PLANTELISH Maruša Furlan
Ljubim sobne rastline, njih vzgojo, propagacijo – skratka, ena stvar je peljala k drugi in tako se je rodil Plantelish. Slikam predvsem sobne rastline – kultivirano malo džunglo, prisotno skoraj v vsakem domu. Tako samoumevne so nam te rastline, skozi umetniško izražanje pa se jih začuti drugače, postavi se jih na piedestal. Maruša, živijo! Naj te najprej vprašam, kako si in kako se spopadaš s tem novodobnim načinom življenja oz. kako je koronska scena vplivala nate? »Ojla. Prav fino sem, hvala! Sem človek, ki v vsaki dani situaciji izlušči največ in se poskuša ne obremenjevati s stvarmi, ki jih ne moremo spremeniti. Sem tudi precej introvertirana in koronski lajfstajl ni pomenil drastične spremembe zame. Ljubim naravo in izlete v manj obljudene kraje, čeprav brez mestnega utripa tudi ne gre. Ne rečem pa, da ni bilo kdaj težko in frustrirajoče, tudi marsikaj v sistemu se mi zdi neumno. Zanimivo in hkrati žalostno je spremljati psihologijo množic in umetni razkol med npr. cepljenimi in necepljenimi.« Spoznali sva se septembra 2019, ko si se prijavila za razstavljanje v naši hišni galeriji Trainstationa. Tisti dan, ko si prišla po 3 platna, se mi je zazdelo, da se že poznava, a sva se videli prvič. Tvoja energija je nekaj posebnega. Kako bi se opisala – pa ne s tremi besedami, ampak v tretji osebi? »Kreativna in drzna, hkrati izredno senzibilna. Prizemljena in hkrati plavajoča v duhovnih sferah. Praktik, vendar intelektualka in sanjačica. Ljubiteljica lepote, dobrih in zanimivih ljudi, živalic. Ljubim udobje, hkrati se vedno presegam. Živim čim bolj ozaveščeno, skladno s seboj. Brez humorja mi živeti ni. Rada pomagam ljudem v stiski in za bližnje bi naredila vse. Ne maram arogance in ljudi, ki ne znajo poslušati.« Torej, decembra 2019 si se nam predstavila s triptihom pTIce vstajenja. Povej kaj več o teh tvojih delih. »3 platna so nastala po koncu izredno pomembnega življenjskega obdobja. Prikazujejo osebnostno revolucijo. Vstajenje. Porušila sem vse, kar mi ni več služilo in na novo začela graditi življenje. V platnih so zajeti meni pomembni simboli, z barvami vred. Krokar kot slutnja, skrivnostnost, magičnost, zevajoča tema, s katero se moraš soočiti za duševni preboj. Ko krokarju pogledaš v oči, le-ta odleti stran. Osvobojen notranjih spon prejmeš v dar nekaj tako
zelo ranljivega, na novo rojenega (na tretjem platnu simbol plavčka). To se moraš šele naučiti ljubiti, spoštovati in negovati. V mojem primeru je bil to globok občutek svobode, radosti in miru. Potem so tu še pomeni barv, kompozicije in drugih detajlov. Prav tako je zame pomembno, da prednosti nisem dajala risarskim veščinam, temveč minimalizmu enostavnih oblik in čutnega vtisa.« Dobre pol leta kasneje pa so ta 3 platna našla svoj dom oz. bolje rečeno svojo steno. Kakšna je zgodba za tem? »Platna sem imela na svoji steni, dokler ni na splet prišla dražba Pimp my walls. Za hec sem ponudila svoja platna misleč, da ne bo zanimanja. Na moje presenečenje je zanimanje hitro pokazal predstojnik Enote za adolescentno psihiatrijo Ljubljana. Na dražbo sem dala le eno od treh platen in naknadno gospodu pokazala še preostala dva, torej triptih. Kupil je vsa tri in sedaj visijo v ambulanti Enote za adolescentno psihiatrijo v Ljubljani. Lepšega ''doma'' za moje slike si ne bi mogla zamisliti in srčno upam, da vsem – sploh pacientom – predstavljajo upanje in pot iz teme v svetlobo, iz bolečine v zadovoljstvo.« Torej umetnost je del tebe. Kdaj pa si odkrila svoj dar, si že od malega ustvarjala? »Ustvarjam res od malega, vendar nisem risala. Že v osnovni šoli me je učiteljica likovne vzgoje spodbujala, da se vpišem na likovno gimnazijo in izpostavljala moj talent. Vseeno sem izbrala splošno gimnazijo in nato primerjalno književnost, ki preučuje drugo umetnost – besedno. Vmes sem vedno imela tudi kreativne hobije, npr. izdelovanje iz umetne mase, izdelava mil in krem, kvačkanje in pletenje. Risala nisem do izpred dveh let, ko je želja po tem enostavno privrela na površje. Deloma spontano, deloma po tehtnem razmisleku o tem, kaj je resnično samo moje, kaj je dano v zibelko in kaj lahko ponudim svetu.« Kaj pa ti daje umetnost? »Naj bo glasbena, likovna ali besedna, mi umetnost pomeni ogromno in je del mene. V umetnosti iščem