__MAIN_TEXT__

Page 1

Posˇtnina placˇana pri posˇti 1118 Ljubljana

Letnik X

Glasilo Turističnega društva Koseze

December 2007 Št. 39

V uredništvu glasila čestitamo bralcem k dnevu samostojnosti, hkrati pa želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2008 decemberkoseskiNOVO.indd 1

19.12.2007 8:32:21


December 2007 Št. 39



BOŽIČNO - NOVOLETNO 10 VOŠČILO za leto 2008 Veselimo se, sestre in bratje, svojega človeškega življenja! Spoštujmo ga kakor hišo, v kateri želi Bog bivati in nas spreminjati v svoje otroke! Veselimo se Jezusovega rojstva; še več, veselimo se rojstva drug drugega, da bi že zdaj začeli okušati ljubezen, s katero nas je Bog ustvaril in v katero nas po svojem Sinu vabi. Ko danes ponovno steguješ k nam svojo roko, da v našo sredo položiš svoje nebogljeno Dete, Tebi, v čigar rokah je zapisana preteklost, sedanjost in prihodnost, izročamo ves svet. V tihi in proseči molitvi, da ga ohranjaš v ljubezni in sreči, ki naj vsaj na današnji dan prepoji sleherni kontinent, vsako mesto, vsak dom, vsako družino … Novo leto je več kot samo gospodarsko ali politično leto, več kot matematična razdelitev po mesecih, tednih, delavnikih in prostih dnevih; je Gospodovo leto. Njegova vsebina je naša duhovna rast; naše prizadevanje za mir, pravičnost, medsebojno ljubezen in edinost; njegova vsebina je naše iskanje resnice; naša služba Bogu in ljudem.

Vsebina Gospodovega leta je naše življenje in delo za druge, obsijano z Božjo lučjo in zaznamovano z odrešenjem. Ko zapuščamo staro leto in stopamo v novo, ne bomo bežali od sveta in življenja, marveč živeli z Bogom in njegovim klicem v sebi; s pripravljenostjo izpolniti Božjo voljo; z zavestjo, da je nad nami njegova roka, ki vodi krmilo našega življenja; da je nad nami Božje oko, ki bdi – on sam, ki mu je naša prihodnost že sedanjost. Poskusimo skupaj prižgati nove luči! Za mir v nas samih, za trohico več ljubezni, za upanja polne praznične dni, predvsem pa za letošnji drugačen, bolj doživet in bolj srečen božič.

zgodilo se je

To Vam vsem ljudem dobre volje vošči župnik Igor s pastoralnimi sodelavci

OBREZOVANJE DREVES Janez Vovko

Na predlog krajanov smo županu MOL gospodu Jankoviću novembra poslali dopis, s katerim ga pozivamo, da v najkrajšem času naroči intervencijsko obrezovanje predvsem dreves-platan ob Podutiški cesti, ki s svojimi razraslimi vejami ogrožajo pešce in cestni promet. Drevje se je nekontrolirano razraslo in sega že preko celega cestišča do hiš na drugi strani ceste. Predvsem postane situacija kritična ob močnem vetru in večjih količinah(še posebej) mokrega snega. Prav tako pa je potrebno sistematično obrezati drevje na javnih površinah v lasti MOL ob večini cest in ulic v naselju. Izpostavili smo drevje na obeh straneh Ulice bratov Bezlajev, drevje ob poglobljeni Ulici bratov Učakar, drevje na rondojih na Plevančevi ulici, drevje na rondoju na Ulici Olge Mohorjeve, drevje ob pešpoti od Ulice bratov Bezlajev po nasipu zahodne obvoznice do Podutiške ceste, drevje ob potoku od Podutiške ceste do Ulice bratov Bezlajev, drevje na Laknerjevi ulici, drevje ob pešpoti od Podutiške ceste(trafo postaja) do terasastih blokov na Ulici bratov Učakar in drevje ob POTI

decemberkoseskiNOVO.indd 2

na križišču Drage in Kmečke poti. Večina omenjenih dreves ni bila obrezana od zasaditve v letih 1970-1975 do danes še nikoli. Prav tako pričakujemo, da bo Mesto Ljubljana na zelenicah ob Podutiški cesti, eni glavnih mestnih ulic vpadnic, izvajalo košnjo trave in v jesenskem času grabilo in odstranjevalo listje. Preko dvajset let to opravljamo v Kosezah sami, zato bi se spodobilo, da nam MOL za ta opravljena dela nameni vsaj nekaj sredstev.

19.12.2007 8:32:22


ŠPORTNI PARK ILIRIJA

ZABOJNIKA ZA PAPIR

Venčeslav Thaler

Janez Vovko

V sklopu športnega parka Ilirija se odvijajo številne dejavnosti. Najmnožičnejši obisk je zagotovo na teniških igriščih in seveda v gostinskih lokalih, ki delujejo na tem kompleksu. Dolga leta je bilo neurejeno in zanemarjeno makadamsko parkirišče ob Vodnikovi cesti. Prostor, kamor so odlagali zapuščene avtomobile, pa nihče ni ukrepal. V novembru so parkirišče končno uredili in nasuli pesek. Obiskovalci lokalov na Iliriji redno parkirajo na pločnikih na obeh straneh Vodnikove ceste, obiskovalci teniških igrišč pa zaparkirajo Ulico bratov Učakar že od samega križišča s Podutiško cesto. Pogosto je tudi večina avtomobilov na manjšem parkirišču Mercatorjevega centra last rekreativnih igralcev tenisa. Izvajalci dejavnosti v sklopu Ilirije bi morali poskrbeti za zadostno število parkirnih mest, ne pa da njihovi obiskovalci zasedajo že tako premajhno število parkirnih mest v soseski Koseze.

Vedno znova se dogaja, da sta zabojnika za papir v osrednjem delu naselja terasastih blokov na vogalu zelenice nasproti vrtca Rožle polna. Ker očitno podjetje, ki ju je postavilo, nima pregleda nad njunim stanjem, se dogaja, da nedisciplinirani občani papir odlagajo in odmetavajo poleg zabojnikov. Vse skupaj izgleda neurejeno, čeprav delavec TD Koseze, ki skrbi za praznjenje košev za smeti, vsakodnevno pobira papir, razmetan okoli zabojnikov. Morda bi bilo bolje, da podjetje Papir servis(lastnik zabojnikov)le-ta odstrani, saj taka, kot sta sedaj, nista v čast našemu naselju.

zgodilo se je

December 2007 Št. 39



POBIRANJE LISTJA Ivanka Kos

ŽIVA MEJA

V začetku oktobra so pogodbeni izvajalci TD Koseze začeli pobirati in odvažati odpadlo listje v Kosezah. Zbrane in odpeljane so bile ogromne količine listja, ki ga je vsako leto več, saj se drevje sploh ne obrezuje in je zato vegetacija vse bujnejša.

Ika Kos

Številni krajani se obračajo na naše društvo, češ zakaj ne uredimo oziroma odstranimo žive meje pri bloku UBU20, ki sega že skoraj do polovice pešpoti med bloki. Na žalost naše društvo nima pristojnosti, da bi odstranilo dejansko motečo živo mejo, zaradi katere vozijo avtomobili, posebej pa kombiji in tovornjaki, po zelenici ob sosednjem bloku. Še dodatna težava bo nastopila, ko bo zapadel sneg in se bo živa meja pod težo snega nagnila in onemogočala pluženje pešpoti.

VOLITVE PREDSEDNIKA Zbral in uredil Venčeslav Thaler

Drugega kroga predsedniških volitev 11.novembra se je udeležilo 3680 volilnih upravičencev od 5582 vpisanih v volilne imenike na področju Kosez. Volilci so svoje glasove na sedmih voliščih takole namenili kandidatoma za predsednika R Slovenije: Danilo TüRK 2895 glasov, Lojze PETERLE 756 glasov

decemberkoseskiNOVO.indd 3

19.12.2007 8:32:32


zgodilo se je

December 2007 Št. 39



CVETOČE KOSEZE 2007 Majda Dekleva

V letošnjem ocenjevanju balkonov in teras v Kosezah smo v ožji izbor uvrstili 15 lokacij, izmed njih pa je komisija izbrala tri v kategoriji blokov in pet v kategoriji individualnih hiš. Poleg tega se je komisija odločila za posebno pohvalo za Cesto na Laze kot najlepše urejeno/ocvetličeno ulico v naselju. Pohvaljene balkone oziroma terase si lahko ogledate na fotografijah, lastniki pa so prejeli priznanja in praktična darila naših sponzorjev na družabnem srečanju v decembru

decemberkoseskiNOVO.indd 4

19.12.2007 8:32:59


NADOMESTNA GRADNJA

BOŽIČNO DREVO V KOSEZAH

Janez Lončarič

Janez Lončarič

Na lokaciji nekdanjega motela so že vidne dimenzije nadomestnega objekta. Očitno bo novozgrajeni objekt tako po površini kot po višini krepko prekašal nekdanji motel, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgradil znameniti dr. Obradović.

Da bi del božičnega vzdušja in prazničnega razpoloženja pričarali tudi v Kosezah, smo se v Turističnem društvu Koseze letos odločili postaviti božično drevo. Smreka je dolga leta rasla v Kosezah. Podiranje in postavljanje s primernim orodjem ter mehanizacijo sta opravila domačina iz Kosez- Andrej Duh in Jure Prevc-ob pomoči sokrajanov. Božično smreko smo postavili na zelenico med koseško cerkev in Podutiško cesto. Božično drevo smo okrasili z lučkami in jih prižgali v torek, 11. decembra.

zgodilo se je

December 2007 Št. 39



STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT Venčeslav Thaler

Investitor PUN NEPREMIČNINE d.o.o. je jeseni pričel ob Podutiški cesti z gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta s podzemnimi garažami. Objekt bo imel dve kleti, pritličje ter dve nadstropji. Vse etaže bodo povezane s stopnišči in dvigalom. Uvozno-izvozna klančina, ki bo omogočala dostop do obeh kleti, bo ogrevana in opremljena s semaforjem. V kleteh bodo shrambe za potrebe stanovalcev, kolesarnica in skladiščni prostori. Del pritličja bo namenjen mirni poslovni dejavnosti ter tudi stanovanjem, ostali dve nadstropji pa bosta le stanovanjski. Na voljo bo 36 stanovanj različnih velikosti. Vsakemu izmed stanovanj bodo pripadali tudi shramba in eno ali dve parkirni mesti. Predvideni zaključek gradnje je spomladi 2009.

decemberkoseskiNOVO.indd 5

19.12.2007 8:33:05


predstavljamo vam

December 2007 Št. 39

POIMENOVANJE ULIC V KOSEZAH Zbral in uredil Venčeslav Thaler Ulica Lojzeta Spacala Lojze SPACAL se je rodil 15. junija 1907 v Trstu. Štiriletnemu je umrl oče kamnosek in zidar, zato je moral ob materi perici kmalu z delom prispevati k znosnejšemu življenju družine. Z enajstimi leti se je začel preživljati sam, obenem pa je končal slovensko Ciril-Metodovo osnovno in meščansko šolo. Zaradi delovanja v antifašističnem gibanju in izrazito narodne zavesti je bil leta 1929 aretiran ter za tri leta konfiniran v Južni Italiji, kjer se je pričela njegova slikarska pot. Hkrati se je pripravljal na maturo, ki jo je po izpustitvi opravil na zasebnem umetnostnem liceju v Benetkah. V Rimu je leta 1934 postal profesor risanja in naslednje leto že poučeval na strokovnih šolah v Trstu. Vpisal se je na višjo umetnostno šolo v Monzi in zasebno študiral na Akademiji Brera v Milanu. Med drugo svetovno vojno so ga ponovno zaprli in ga poslali v taborišče Corropoli, od tam pa premestili v delavski bataljon v Forte dei Marmi. Po vojni se je naselil v Trstu ter obnovil staro hišo v Piranu, v Škrbini na Krasu pa etnografsko uredil hišo v znamenje predanosti kraški zemlji. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado za grafični in slikarski opus. Lojze Spacal velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika, ki je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah, predvsem v linorezu in lesorezu. Umetnik, ki je ustvarjal v Trstu in poletja preživljal tudi v Škrbini na Krasu, je umrl 6. maja 2000, štirinajst dni po odprtju retrospektivne razstave v Moderni galeriji v Ljubljani.

Plevančeva ulica Josip PLEVANC je bil rojen 1888 v Radljah ob Dravi. Od začetka okupacije aprila 1941 do maja 1942 je kot terenski aktivist prenašal predvsem sanitetni material v skladišče k Petru Laknerju v Dravlje pri Ljubljani. 1942 je bil izdan, aretiran in nato interniran v Italijo. Umrl je leta 1943 v taborišču v Padovi.



PREDSTAVITEV PARKA ZA STAREJŠE »SENJOR ŠPORTNEGA PARKA« KOT PRIMER DOBRE PRAKSE Milena Križaj

Da bi del božičnega vzdušja in prazničnega razpoloženja pričarali tudi v Kosezah, smo se v Turističnem društvu Koseze letos odločili postaviti božično drevo. Smreka je dolga leta rasla v Kosezah. Podiranje in postavljanje s primernim orodjem ter mehanizacijo sta opravila domačina iz Kosez- Andrej Duh in Jure Prevc-ob pomoči sokrajanov. Božično smreko smo postavili na zelenico med koseško cerkev in Podutiško cesto. Božično drevo smo okrasili z lučkami in jih prižgali v torek, 11. decembra.

Modri ljudje imajo notranji občutek za lepoto in največja modrost je zaupati temu občutku in se mu prepustiti. (Aristotel) Svojemu občutku smo zaupali tudi v Domu starejših občanov Ljubljana-Šiška. Pripravili smo projekt ureditve “parka za starejše”, s katerim smo želeli prikazati, kako pomemben je tudi širši bivalni prostor za kakovostno bivanje starejših ljudi, ki živijo v institucijah. Želeli smo predvsem opozoriti na dejstvo, da imajo tudi starejši pravico do varnega, nestresnega in mirnega okolja, pravico do rekreacije in druženja v naravnem okolju. Dom starejših občanov Ljubljana-Šiška je bil zgrajen leta 1978. V njem živi 230 stanovalcev, katerih povprečna starost je 80 let: 1/5 stanovalcev je starejših od 90 let, med vsemi stanovalci je 75% žensk in 25% moških, 33% stanovalcev je nepomičnih, 37 % slabo pomičnih z uporabo pripomočkov, približno 40% stanovalcev ima motnjo spomina. Najpogostejši vzrok, da se starejši odločijo priti v Dom, je bolezen. Ta seveda ni enaka pri vseh. Nekateri so povsem odvisni od pomoči osebja, drugi so kljub zdravstvenim težavam še polni energije in tudi ustvarjalne moči . Priti v Dom starejših občanov ne pomeni le bivati, ampak tudi živeti v njem. To je okolje, v katerem naj se stanovalci res počutijo, kot bi bili doma. Socialna služba se ukvarja s prosilci in njihovimi svojci pred sprejemom v Dom, pomaga pa oskrbovancem tudi pri vključevanju in prilagajanju na novo življenjsko okolje . Služba zdravstvene nege in oskrbe skrbi za zdravljenje, zdravstveno nego ter socialno oskrbo in preventivo . Tudi fizioterapija , ki si jo oskrbovanci lahko izberejo sami ali jim jo priporoči zdravnik, predstavlja pomemben člen v skrbi za ohranjanje ali celo izboljšanje psihofizičnega stanja. Skrbi

decemberkoseskiNOVO.indd 6

19.12.2007 8:33:05


V Domu se tudi zavedamo, da mora biti življenje čim bolj podobno domačemu okolju, zato dopuščamo in podpiramo, da prinesejo stanovalci v Dom tudi svoje najljubše predmete, kos pohištva ali svojega hišnega ljubljenčka. Trenutno imamo v Domu kar nekaj živali, in sicer: ptice, ribe, želvo, zajčke, morskega prašička in muco. Za muco skrbi stanovalka Doma, za ostale živali pa skrbijo delavci in stanovalci po svojih močeh.

- Omogočiti gibanje brez nevarnosti, s pozitivnimi fizičnimi in psihičnimi učinki. - Izvajati interesne dejavnosti v naravnem okolju in prenos nekaterih programov iz zaprtih prostorov.

Že leta 2004 smo na Strokovnem svetu Doma imenovali strokovno skupino delavcev za pripravo programa dela oziroma aktivnosti za delo z dementnimi stanovalci, glede na stopnjo demence. Programe oziroma aktivnosti izvajajo delovna terapevtka, delovna inštruktorica in tri varuhinje. Stanovalcem z demenco smo s tako obliko dela življenje v Domu naredili varnejše in lepše.

predstavljamo vam

December 2007 Št. 39



Iz vsega povedanega je razvidno, da si v Domu res prizadevamo za programe, ki izboljšujejo kakovost življenja stanovalcev. Teh brez zaposlenih, ki stremijo za inovativnostjo, podpirajo timsko delo in razdajajo svoje znanje, osebnostne lastnosti in talent, ne bi bilo. Idej nam ne zmanjka, volje tudi ne . Vključujemo se v različne projekte. Eden takih je bil tudi v letu 2006 ORGANIZIRANA VADBA ZA STAREJŠE Z ZMANJŠANO MOBILNOSTJO, ki se še nadaljuje. V ta projekt je vključenih 14 stanovalcev Doma. Svoje delo so predstavili tudi na istoimenskem simpoziju in na festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki vsako leto poteka v Cankarjevem domu. Da se zavedamo, kako pomembno je gibanje za to, da so stanovalci čim dlje aktivni in zmorejo skrbeti sami zase, pa smo dokazali tudi z lanskoletno organizacijo brezplačne delavnice na temo »GIBANJE ZA ZDRAVJE« (program je bil financiran iz sredstev, namenjenih izobraževanju odraslih). O rehabilitaciji ne razmišljamo, dokler se ne srečamo z njo. V domovih za starejše pa je to pogost pojav. Vsi pa se želimo počutiti varno, se družiti in živeti v sožitju. To nam je uspelo v DSO Ljubljana-Šiška z ureditvijo »parka za starejše«, ki je doživel uradni krst dne 4.10.2007 s simbolno zasaditvijo rdečega javorja(zasadila sta ga Davor Dominkuš, direktor direktorata za socialne zadeve, in Zoran Janković, župan MOL) in rezanjem traku, kar so opravili direktorica in stanovalci, ki so bili tudi donatorji za nakup fontane. “Park za starejše” omogoča hendikepiranim ljudem poleg varnega sprehajanja in druženja tudi vadbo oziroma rehabilitacijo na prostem, zato ga lahko imenujemo »senjor športni park«

NAMEN »SENJOR PARKA« - Starejšim hendikepiranim osebam skušamo omogočiti neposreden stik z naravo oziroma sobivanje v naravi in doživljanje letnih časov. - Želimo povečati socialno integracijo in poglobiti medgeneracijsko povezanost s svojci, mlajšimi iz vrtcev in šol, prostovoljci itd.

decemberkoseskiNOVO.indd 7

KARAKTERISTIKE PARKA - Rekreacijsko, rehabilitacijski program na napravah, s katerimi izboljšujemo gibljivost, ravnotežje in moč. To so bradlje s tridelno neravno podlago, bradlja z različno visokimi ovirami, steza s kamni, peščena pot, lestev na stebričkih in lestev pod naklonom ter prostor za vadbo s palicami. - Razvedrilni program vsebuje elemente, namenjene igri in tekmovanju (mini golf, košarka itd). - Zaposlitveni, ustvarjalni program. Tu mislimo na gredice, ki so dvignjene od tal. Stanovalci pod mentorstvom delavke sadijo rastline (rože, zelišča). Sami jih zalivajo. Pomagajo pri urejanju parka (pometanje, pobiranje smeti, obiranje cvetja). - V parku sta tudi paviljon in nadstrešek, namenjena individualnim in skupinskim razgovorom, druženju , praznovanju rojstnih dni in podobno. - V sredini parka stoji fontana, ki s svojo obliko ponazarja vrelce življenja in sožitje treh generacij in je namenjena meditaciji, druženju itd. - Krožna pot omogoča varno sprehajanje tudi hendikepiranim osebam, saj je v celoti brez ovir in povezuje park, ki je ograjen in varovan z video nadzorom.

19.12.2007 8:33:09


NAČIN UPORABE PARKA Stanovalci Doma se lahko sami odločijo za uporabo naprav oz. programov, kakor jim dovoljuje njihovo fizično in mentalno stanje. Uporaba je možna tudi ob spremstvu druge osebe ( fizioterapevta, prostovoljca, sorodnika, prijatelja itd). Vse naprave lahko uporabljajo tudi zunanji starejši občani, svojci in prijatelji. Vsekakor je park namenjen tudi delavcem, saj si za svoje težko in humano delo zaslužijo varno in prijetno okolje. Uporaba vseh naprav je na lastno odgovornost. Programe bomo po potrebi nadgrajevali oz. dopolnjevali. V planu imamo zasaditev raznega jagodičevja in nekaj trte. Želimo nabaviti tudi kamnito mizo za šah in še kaj. Hvala vsem , ki ste podprli projekt in pripomogli, da se je projekt »PARK ZA STAREJŠE« tudi realiziral, predvsem Svetu Doma, MOL in Četrtni skupnosti Dravlje ter strokovnim sodelavcem. Posebna zahvala tudi donatorjem. Uradno otvoritev parka za starejše smo izkoristili še za to, da seznanim našo lokalno skupnost in naše ustanovitelje tudi s problemi oz. projekti, ki bi jih bilo nujno realizirati v korist starejših občanov MOL in stanovalcev DSO Ljubljana-Šiška. Nujno je potrebna rekonstrukcija oz. sanacija bivalnih prostorov od I. do VI. nadstropja in fasade Doma. Projekte za sanacijo Dom že pripravlja, vendar še vedno nimamo zagotovljene finančne konstrukcije za izvedbo sanacije, ki jo je Dom predlagal in potrdil na Svetu Doma. Tu pričakujemo pomoč in čimprejšnji odgovor, kdaj se bo to zgodilo, od ustanovitelja - MDDSZ. Dom je kljub temu v zadnjih štirih letih veliko vložil v izboljšanje bivalnih pogojev (saj smo kupili 120 električnih postelj, zamenjali vse pohištvo od 3. do 6. nadstropja, izboljšali sistem javljanja požara, zamenjali okna na negovalnem oddelku, uredili park, izboljšali varnost z video nadzorom in pred vlomi v pritlične prostore itd). Nujno potrebna je tudi sanacija ploščadi, saj nam zamaka v kletne prostore. Ploščad je v lasti Mestne občine Ljubljana in sam gospod župan nam je obljubil, da bo sanirana v prihodnjem letu. Tako bo Dom lahko na ploščad postavil požarne stopnice, ki se zahtevajo po novih požarnih predpisih. Na južni strani stavbe, proti parku predlagamo prizidek za: fizioterapijo, delovno terapijo, prostor za duhovno oskrbo ter večji večnamenski skupni prostor. Učilnico in kabinet pa bi lahko imeli v kletnih prostorih sedanje fizioterapije, saj smo učna baza za dijake in študente na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe. Radi bi tudi poučevali svojce in prostovoljce, ki v domačem okolju negujejo oz. skrbijo za bolne starejše sorodnike. Dom nujno potrebuje tudi parkirne prostore.

decemberkoseskiNOVO.indd 8

 S prizidkom na SZ strani pa bi radi pridobili prostore za izvajanje programov, ki jih Ljubljana nujno potrebuje, in sicer: - prostore za podaljšano bolnišnično zdravljenje po ICV ali zlomih ali podaljšano bolnišnično zdravljenje - prostore za začasno bivanje (namenjene starejšim, ki obiskujejo dnevno varstvo, ali tistim, ki jih negujejo svojci doma, pa občasno potrebujejo institucionalno bivanje) - novo večjo ambulanto za splošnega zdravnika V nadaljevanju pa so že v načrtu varovana stanovanja. Dom Šiška bi tako postal CENTER ZA POMOČ STAREJŠIM V LOKALNI SKUPNOSTI. Vodstvo in strokovni delavci v Domu lahko ponudimo samo ideje, znanje in pripravljenost izvajati dodatne programe, ki so tako nujni za starejše občane Ljubljane. MDDSZ, Ministrstvo za zdravje in MOL pa bodo tisti, ki bodo odločili, ali so projekti izvedljivi tudi s finančne strani.

prejeli smo

predstavljamo vam

December 2007 Št. 39

KAKOVOST ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJAA Vzgojiteljica Leonora Bajc, vrtec Mojca

V vrtcu Mojca smo se pred dvema letoma pridružili pilotnemu projektu modela Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. V tem projektu smo sodelovali vsi zaposleni v vrtcu Mojca. Leta 2007 smo izpolnili vse zastavljene pogoje in uspešno opravili zunanjo presojo s strani Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ), ki nam je podelil Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Slavnostna podelitev certifikata je bila 18.10.2007 v osnovni šoli Koseze. Otroci so pod vodstvom vzgojiteljic in njihovih pomočnic nastopali v slavnostnem programu, ki je vključeval številne ljudske plese in pesmi. Program je zrcalil eno izmed prednostnih nalog vrtca, ki se nanaša na ohranjanje šeg in navad na Slovenskem. Ker je Slovenija vstopila v širok evropski prostor, v katerem se odpirajo vrata primerljivosti in konkurenčnosti, je pomembno, da se zavedamo svojih korenin in smo ponosni na svojo domovino. S čudovitim petjem in igranjem na klavir nas je počastila družina Ognjenovič, skupaj z babico Zlato Ognjanovič, priznano operno pevko, ki ima v našem vrtcu svojo vnukinjo.

19.12.2007 8:33:09


Ponosni smo, da lahko delamo v tako dobrem vrtcu, kjer se dobro počutijo otroci, starši in ne nazadnje tudi zaposleni. Osnovni šoli Koseze hvala za prijazno gesto, da nam je odstopila prostor za slavnostno prireditev. Za vse, ki boste hodili mimo vrtca Mojca, pa kratek opis pomena znaka na zastavi Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja:

Znak

Viri: 1 .)http://www.siq.si/Znak.1371.0.html 2.)http://www.siq.si/fileadmin/siqnew/izo/Zgibanka.pdf (Izvleček iz zgibanke model Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, ki jo je izdal Slovenski institut za kakovost in meroslovje)

prejeli smo

December 2007 Št. 39



RAZSTAVE MODULNE ŽELEZNICE

Roman Thaler

Simbolično ponazarja rast in razvoj posameznika pod okriljem vzgojno-izobraževalnih ustanov (Q), katerih poslanstvo je kakovostno izobraževanje, nenehno izboljševanje in prebujanje inovativnosti posameznika za njegov uspešen samostojen vstop v družbo. Znak “Kakovost za prihodnost” je delo akademskega slikarja Dušana Fišerja.

Naslednji letošnji razstavi bosta med 16.00 in 19.00 v petek, 21. DECEMBRA v soboto, 22. DECEMBRA S seboj lahko prinesete svoje modele tirnih vozil, da jih preizkusimo na maketi. Ogled razstav je brezplačen! Za več informacij obiščite www.zeleznica.net.

Znak je zaščiten pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Zakaj verjamemo, da je današnja skrb za kakovost naložba v prihodnost?2 Ker: • je Slovenija vstopila v širok evropski prostor, v katerem se odpirajo vrata primerljivosti in konkurenčnosti; • se povečujejo zahteve in pričakovanja uporabnikov in s tem kompleksnost dela v vzgoji in izobraževanju; • lahko sistem vodenja kakovosti vrtcem, osnovnim, srednjim, višjim in visokim šolam omogoči združevanje elementov učeče se organizacije, zadovoljevanja potreb uporabnikov in sistematičnega merjenja kakovosti; • poznamo vrednost zadovoljstva uporabnikov vzgojnoizobraževalnih storitev; • se zavedamo, da mora kakovost postati vrednota.«

decemberkoseskiNOVO.indd 9

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran na naslovu:

www.td-koseze.si

19.12.2007 8:33:09


obvestila

December 2007 Št. 39

10

NOVOSTI V KNJIŽNICI ŠIŠKA ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno podjetje Snaga

Krajane Kosez obveščamo, da bo odvoz kosovnih odpadkov za področje Kosez organiziran v ponedeljek, 14. JANUARJA 2008. Kosovne odpadke odložite na mesto, kjer običajno praznijo kontejnerje za odpadke, na dan odvoza do 6. ure zjutraj. Zaradi videza naselja vas prosimo, da odpadkov ne odlagate ne prej in ne kasneje po dnevu organiziranega odvoza. Kaj sodi med kosovne odpadke? - kopalniška oprema, - pohištvo, - preproge, - oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, - svetila in senčila. Med kosovne odpadke ne sodijo: - gospodinjski odpadki, - gradbeni odpadki, - zemlja, listje in veje, - nevarni odpadki, - odpadna električna in elektronska oprema in - avtomobilske gume.

Darja Mohar-Pestotnik

BACUS – LINDROTH, A.: MOJ PRVI DOJENČEK (priročnik) BUSSOLATI, E.: SMUČANJE (kartonka) CASTLE, C.: BELI KOSMATIN (slikanica) COPPENDALE, J.: TI IN TVOJ KUŽEK (o otrokovi skrbi za psa) DRAGI SREČKO… (neobjavljena pisma Srečku Kosovelu) GOODINGS, C.: USTVARJALNA KNJIGA ZA BOŽIČ (priročnik za otroke) LAINŠČEK, F.: NEDOTAKLJIVI (roman) MESSNER, R.: JETI (resničnost in legenda – spomini) NAJDIHOJCA IN CICIBAN(otroške pesmi) NEGRI, N.: ČOKOLADNE STRASTI! (kuharski recepti) ROTH, P.: ZAROTA PROTI AMERIKI (zgodovinski roman) SIMON, F.: GROZNI GAŠPER IN BOŽIČNE ŽELJE (otroške zgodbice)

KNJIŽNICA ŠIŠKA NA NOVI LOKACIJI

STOPAR, I.: ZA GRAJSKIMI ZIDOVI (srednji vek v Sloveniji – zgodovina) TOLKIEN, J.R.R.: NARN I HÎN HÚRIN (znanstvena fantastika) ZWEIG, S.: NIKJER V AFRIKI (roman)

Venčeslav Thaler

Knjižnica Šiška – osrednja enota na Celovški 161 bo zaradi selitve zaprta od 3.12.2007 do predvidoma februarja 2008. Gradivu, ki so si ga uporabniki izposodili v enoti na Celovški 161, bo rok izposoje podaljšan do odprtja nove knjižnice. Uporabnike vabimo, da si v času zaprtja enote Šiška na Celovški 161 knjižnično gradivo izposodijo v drugih enotah Knjižnice Šiška: enota Šentvid, enota Gameljne, enota Medvode, enota Vodice. Datum otvoritve novih prostorov na Trgu komandanta Staneta 8 bodo objavili na domači strani Knjižnice Šiška -

http://www.lj-siska.sik.si/.

decemberkoseskiNOVO.indd 10

Glasilo Turističnega društva Koseze Izhaja večkrat letno Člani društva prejemajo glasilo brezplačno Za objavljene prispevke in fotografije ne plačamo honorarja Naslednja številka izide predvidoma marca 2008 Ureja Upravni odbor Turističnega društva Koseze Urednik: Janez Vovko Naslov uredništva: Ulica bratov Učakar 6, Ljubljana. Lektoriranje: Barica Črnič Oblikovanje: Maja Petek Tisk: Tiskarna Prima print, Ljubljana Naklada: 500 izvodov

19.12.2007 8:33:09


11

decemberkoseskiNOVO.indd 11

December 2007 Ĺ t. 39

19.12.2007 8:33:10


December 2007 Št. 39

12

SERVIS PODOBNIK IN TEKAVČIČ d.n.o. TEL.: 01/ 517 13 85 KOSEŠKA 2 1000 LJUBLJANA

decemberkoseskiNOVO.indd 12

KOSILNIC MOTORNIH ŽAG KULTIVATORJEV AGREGATOV SNEŽNIH FREZ MOTORNIH KOLES

19.12.2007 8:33:22

Profile for Turistično društvo Koseze

Koseški glas št. 39  

Glasilo Turističnega društva Koseze, Koseški glas. Številka 39, december 2007

Koseški glas št. 39  

Glasilo Turističnega društva Koseze, Koseški glas. Številka 39, december 2007

Profile for tdkoseze
Advertisement