DOSIE EKSTREMNITE SPORTOVI VO MA
Se
u~a nam ene koj raz
sko
Nema pravewe fraer so par
P
adobrancite skokaat od avion, a paraglajderistite poletuvaat od planina. Letot mo`e da trae 10 minuti, a mo`e i so ~asovi. Za da se po~ne so obuka, kandidatot mora da imam barem voza~ka dozvola, so {to potvrduva deka pominal nekakov medicinski test deka e zdrav. No dokolku saka da polaga za pilotska dozvola, treba da ima lekarsko odobrenie od vozduhoplovna medicina. Vo dr`avata ima desetina klubovi za paraglajderi, no samo vo dve ima serticifirani {koli za obuka, vo Skopje i vo Prilep. Vo skopskiot klub za paraglajderi "Vertigo", vo momentov ima okolu 70 ~lenovi, a godi{no se obu~uvaat okolu
4
15-ina novi. Polovina od niv prodol`uvaat da bidat aktivni leta~i. "Na{iot klub organizira obuka za novi piloti {to sakaat da se obu~uvaat i posle toa samostojno da letaat, no organizirame i letovi za turisti, koi ne treba da imaat nikakva obuka. Samo treba da dojdat, da imaat `elba za letawe i da nemaat strav. Ne treba da imaat nikakvi drugi predznaewa. Da re~eme, se sre}avame na Vodno, imame nekoja kratka obuka za toj {to saka da leta, koja trae 10-ina minuti, kako toj da ni pomogne pri tr~aweto, kako da sedne na sedi{teto i potoa vo narednite polovina ~as da u`iva vo letot", objasnuva Sa{o Smilevski od klubot "Vertigo". Idnite piloti, pak, mora da pominat
40-~asovna obuka, koja ima teoretski i prakti~en del. Prakti~niot del e letaweto, a teoretskiot del se sostoi od nekolku oblasti: aerodinamika, meteorologija, pravila i propisi, tehnika na letawe, konstrukcija na paraglajder. "Toa se osnovnite raboti. Kandidatot ne treba da znae s# za meteorologijata, me|utoa da se zapoznae kakvi oblaci ima, kolkava e ja~inata na veterot, zo{to vrne i kako se sozdava oblakot. Toa e mnogu korisno ponatamu, koga }e leta. Utre koga }e trgne samostojno da leta, }e treba da znae kakvi se uslovite za letawe za da go izvr{i letot bezbedno", veli Sa{o. Paraglajderistite velat deka bezbednosta vo ovoj sport e dovedena do SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014
AKEDONIJA
SPORTSKOTO KA^UVAWE NAJTROFEJNO
Predizvikot na karpite
O
namu kade {to za pove}eto e dostignat vrvot, za sportskite ka~uva~i po~nuva vistinskata zabava. Sportskoto ka~uvawe e eden od na{ite najtrofejni ekstremni sportovi. Toa se dol`i na nizata prirodni lokacii za ka~uvawe kaj nas, koi priv-
alpinizmot. Toa e bazata. Alpinizmot opfa}a iska~uvawe na nekoj vrv, vo sekakvi uslovi. Za da mo`e alpinistot da go osvoi toj vrv, mora da znae da se ka~uva po karpa, mraz, sneg i sli~no. Sekoja karpa ima ocenka na te`inata. Vo sportskoto ka~uvawe, najlesnata
e podobruva samodoverbata
Ekstremnite sportovi ja podobruvaat samodoverbata kaj lu|eto. Tie at mnogu podobro da reagiraat vo kriti~ni situacii. Osven toa, se maluva i nervozata. Namesto da kinat nervi, lu|eto ja naso~uvaat ergijata kon re{avawe na problemot, a ne zo{to i kako se slu~il neproblem. Lu|eto {to se zanimavaat so ekstremni sportovi u~at da zmisluvaat vo procesi ili vo etapi. Zatoa Amerikanskata vojska ima politika deka vojnicite mora da knat so padobran barem edna{ vo nivnata obuka.
aglajder maksimum od nekolku aspekti. Prvo, samite proizvoditeli tolku mnogu gi sertificiraat i se gri`at za bezbednosta na svoite proizvodi, taka {to dosega toa e dovedeno skoro do sovr{enstvo. Pova`en e ~ove~kiot faktor, koj vlijae vrz bezbednosta. Vo ovaa rabota nema pravewe fraer, velat tie. Sekoj paraglajder ima i padobran, koj e smesten vo eden kontejner kaj sedi{teto. Dokolku se zatvori paraglajderot, ili se leta vo lo{i uslovi, ili dokolku ima nekoi bliski sredbi so jato ptici, ili, pak, orel da se spletka vo koncite, toga{ paraglajderot se zatvora i rotira, i se otvora padobranot. Za da se otvori padobranot potrebni se tri sekundi. SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014
Po~etocite na sportskoto ka~uvawe vo Makedonija se na Matka
lekuvaat i ka~uva~i nadvor od dr`avata. Momentalno, vo ramkite na Makedonskata sportsko-ka~uva~ka federacija (MSKF) postojat sedum kluba. Sportskoto ka~uvawe se odviva na prirodna i na ve{ta~ka karpa, so toa {to natprevaruva~kiot del e strogo na ve{ta~ka. Makedonija godini nanazad e balkanski prvak i re~isi sekoga{ si zaminuva so medal. Na{ata reprezentacija ima osummina ~lenovi i e redoven u~esnik na evropskite i na svetskite prvenstva. - Celta na ka~uvaweto po~nuva so
ocenka e najte{ka vo alpinizmot. Na primer, ako alpinistot se ka~il na karpa so te`ina od ocenka {est, e tuka po~nuva sportskoto ka~uvawe - veli eden od na{ite sportski ka~uva~i, Vladimir Trpovski. Sportskoto ka~uvawe isklu~ivo e osvojuvawe na karpa so odredena te`ina. Rizikot e sveden na minimum i toa blagodarenie na kvalitetot na opremata {to se koristi denes. Naj~esto gre{kite pri ka~uvaweto se predizvikani od ~ove~ki faktor i zatoa mora da se sledat pravila-
5
DOSIE
EKSTREMNITE SPORTOVI VO MAKEDONIJA
ta. Na edna nasoka sekoga{ se ka~uvaat najmalku dvajca. Edniot go dr`i ja`eto na drugiot za da ne padne. - Za da se stane dobar natprevaruva~ vo ovoj sport, treba da se trenira od dete, a za rekreacija, potrebna e samo `elba. Bazata ni e na ve{ta~kata karpa pokraj Vardar, kade {to se odr`uvaat kursevi i treninzi - veli Vladimir.
Pri osvojuvaweto na edna karpa, ka~uva~ite sledat nasoka, koja ja postavuvaat lu|e so licenca za taa funkcija. Kaj nas, vo Makedonija, postojat pove}e lokaliteti za ka~uvawe. Predizvikot e sekoga{ e da se ka~i{ na pote{kata nasoka, a za toa e potrebno da si fizi~ki i psihi~ki podgotven. Kako rezultat na podgotovkite za tie podvizi, se napraveni ve{ta~kite karpi. Sportskoto ka~uvawe na ve{ta~ki karpi se podgotvuva za olimpiska disciplina i toa, najverojatno, vo 2020 godina.
Prilep - izmislen za ka~uvawe, stigna do "Diskaveri" Prilep momentalno e eden od najgolemite centri vo Evropa za ka~uvawe vo disciplinata bouldering. Toa se mali karpi, najmnogu do pet metri, se stavaat du{eci pod niv i se mnogu te{ki za ka~uvawe. - "Diskaveri ~anel" snima{e vo Prilep za sportskoto ka~uvawe kaj nas. Ima{e mnogu zvu~ni imiwa. Vo okolinata na Prilep ima okolu 10.000 kvadratni metri so granitni karpi, {to go pravi privle~en za ka~uva~ite - veli Vladimir.
6
10 sekundi adrenalin P
adobranstvoto e sport vo koj mo`e da se do`ivee unikatno, edinstveno ~uvstvo na sloboda, veli trieset i devetgodi{niot Jane Stefanov, ~len na Aeroklubot od Skopje, koj dosega skoknal nad 1.300 pati so padobran. Padobranstvoto e relativno nov sport i toj podrazbira skokawe od avion, balon, helikopter, pa duri i od visokokatnici. Kaj nas padobrancite sportisti, sepak, skokaat samo od avion. "Treba da se donese odluka, da se pobedi{ sebesi i svoite stravovi i da ja po~uvstvuva{ slobodata. Da skoka{ so pa-
`i{ po trite oski, ima{ ~uvstvo na sloboda, zatoa {to takva e brzinata {to i najmalo dvi`ewe na rakata pravi nestabilnost, teloto se dvi`i, se vrti{. I navistina e prekrasno. Jas sum letal so s# so {to mo`e da se leta vo Makedonija. Sum se zanimaval i so drugi sportovi, no ne sum na{ol zamena za toj sloboden pad vo padobranstvoto. Slobodniot pad trae okolu 10 sekundi, ako se skoka od 1.000 1.200 metri. Od 2.000 metri e 30 sekundi i od 3.000 e 45 sekundi", raska`uva Jane. Vo Makedonija edinstvena {kola za padobranci ima vo Aeroklubot vo Skopje.
Vo Makedonija edinstvena {kola za padobranci ima vo Aeroklubot vo Skopje
dobran e mnogu pozabavno otkolku da sedi{ vo kafule i da pie{ viski", tvrdi Jane. "Vistinskata ubavina vo padobranstvoto e slobodniot pad. Toga{ teloto se dvi`i so okolu 200 kilometri na ~as i mo`e{ da pravi{ s# vo vozduh, da se dvi-
Klubovi za padobranci ima i vo Kumanovo, Bitola i vo Prilep. Za site {to sakaat da nau~at da skokaat, potrebna e obuka. Vo Aeroklubot Skopje se pravat grupi od minimum trojca. Del od obukata e vo u~ilnica, a del e na aerodrom. Trae ~etiri nedeli, no ins-
Kolku ~ini letaweto Kompletno nov padobran ~ini okolu 6.000 dolari. Me|utoa, mo`e da se najdat i polovni za 1.500 evra. Obukata za skokawe so padobran, zaedno so tri skoka, odi vo paket i se pla}aat 300 evra. Osven toa, potrebno e i lekarsko uverenie od vozduhoplovna medicina, koe ~ini 100 evra. Samiot skok, ako stanuva zbor za padobranec so licenca,
~ini 15 evra. Cenata odi nagore ako e potrebno da se anga`iraat dvajca nastavnici, eden na zemja i eden vo avionot, koi }e mu pomagaat i }e go koordiniraat padobranecot. Toga{, zaedno so iznajmuvawe na opremata, eden skok }e ~ini 50 evra. Za nova oprema za paraglajderstvo bi trebalo da se oddelat okolu 2.500 evra. Vo kompletna opre-
ma spa|aat paraglajder, sedi{te, rezerven padobran, koj e neophoden, kaciga, rakavici, patiki, pa duri i instrument za letawe so GPS navigacija. Nova oprema za letawe so zmej ~ini od 2.500 do 10.000 evra. Toa zavisi od klasite na kriloto, isto kako kaj avtomobilite. Obukata se pla}a 300 evra.
SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014
Od 16 do 66 godini Nema vozrasni granici za skok so padobran, letawe so paraglajder ili so zmej. Najva`no e kako ~ovek se ~uvstvuva psihi~ki i fizi~ki. Za da se stane pilot ili padobranec, dolnata granica e 16 godini. Za toa se potrebni i pismeni dozvoli od dvajcata roditeli. Ve}e od 18 godini, sekoj mo`e samostojno da se prijavi. Gorna granica nema. Vo Makedonija ima leta~i i na 65 godini.
truktorot mo`e da odlu~i da trae i 5-6, s# dodeka ne bide siguren deka kandidatot e podgotven. "Mladite, koga }e dojdat kaj nas, imaat razli~ni `elbi, ne{ta {to gi videle na Internet. I prvo {to treba da gi nau~ime e da po~nat so mali ~ekori. I sekoga{ se iznenadeni koga }e vidat deka tie lu|e {to gi gledaat na klipovite posvetile golem del od `ivotot da go nau~at toa. Treba mnogu da se ve`ba, da se u~i, za da se stigne do toa nivo. Vo obukata nema mnogu knigi i u~ewe. Se u~i preku videa, prezentacii’", veli Jane. Za instruktorite e najva`no kako reagiraat kandidatite koga se pod adrenalin, za{to nekoi se ko~at, a nekoi, pak, rabotat pobrzo. Ovie prvite, ako ne mo`e da go pobedat toa, }e mora da se otka`at od padobranstvoto. "Da ne se la`eme, skokaweto i letaweto ne e za ~ovekot, ne sme za toa predodredeni. Morame mnogu da razmisluvame za toa kako da go postavime na{eto telo. Zatoa treba da se ve`ba i odredeni proceduri da ni stanat potsvesni, da gi pravime mehani~ki. Na primer,
Aktivni leta~i
SABOTA 24 / NEDELA 25 MAJ 2014
te" Foto: D. Perkovski
ako ne ti se otvori padobranot, treba da se donese brza odluka i da se otvori rezervniot padobran, i celata taa aktivnost da se napravi mehani~ki, bez mnogu razmisluvawe. Zna~i, muskulite treba da nau~at kade da se stavi rakata, {to s# da se napravi i da se aktivira vo najkratok rok", objasnuva Jane. Za padobranecot ne e najgolem no}en ko{mar da ne mu se otvori padobranot. Najstra{no od s# e da nema skokawe. Da otide{ na aerodrom i vremeto da bide lo{o, a ne mo`e{ da poleta{. Nema avion, nema benzin.. toa e najstra{no, a ako ne se otvori padobranot, ima{ rezerven, rezervniot padobran sekoga{ se otvora. A mo`e li i vtoriot padobran da ne se otvori? "Mo`e, toga{ si najgolem baksuz i toga{, najverojatno, }e te zgazi avtobus pred da se ka~i{ vo avion", se smee Jane. Minata godina, na obukata za padobranec pominale 12 lu|e. Prethodnata 10. Trojca od lani prodol`ile da skokaat i dobile licenca, so koja mo`e da skokaat sekade vo svetot. Za da se dobie A licenca, potrebni se 25 skokovi. Za site tie skokovi potrebno e nadzor, odnosno instruktor {to }e se gri`i za padobranecot.
Frizura i {minka: "Silue-
Aktivni paraglajderisti vo Makedonija ima okolu 150 do 200. Taa brojka se menuva. Ima postari {to s# pomalku letaat, no ima i mladi {to sakaat da letaat. Zmejari vo Makedonija ima malku, okolu 7-8 lu|e {to aktivno se zanimavaat so ovoj sport. Padobranci so licenca se 23. Licencite ne se ve~ni. Na dve godini treba da se obnovuvaat. Ako nema{ dovolno skokovi vo tie godini, }e treba povtorno da polaga{. Ne e kako voza~ka dozvola.
Manekenkata Veronika Nikolovska od modnoto studio "Crnokrak" pozira{e, specijalno za "Vest", vo AeroklubotSkopje,blizu Stenkovec .
DOSIE EKSTREMNITE SPORTOVI VO MAKEDONIJA Alen Omeragi}(DESNO) i Tomas Debalovski sekoe leto odat na surfawe vo [panija
"
Makedonkite meraklijki za javawe na branovi [
to be, na Vardar }e surfate?", e edno od prvite potcenuva~ki pra{awa {to gi dobile Tomas Debalovski i Alen Omeragi}, no tie ve}e vtora godina javaat na branovi, razvivaj}i kultura {to dosega ne e videna kaj nas. Zavisnici od adrenalin i vo postojana potraga po vozbuda, Tomas i Alen, kone~no, najdoa ne{to {to otskoknuva duri i vo otka~eniot svet na ekstremnite sportovi, so koi godini nanazad se zanimavaat. - Mnogumina n# gledaa kako da sme ludi koga im spomenavme deka po~navme da se zanimavame so surfawe. Nie imame probano pove}e ekstremni sportovi, no ni{to ne se sporeduva so surfaweto. Momentot koga }e zastanete na vrvot na branot, vredi da se do`ivee. Onoj {to edna{ probal da surfa, nikoga{ ne prestanal - veli Tomas, koj, zaedno so Alen, e pretstavnik na klubot "Ujusansa" od Slovenija. Za razlika od pove}eto ekstremni sportovi, koi se relativno skapi, vo pogled na opremata i na lokaciite kade {to
s# u{te e misterija. Stanuva zbor za eden od najevtinite sportovi. Opremata mo`e da trae dolg period, a branovite sekoga{ }e gi ima i se besplatni. Surfaweto pretstavuva poseben na~in na `iveewe i s# pove}e se {iri kaj mladite kaj nas. Interesno e {to kaj nas momentalno `enite se pove}e zainteresirani za ovoj sport - izjavi Alen, koj porano ima trenirano vo fudbalskiot klub "Vardar", pa duri i ima stignato do mladinskite kategorii na makedonskata reprezentacija. Samo dva dena im bile potrebni Vo potraga po na Alen i na Tomas da zastanat na {tibranovi na Internet cata za surfawe vo Terminot "surfawe", od aspekt na voda, pri nivnite prebaruvawe na Internet, si go opravprvi obidi lani, vo duva imeto. Edna od prvite raboti {to [panija. gi pravat surferite nautro e surfawe - Koga po~nav so niz portalite, so cel da gi vidat vresnoubording, me bomenskata prognoza i dvi`eweto na prilea nozete, ramenalivot i odlivot za da znaat kade i koga ta, dodeka kaj surdenta }e se pojavat najdobrite branovi. faweto pa|a{ vo - Toa e rutina za sekoj iskusen survoda i zatoa po~efer. Ovoj sport zavisi od branovite i tocite se polesni. zatoa e potrebno da znaeme kako se dviNie dosega imame `at vetrovite, so cel da bideme na lodostignato visina kacijata koja denta gi ima najdobrite na branovi do dva branovi - veli Alen. metra, a iskusnite surferi postojano mo`e da se praktikuvaat, kaj surfaweto, kupuvate {tica i obleka za vo voda i ve}e ste podgotveni za po~etok. Najva`no e {to branovite se besplatni. Okolu 150-200 mladi lu|e od Makedonija ve}e poka`uvaat interes za surfaweto, kako posebna kultura na `iveewe i odli~en na~in da se pomine letniot odmor. - Se zasitivme od istite raboti. Ni treba{e ne{to novo, a surfaweto ni go ovozmo`uva toa. Ova e eden od pozastapenite sportovi vo Evropa i vo svetot, iako kaj nas
tragaat po lokacii, pa duri javaat i na branovi od deset i pove}e metri. Ima mesta vo Portugalija so branovi i po triesetina metri, na koi se obiduvaat samo najdobrite i najludi surferi - dodade Tomas, koj so tradicionalniot pozdrav na surferite - "Aloha" gi povika qubitelite vo ekstremnite sportovi da im se pridru`at letovo, na branovite vo [panija.
Sudir so ajkula e dobar znak Se slu~uva surferite da naletaat na ribi i sli~no dodeka se vo voda, no, sepak, toa e retkost. Takvo ne{to mu se slu~ilo na Tomas, koj pri edno lansko surfawe vo [panija, imal sredba so mala ajkula, no podocna od poiskusnite kolegi doznal deka toa e dobar znak. - Se slu~i pred mene da zabele`am mala ajkula i, iskreno, mi se smrzna krvta. Eden od instruktorite mi ka`a deka toa e retkost i zna~i deka surferot koj }e se sretne so ajkula, ima golema energija vo sebe, koja zra~i - veli Tomas.
Nema visinska granica na l za leta~ite so zmej a ent t
Z
mejarstvoto vo Makedonija postoi nad ~etirieset godini. Obuka za letawe ima samo vo klubot "Kros kantri", koj e smesten vo Ohrid, se izveduva niz razni mesta, vo zavisnost od toa od kade e kandidatot. Po~etnicite najprvo u~at da poletuvaat od pomali brda, toa zna~i poletuvawe so zatr~uvawe. Vo ramninski predeli kade {to nema viso~ini, poletuvaweto se u~i so vle~ewe so ja`e. "Za obukata opremata ja dava klubot. Toa e {kolska oprema. Pilotite po~etnici ne kupuvaat oprema, bidej}i nekoi od niv se otka`uvaat. Najprvo }e probaat, da vidat dali e toa sport so koj sakaat da se zanimavaat. Ako im odgovara, toga{ si
lo, no fatalna nezgoda nemalo. "Nie vo Makedonija duri ne sme imale nitu otvorawe na rezerven padobran", veli Barakovski. Opremata za zmejarstvo te`i okolu 30 kilogrami. Potrebni se desetina minuti da se postavi i da bide podgotvena za poletuvawe. Nema gorna visinska granica za letawe so zmej nitu, pak, prose~na. Toa zavisi od terenot kade {to se leta, no obi~no nad 4.000 metri ve}e ne se prepora~uva. "Celta e da otide{ {to povisoko i podolgo da trae letot. Jas li~no letam okolu 4 ~asa, {to voop{to ne e malku. Letaat i po 5-6 ~asa, rekord vo
n za rmi a vie t ren vuv apula e do`ibjasnuv do p o s o e koi noto ba da |e ort n spsti niz obi~ae ga tre eni lu e m ko re or Vo no ed Eksti aktiv zbuda. davaat o odr nite spsna t o m k o a v g o{ a i~ re op fiz nivo n ~niciteweto zat ekst me vo la~at e o a a u i d k j v a so to n pra{ leku se na lezd n. Tie ` v we {rat na gi pri oga }e e`ni renalisituar d k u o b gov u mnog dnoto: nadbu i nora krizni lnata tolk, e sle a{ite nalin lo za a mentar i gi e e toviacija, na - adr {eto t olemuv nsmite mozog u a n z t n si hormo vaat ot ja vrotralija na lsot, u e dva odgotvu enalin kako n edna }e zuva p e{nir r p a r go Norad jstvuv ite od go zab vnat lijae d cii. ost, de odatoc alinotata i o ete, i veduva p dren ko` n z d o a u n v izv zbeb esu od pro e ei a. A n pre vo drug a krvtan racet rob da pak, ob mus, d a v o t a z u k j t ko enes gani rnio a ko ila . z s ja pr te or vrz c gliko duva kulite
M nos bud
Opremata na zmejarite te`i okolu 30 kilogrami. Potrebni se desetina minuti da se postavi i da bide podgotvena za poletawe
kupuvaat svoja", veli Vladimir Barakovski, aktiven leta~ so zmej ve}e 23 godini i del od makedonskata reprezentacija vo 2011 godina. Vo Makedonija dosega nemalo pote{ki nezgodi pri letawe so zmej. Povredi od tipot na udirawe, skr{enica na raka ima-
letawe e 11 ~asa. Vo princip, treba da leta{ dodeka toa ti pretstavuva u`ivawe, ako stanuva zbor za rekreativno letawe. Dodeka ne po~uvstvuva{ zamor. Ako stanuva zbor za natprevaruvawe, toa e drugo. Tuka predizvikot e poinakov. Ne stanuva zbor za u`ivawe tuku za brkawe rezul-
tat", ka`uva Barakovski. I paraglajderistite i leta~ite so zmej go poso~uvaat Kru{evo kako edna od poubavite destinacii vo Evropa.
Ru`ica Fotinovska Nikola Petrovski