Vibe department | ChagaDeco Kaja Mihelčič | Nejc Podjed | MiksoPlan
Leto 2 številka 4-5 | okt/nov 2016
ISSN 2385-9350
Revija za mladinsko (sub)kulturo
Oktober/november 2016
Odvodnik Easy Mucy
Avtor: Mateja Dolhar
'Mišn akomplišt!' Preprosto kot ABC. A: Vzpostaviti mladinsko novinarsko šolo, naučiti ekipo osnovnih trikov. B: Začeti mladinski časopis, posvečen kulturi in subkulturi; narediti ime dovolj močno in prepoznavno, da 'drži vodo'. C: Jump in the water and learn to fly! Ko je ekipa sama sposobna voditi časopis, si končal misijo, prepusti vajeti. Dobre stvari nikoli niso lahke, drugače ne bi bilo zanimivo. Zapreti je bilo treba kljune dvomljivcem, da so mladi začeli verjeti v nas – kako ti srce zapoje, ko vidiš nekje na nekem zidu grafit z logotipom časopisa. To je najlepši street-cred kompliment, kar jih lahko nekdo dobi. Za darilo zvestim bralcem, ki verjamete v Sceno, smo začeli izhajati v barvah. Poleg predaje dolžnosti uredništva je bila to zadnja poteza, ki sem jo še naredil kot urednik. Odslej sem svetovalec, novinar, pa pomagal bom Mladinski novinarski šoli. Ampak pot je še dolga. Še vedno so mladi v Kranju, ki ne vedo, da izhaja Scena. Ekipa mora rasti, časopis se mora razvijati. Začenja se nov letnik brezplačne Mladinske novinarske šole, ki bo prinesel nove sile v naš časopis. Zato ne čakaj, oglasi se na Sceni, več nas bo, bolje bo. Naša nova urednica je iz vrst najbolj vztrajnih borcev na kranjski sceni in verjamem, da bo naredila časopis še zanimivejši. A ne trepljajmo se po ramenih, da bo odslej samo še zgodba o uspehu. Moja generacija je uspela takole zavoziti celo državo. Nasvet starega rokerja: ko ti gre dobro, ne popuščaj – žgi še bolj. V tem je tudi bistvo Scene: dajmo mladim priložnost.
2
Uvodnik
Živa Drinovec
Stopila sem v velike čevlje, v prevelike. Upam, da mi bodo sčasoma postali prav. Postala sem urednica časopisa, ki sem ga preimenovala v revijo. Sedaj smo revija Scena in smo barvni. Izdaja nas Kulturno umetniško društvo SubArt, zanima nas vse, kar je povezano z mladimi, malo starejšimi in kulturo. Kulturo na Gorenjskem in tudi širše. Sem Živa Drinovec in sem zaljubljena v svoje mesto Kranj. Čeprav v Kranju živim že vse življenje, se v mestu večkrat počutim kot turistka. Rada obiščem vse naše mestne galerije, kjer so odlične stalne in občasne razstave. Rada se udeležim različnih dogodkov po kranjskih lokalih, kavarnah in barih. Resnično me moti negodovanje ljudi, da se v Kranju nič ne dogaja, da ni nič videti, nič slišati. Pa je. Letos poleti se mi je nekajkrat naredilo, da je bilo v enem dnevu toliko dobrih, ogleda vrednih dogodkov, da sem si morala narediti časovni plan, kdaj, kam in za koliko časa. Mesto Kranj ni mrtvo mesto, je živo mesto, je Prešernovo mesto, je kulturno mesto. Imamo Gorenjski muzej, pod katerega spadajo Grad Khislstein, Mestna hiša, Kostnica, Prešernova hiša in Ullrichova hiša, Malo galerijo, ki je pod okriljem Likovnega društva Kranj, Cafe galerijo Pungert, galerijo v Stolpu Škrlovec, galerijo Bala, Turbo galerijo v Trainstation SubArtu. Imamo Prešernovo gledališče in najbolj sodobno knjižnico v
Sloveniji. Imamo ogromno lokalov, ki poleg stalne gostinske ponudbe prirejajo različne kulturne dogodke, koncerte, razstave, predavanja, delavnice. KluBar, Rock bar Down Town, Carniola, Kavka bar, Stari Mayr, Layerjeva hiša, Mitnica. V Kranju se skozi leto odvije kar nekaj festivalov, SubArt festival, Teden mladih, Kranfest, filmski festival neodvisnega filma Film Mixer, glasbeni cikel Dvocikel, Down Town festival. V Kranju je marsikaj videti in slišati. In vse, kar je omembe vredno na področju kulture ter mladih po srcu in duši, zanima tudi našo revijo Scena. Predstavljamo vam zanimive posameznike in projekte na področju glasbene, besedne, likovne in plesne umetnosti, filma ter gledališča. Glavna tema tokratne številke je elektronska scena. Predstavljamo vam kolektiv Vibe Department, kjer so združeni sukalci plošč in mojstri videoprojekcij. Predstavljamo vam ChagaDeco ekipo, ki s svojimi dekoracijami povsem običajen prostor spremeni v magičnost. Na temo elektronike vam ponujamo alternativno pobarvanko in kolumno. Predstavljamo še dva posameznika, ki puščata pečat vsak na svojem področju. Poleg tega pa so zbrani še napovedniki novembrskega dogajanja po Kranju. Ekipa okoli mene je mlada, sveža in polna idej. Smo na začetku naše skupne poti, za katero upam, da bo dolga, pestra in pisana. In naj izkoristim priložnost za zahvalo: hvala vsem, ki ste za mano in ki ste z mano in na čim več dobrih številk. Hvala Mucy, Anita, Alex, Ema, Karin, Mateja, Marša, Uroš, Špela, društvo SubArt.
Foto: Uroš Frelih
Oktober/november 2016
Jakob Drmota, Vibe Department
RAZBIJANJE STEREOTIPOV Vsake glasbene zvrsti se drži svoj set stereotipov. Da so rokerji zgolj pijanci, ki igrajo zato, ker jih sicer nobena ne bi povohala, da so metalci ena satanistična horda dojenčkoklavcev, da so emoti žilorezci, da pevci, ki nimajo posluha, postanejo raperji, če dela tuc, tuc, tuc, je tehno, pa da so DJ-ji nadrogirani puhloglavci, ki predvajajo 'narisan' tehno in se delajo, da vrtijo gumbe na mešalki. Resnica pa je, da še nisem slišal pijanca, ki bi igral dober rokenrol, ne poznam niti enega metalca, ki bi bil zares satanist in dojenčkogrizec, nobenega emota, ki bi si zares rezal žile, pa nobenega DJ-ja, ki bi nategoval ljudi z USB-ključkom. Ne trdim, da jih ni – ampak DOBRIH ni.
Če hočeš biti dober, moraš za vsako stvar garati. In tudi pri Vibe Departmentu ni drugače. Če se ne znojiš skozi vse pore, se nisi dovolj potrudil. Trenutno aktivna stalnica so Miha Mixxle Eržen (DJ, producent), Tim Keeshobran Pregrad (DJ in maskota), Žan Tmau Hervol (DJ), Goran W. G. My Hell Jackson Volf (DJ), Jakob Erma Drmota (DJ), Pero Dimension Okorn (VJ). Za piar skrbi Sabina Berčič, Barbi Drmota za oblikovanje in merch, Benjamin Fele za spletno stran. Občasno pa sodeluje še kopica drugih ljudi, če bi vse naštevali, bi se vleklo kot podelitev Oskarjev ... Pri vaši zvrsti glasbe se težko govori o delanju komadov, ker se pravzaprav dokončno sestavijo šele na performansu (v DJ-setu) samem. Pa vseeno. Kako pri vas nastane en – u, spomnil sem se en dober izraz – ARANŽMA? Dober izraz in mogoče je čas, da poslovenimo DJ live set ali DJ mix. Recept je sledeč: izbe-
reš si glasbo (zvrst in podzvrst), ki ti je všeč in ki gre, 'leti', čim bolj skupaj, se ujame. Za tem moraš kupiti, 'dol potegniti' ali ustvariti dovolj take glasbe, da si pripraviš npr. enourni set, aranžma. Nato jih po občutku, po hitrosti, po moči razvrstiš od uvodnega komada in potem do zaključnega. Ker pa je to šele teorija, je dobro, da zvadiš na DJ-opremi (CDJ, gramofoni, kontrolerji, Tractor, padi …), če to res drži. Ali ima res set nek začetek in konec, če lepo pelje, če pripelje poslušalca in plesalca v pravo zgodbo, stanje. Ker je logično, da vse skladbe ne gredo skupaj, zato vaja, na kateri tudi najdeš načine, kako bi dva komada zmiksal na hitro (na cut po angleško) ali na dolgo, da se lepo prelije in sploh ne opaziš, kdaj je iz ene skladbe stvar prešla v drugo, ali boš uporabil kakšen efekt iz mešalke vmes in tako dalje. Mixxle pravi, da je to neskončna debata, kaj je 'perfekten' miks, eni trdijo tako, drugi
drugače, odvisno tudi od osebnega stila. Dejstvo pa je, in takšna je tudi teorija miksanja, da morata biti komada ujeta na določen udarec (kick), kar seveda pomeni, da sta tudi usklajena po hitrosti. Če si z vajo zadovoljen (najbolje je, da jo posnameš in si jo potem predvajaš), potem imaš aranžma za predstaviti. Je pa še polno dejavnikov, ki jih je dobro upoštevati: ob kateri uri vrtiš, da ni že na začetku pretrda glasba in 'spucaš flor', pa ali je zunanji, bolj piknik event. He, zadnje čase sam upoštevam še letne čase pri izboru glasbe. ;) Na nastopu je dobro komunicirati z ljudmi na nasprotni strani mešalne mize, da nisi v svojem laboratoriju in vrtiš samo zase in seveda, kot dober nastopajoči, tudi kdaj improviziraš. Vaši aranžmaji niso fiksno vedno enaki, prilagajate jih glede na naravo dogodka, na publiko ... Celo na letni čas, kot slišim. Katere zvrsti glasbe so zastopane v vaših performansih? 3
Oktober/november 2016 Ja, ampak tega ne delajo vse ekipe, v bistvu to dela zelo malo ekip, jaz oz. mi smo pač taki. Dogodek poskušamo zapakirati v neko zgodbo. Ime eventa pove temo, temu sledi postavitev scene ali vizualizacij, katera tematska pijača bo na vratih itd. Je pa nujno in prav, da so tudi take ekipe, ki se striktno držijo ene smernice v zvrsti in je to njihov podpis. Zase lahko rečem, da poslušam in raziskujem vse smernice drum and bass in ostale bass glasbe, ker mi je preprosto vsa več ali manj zanimiva in v internetni dobi se večino elektronske glasbe kopira in umešča v druge stile, remiksa, blenda… Ima pa vsak v naši ekipi svoj prepoznavni stil, ampak smo tudi med sabo zelo različni, tako da se lahko dopolnjujemo na večerih. En enkrat 'rola' prej in bolj 'na izi', pa drugič razbija kasneje … Lahko bi rekli, da se gibljemo od reggaeja, junglea, liquida, jump upa, neurofunka in
d'n'b-ja. Pa tudi kakšni breaksi se najdejo, pa dub in dubstep, reggae in hip hop. Zaradi tega smo si začeli nekateri nadevati nove nadimke, da nas bodo lažje prepoznali. Tako je Mixxle sedaj znan po trši d'n'b godbi, ko pa je Mišel Fajfer, je pa bolj v dubu, podobno kot imam jaz Erma za d'n'b in DR. J za vse ostalo. Vašim nastopom je težko reči koncert, saj vsebujejo tako zvočni nastop kot video. Kako so videti vaši nastopi? Nekaj sem že do sedaj omenil, večinoma v dvoranah v času klubske sezone, oder, DJ- in VJ-pult in ponavadi okoli njiju objekti, narejeni iz stiroporja, da se orisana slika na objektu čim bolje vidi. Delali smo tudi open aire, žure na prostem, in smo imeli mapping na objektih na drevesih, tudi stavbe smo že mapirali, kranjski TIC, zadnjič pa na mojem belem kombiju. :) Vizualizacija. Nekaj scene
torej sami pripravite, za nekaj pa izkoristite tudi celo lokalno infrastrukturo. Kako so videti te projekcije? Kaj počne VJ in njegov oddelek? On v bistvu doda vizualnim čutilom, če jim še kaj manjka. Včasih smo imeli dva VJ-ja, Erzoorja, ki pa nas sedaj obišče za specialne priložnosti, pa tudi mnoge smo že vabili. VJ poskuša z vizualizacijami narediti svojo zgodbo in v bistvu improvizira na glasbo, ki jo trenutno sliši od kolega DJ-ja. Izbere si kratke, nekajsekundne posnetke, klipe, ali pa določene like ali oblike in jih potem projecira glede na intenziteto glasbe. Vizualizacij nismo še usklajevali z vsemi DJ-nastopi v sedmih, osmih urah, kolikor dogodek ponavadi traja. To bi bila po moje kar malce prezahtevna in preveč določena naloga preko celega večera. Včasih na odru uporabite tudi lastne animacije, npr. kot video igrica ipd. Naštejte nekaj vaših najbolj odštekanih primerov. Ja, to smo naredili na Temačnici, kjer smo skopirali igrico Doom in smo obiskovalcem ponudili pogled prvoosebne 'streljačine'. Kot da bi gledali v ekran, ki je bil oder, in igrico na njem, s tem da sta bila na ekranu še pobesnela DJ in VJ. ;) Kako zvadite te reči? Ali ste samo tako usklajeni, da vam na licu mesta uspe improvizacija? Kako se DJ in VJ uskladita? Težko, ne 'rata' vedno, ampak ko 'rata', je 'taprav' vibe. To se išče. Mi pridemo uživat na večer in upam, da ljudje to začutijo.
Foto: Uroš Frelih
Zvok in sliko včasih dopolnijo tudi plesalke in tudi gostujoči izvajalci, raperji. Slišal sem tudi eno vašo verzijo Ragalušnov. Kaj in kdo vse se najde na vašem odru?
4
Od svetovno znanih DJ-jev iz Anglije in tujine do lokalnih somišljenikov. S plesalkami nam še ni 'ratalo', pa smo se že dogovarjali, upam da kmalu. Pa ne mislim zdaj na striptize-
te in 'štange'. Bolj naše podpornice in podporniki, ki so tudi plesalci. Bomo videli. To se je včasih že dogajalo na d'n'b-ju in ostalih DJ-dogodkih in izhaja iz rave kulture. To bi v pravi meri in obliki dopolnilo vibe na dogodku. Kateri so vaši prihajajoči nastopi, na katere naj bo Scenina publika pozorna?
Predvsem ne sme zamuditi Drum and bass Konference, ki jo organiziramo že osmo leto zapored, 29. 10., na Metelkovi. Revija celotne slovenske d'n'b-scene, ki karkoli kreira in pomeni, lani je bilo v dveh razprodanih klubih več kot 800 ljudi. Za tem nastopamo 18. 11. v Kanalu ob Soči in če ne bo večjih presenečenj, bomo že pripravljali božični Jungle bells, tokrat verjetno v Gromki, po novem letu tretja edicija Temačnice na domačem Trainu, pa maja bo 'sigurno' treba kaj narediti, poleti pa 'pade' spet en open air in bo leto naokoli. Če pa se bo zgodilo še kaj vmes, kar upam, da se bo, boste pa 'sigurno' izvedeli. Temačnica? Kakšen event je to? Februar, zima še ne odneha, Train ovijemo v črno in se spustimo v prvoosebni lov za trdim drum and bassom, bolj poznanim kot nevrofunk. Pa kar je še podobnih težkih in temačnih d'n'b in bass godb. Pa kakšni gostje obvezno pridejo nastopat. Vedno več mlajših poslušalcev posluša to zvrst, tud naša dva DJ-ja, Tmau in Keeshobran, ki sta organizatorja tega dogodka. Pravi dogodek za zaprt prostor in vročekrvne plesalce, ki jih mraz zunaj ne moti, da odplešejo do jutra. Kaj pa Jungle Bells? Izhaja iz Jingle Bells, ponavadi na božič ali dan po njem. Druženje ob topli alkoholni pijači
Oktober/november 2016 ali takšni, ki te pogreje, in zelenih začimbah. To je v bistvu tematski večer z najdaljšo tradicijo, osnovna zvrst večera je jungle, iz katerega drum and bass izhaja in je pomenil glasbeno revolucijo v 90. letih v Angliji. To je dogodek, na katerega povabimo tudi vse prijatelje, ki so nam pomagali preko leta. Koliko je takih krujev, kot je vaš, v Sloveniji? Lani je na slovenski Drum and bass Konferenci nastopalo 11 ekip in še dva live acta. Letos jih zna biti še več.
Ljudje večinoma ne dajo kaj dosti na to, kakšna zvrst glasbe se vrti. Če gre dobro v uho, potem se ljudje zabavajo. Na kakem open air dogodku tako ujamete raznoliko publiko. Vam uspe pritegniti s svojim nastopom tudi kakšne mimoidoče, ki niso ravno iz elektronskih usmeritev? Ja, nevrofunk je zelo blizu metalcem. :) Ja, eni se pridejo 'splesat', če vrtiš v lokalu in bolj 'na izi' in za ozadje, te vsi poslušajo. :) Mislim, da ni več neelektronskih poslušalcev, ker tudi skoraj ni neelektronske
glasbe, pa na žalost so subkulture tudi propadle, tako da jih je večina že v Sceni. ;)
uspelo. Kako se vi uspevate ovekovečiti za svoje poslušalce in prihodnje rodove?
Za glasbenike je najpomembnejši vir promocije in stika s publiko album. Nekaj za v arhive, nekaj za poriniti v stereo v avtu ali pa uživati v popolnosti zvoka na sobnem ozvočenju. Vaše ustvarjanje pa je predvsem nastop v živo, ni samo po sebi namenjeno za albume, pa tudi če bi posneli video, bi težko nadomestili tisto pristno vzdušje. Ali pač? Jean Michel Jarre, mož, ki je naredil revolucijo v elektronski glasbi, je uspel narediti prav to. Pravzaprav mu je to veličastno
Večinoma se delajo napovedniki in zaključni filmčki, pa 'fotke' iz dogodka in še kak poseben pripetljaj vedno poskrbi za prijeten spomin na dogodek. Promocija pa seveda mora potekati prek zvočnih posnetkov, miksov ali mixtejpov, ki jih posname vsak DJ sam, ali pred, po ali pa seveda v živo, na samem dogodku. VJ pa ponavadi objavi kakšen klip iz direktne projekcije ali pa kakšno fotografijo postavljanja
scene in podobno, vse z namenom predstaviti in povabiti ljudi na dogodek. Videti ste zelo raznolika druščina ljudi. Kaj vsak od vas še sicer počne na umetniškem področju? Ja, United colors of Benetton ekipca. :) Tim je slikar in riše vse, pa sceno dela, tako in drugače, :) jaz sem včasih ljubiteljsko raziskoval film, gledaliče in ples, zdaj pa še mappiranje in animacijo na stavbe skupaj s Perotom, moja sestra je oblikovalka tekstila, Miha je tonski mojster, vsi smo po malem organizatorji … No, zdaj smo se pa že oddaljili od umetnosti. Za konec – povej mi vaše najbolj odštekane anekdote. Ma, ne vem, lahko rečem le, da je najboljše začutiti rock and roll v drum and bassu, hehehe.
Foto: Uroš Frelih
Kolikor zmoremo, recimo takole v povprečju na vsaka dva meseca naredimo en dogodek. Poskušamo vabiti vse iz slovenske scene, ki jih še nismo.
Foto: Uroš Frelih
Koliko ste aktivni na sceni, da bi vzpodbudili več takega načina dela?
Kranjski underground žaluje za poginulim grafitom PRED LEZBIJKE NA KOLENA, ki je nekoč plemenitil nekdanjo zgradbo Merkurja. Bi povedali kakšno besedo najslavnejšemu kranjskemu grafitu v slovo? Bil je zanimiv grafit, velikokrat sem ga videl, Easy Mucy slava mu. 5
ChagaDeco UnsaneDesigns esigns Ime: Chaga-delia | Chaga-deco [Čaga je tipična štajerska beseda, ki je preostali Sloveniji (z izjemo Pomurja) praktično neznana, pomeni pa isto kot v Ljubljani žur, žurka ali fešta na Primorskem. Žur se včasih reče tudi v Mariboru, vendar je tak govor afektiran, poljubljančen, fin; med pristnimi Mariborčani velja za motečega, nezaželenega. Beseda čaga je med Štajerci zelo prisotna tudi v Ljubljani.]¹
Ekipa petih posameznikov, ki ustvarja celoto. Da je to, kar počnejo, nekaj posebnega, sem spoznala na trance žuru Chagadelia: Hinkstep, ki je bil letos maja v Trainstation SubArtu. Polovico dvorane in celoten oder, ki niti ni tako majhen, so prepletli z volno, iz stropa so viseli planeti, miza za DJ-je je bila za ogromnimi gorami, nad nami je bilo vesolje. Ustvarili so popolnoma nov prostor, nov sistem, nov Trainstation SubArt.
6
Dobri elektronski žuri že dolgo niso več samo dobra muzika, dobri DJ-ji in akcijske cene alkoholnih miksov. Dober party je zame kakovosten izbor DJ-jev, dober sound, zanimiva videoanimacija in 'popedenana' dekoracija prostora, kjer je žur. Dober žur je žur, kjer so pomirjena in zadovoljena vsa človeška čutila. Poslušamo, gledamo, vdihavamo, okušamo, se dotikamo. Glasba. Magija. Pozitiva. Sladkoba. Ljudje. Vse to oziroma še več dobrega v sebi nosijo člani ekipe ChagaDeco. Peter, Hana, Valentina, Nina, Grega.
¹ Povzeto po: http://razvezanijezik.org/?page=%C4%8Daga.
Srečali smo se avgusta in bili so res zanimiva ter prijetna družba. Njihovi odgovori so me presenečali in nasmejali. Všeč mi je, kar počnejo, in upam, da bodo s tem nadaljevali. Z veseljem vam predstavljam njihovo zgodbo.
Ideja, kako je prišlo do ChagaDeco? Najprej smo se malo hecali, vsak po svoje, skupaj pa prvič na Krasu, kjer smo si dekorirali privatna praznovanja in prosto ustvarjali med poslednjimi večerjami. Kras je magija, zato se močnim čustvenim navezam, ki so se takrat spletle,
Foto: Uroš Frelih
Oktober/november 2016
Oktober/november 2016
Misija nemogoče. Misija galerija. Misija lažja premestitev mozga.
Kako se organizirate, kako si razporedite delo in razdelite naloge?
Odvisno, zunanje žure prespimo, če pa je treba prizorišče pospraviti po žuru, to naredimo takoj, z zadnjimi močmi.
Kakšni so materiali, s katerimi ustvarjate? Večina materialov je nabranih po raznih divjih odlagališčih, smetiščih, podstrehah, kleteh, urbanih soseskah. Ponavadi pred vsakim projektom divje zbiramo materiale tudi preko socialnih omrežij, tako da lahko v ustvarjanju pokrajin neposredno sodelujete tudi sami s posredovanjem stare šare.
Želje in projekti za naprej? Nadaljnja skupna plovba po intergalaktičnih mrežah tujih svetov. Modeliranje in simulacije sistemov. Višji nivo. Kinetična energija.
Foto: Teotim Logar
Zberemo se na mestu žura, kjer si zamislimo celoten izgled, potem pa vsak jamma po svoje, dodaja svoje note, preprosto se res dobro ujamemo, zato potek samega ustvarjanja nikoli ni bil preveč problematičen. Največ organizacije zahteva vsakodnevno dobivanje na 'placu' ter zbiranje in transport narejenih del(ov) na samo prizorišče. Tu moramo omeniti tudi organizacijo fizične pomoči, brez te bi težko spreminjali obliko prostora ustvarjanja. Hvala vam Top šit Urbi, Raček, Zrno ter prijatelji!
Foto: Teotim Logar
Kaj je vaša misija; kaj, zakaj, kako?
Pospravljanje?
Kdaj začnete s pripravami, imate načrte/skice, določite temo?
Foto: Teotim Logar
Odvisno od žura do žura, pripravljenosti ekipe, prostora ustvarjanja in same zamisli. Včasih imamo načrte, tudi makete in skice; temo pa zmeraj.
Foto: Uroš Frelih
sploh ni čuditi. Prvi pravi skupni projekt se je zgodil dobro leto nazaj v šenčurskih 'gmajnah', ustvarjanje novega prostora in časa v realnem prostoru in času, ki ni imel nikakršne zveze s tem, Land of Chagadelia. Ker si 'pašemo', imamo podobne poglede na svet in umetnost (žuranja) ter pravo mero notranjega nemira, ki nas v kaotičnem viharju momentuma popelje čez meje razumnega, v prostrane puščave polne sivega peska, ki žuli stopala in včasih porumeni, smo nekako pristali na poziciji posrednikov vizualnih užitkov na zabavah pod okriljem Chagadelie.
7
Oktober/november Oktober/november 2016 2016
Črna/bela: črna Noč/dan: noč in dan Kava/čaj: kava Vino/pivo: pivo Tobak/cigareti: tobak Punk/rock: punk in rock Trance/tehno: trance in tehno Dub/reggae: bolj ne Sanity/insanity: insanity Zamujaš? Včasih. Si konfliktna oseba? Ne. Preklinjaš? Včasih. Se smeješ na glas ali potiho? Na glas. Kaj ti pomeni ChagaDeco? Deco, zaradi katerega ti 'začaga' v možganih. Predvsem pa gre za druženje s prijatelji, ki imajo isto vizijo kot ti in se radi tudi pohecajo. Ekipa ChagaDeco zanjo pravi, da je: Manjša preja. Marsikaj. Lisičnik. Food, not bombs. Sunce zlato.
8 8
Valentina Škofic, 22
Tvoj rek, vodilo, moto, misel: Bolj kompliciraš, slabše je.
tehtnica, grafični oblikovalec, SŠOF, samouk
devica, študentka Pedagoške fakultete, likovna pedagogika
Peter Kalinski, 26
Tvoj rek, vodilo, moto, misel: Thing comes, you say yes, thing goes, you say yes. A. J. Črna/bela: črna, potem siva, potem bela Noč/dan: 24/7 Kava/čaj: čaj Vino/pivo: 'šnopc' Tobak/cigareti: tobak Punk/rock: rock Trance/tehno: tehno Dub/reggae: / Sanity/insanity: recycled sanity Zamujaš? Včasih. Si konfliktna oseba? Včasih. Preklinjaš? Čim več. Se smeješ na glas ali potiho? Odvisno, koliko je smešno. Kaj ti pomeni ChagaDeco? Antidolgčas na 'čagah'. Ekipa ChagaDeco zanj pravi, da je: Preljubo vesolje. Zbiralec kosti. 'Fejst poba.' Afganistanska nevesta. Wizzard.
Oktober/november 2016
Hana-Uma Zagmajster, 18 ribi, SŠOF — industrijsko oblikovanje
Nina Lang, 22
dvojček, študentka Pedagoške fakultete, likovna pedagogika, raziskovalka
Gregor Kocjančič, 23 devica, absolvent Visoke šole za umetnost Tvoj rek, vodilo, moto, misel: Z enačbami se ne da vsega rešiti. Črna/bela: črna Noč/dan: noč ima svojo moč Kava/čaj: jutranja kava in večerni čaj Vino/pivo: psihadelični šnopc Tobak/cigareti: tobak Punk/rock: situacijsko Trance/tehno: dober tehno in hi-tech trance Dub/reggae: error Sanity/insanity: walking on the edge Zamujaš? 8,8/10 Si konfliktna oseba? Odvisno od kvalitete konflikta. Preklinjaš? P…, to pa ne. Se smeješ na glas ali potiho? Prodorno. Kaj ti pomeni ChagaDeco? Kreiranje enkratnih svetov za hece s prijatelji, ‚splužiti‘ do konca, ‚zažgati floor‘ in ‚pretresti‘ čas. Ekipa ChagaDeco zanjo pravi, da je: Maternica. Moja. Janis Joplin. Vzgojiti jo bo treba.
Tvoj rek, vodilo, moto, misel: 'Vsak svojo peso seče, pol pa kukr ker.' Črna/bela: črna Noč/dan: noč Kava/čaj: čaj Vino/pivo: pivo Tobak/cigareti: 'žbe' Punk/rock: punk Trance/tehno: tehno Dub/reggae: dub Sanity/insanity: sanity Zamujaš? Vedno zamujam na vlake, buse, predavanja, pijače s kolegi itd. Sam 'lajfa' pa mislim, da ne zamujam. Si konfliktna oseba? Včasih imam konflikte sam s sabo, z drugimi niti ne. Preklinjaš? Preklinjam, ja, ampak samo v hrvaščini. Se smeješ na glas ali potiho? Smejem se na glas. Včasih pride do ekstremno smešnih situacij v prostoru, kjer se ne smeš smejati, takrat se pa smejim potiho, dokler mi ne raznese 'face'. Kaj ti pomeni ChagaDeco? ChagaDeco je mlada, prijetna in ustvarjalna 'ekipca' petih spiritualnih borcev. Jaz si predstavljam eno gromozansko platno čez celoten dance floor in nas pet, ki vsak po svoje krasi koščke slike v eno čudovito celoto. Ekipa ChagaDeco zanj pravi, da je: Žagovina. Poganjalo. Vse. Ozora 2014.
Tvoj rek, vodilo, moto, misel: Dobra volja je 'najbolja'. Priklopi se na 'štrom'. Črna/bela: modro-črna Noč/dan: nočna žival Kava/čaj: sve Vino/pivo: sve Tobak/cigareti: vse Punk/rock: post Trance/tehno: hi-tech industrial Dub/reggae: ne Sanity/insanity: in moderation Zamujaš? Včasih, no, kar pogosto sem pozna, da. Si konfliktna oseba? Ne, raje se hecam. Preklinjaš? P…, ne vem. Se smeješ na glas ali potiho? Odvisno od vzroka, vsekakor pa. Kaj ti pomeni ChagaDeco? Prijatelji, ples, zabava. 'Formatiranje', matematično anomalijo, žaganje, ustvarjanje novih prostorov v novih časovnih zankah, lalalalalali. Ekipa ChagaDeco zanjo pravi, da je: Bruderschaft. Veselje. Čudovito. Simple dejstva.
Živa Drinovec 9
ALTERNATIVNA POBARVANKA Å pela Gale
Oktober/november 2016
Moj pogled na ... No, pa začnimo ... Tuc, tuc, tuc, tu-tu, tuc, tuc, tuc ... Rave ... The final frontier ... Včasih smo se jim smejali, ker so bili smešni. Kričeče barve, dude za cuzanje energije, oprijeta plastična oblačila. Obdobje je minilo: oprijeti novoletni 'dreveščki' so se naposled malo postarali in pridobili kanček boljšega okusa. Subkultura se je razklala na koščke in se malodane razblinila. Danes v grobem poznamo dva izraza, ki sta nekako zamenjala oznako rave: EDM (electronic dance music/elektronska plesna glasba) in EMC (electronic music culture/kultura elektronske glasbe). Še bolj natančno pa velja, da v današnjem času, ko elektronska glasba sestavlja večinski del mainstream glasbe, ne moremo več zares govoriti o subkulturi. Torej, raverji so kič odložili v humanitarne zabojnike, nadeli pa so si takoimenovane arafat hlače in razvlečene jopice. Toda tudi ta modni stil (ki so ga, mimogrede, privlekli iz hipijevskih žurov v indijski Goi v 70. letih prejšnjega stoletja in tisočletja) je imel dokaj omejen rok trajanja. House, progressive house, electro house, deep house, tech house, tropical house, funky house, acid house, trance, psy trance, uplifting trance, goa trance, progressive trance, hard trance, tehno, hardcore, schranz, drum and bass, bubstep, nu disco, psybiental, futurepop ... Vsi ti žanri se med seboj vedno bolj mešajo in tako postajajo vedno manj merodajni. Mogoče je zadnji glasbeni žanr lahko kvečjemu še fusion. Torej, fusion … The final frontier.
ZGODBA A poznate tisti občutek, ko lahko na dobrem žuru plešete ure in ure, medtem ko se na normalen dan upehate že po par minutah teka? Verjetno bi vam vsi vneti oboževalci elektronskih žurov in festivalov takoj pričeli divje prikimavati. Prijateljica, s katero sva šla na raziskovalni ogled nekega trance dogodka (začelo se je kot odprava na tuj planet iz serije Zvezdnih stez), je razmišljala tako: »Tam pod odrom, na katerem je obratoval ogrevalni DJ večera, se je v minimalističnih nesmiselnih gibih najprej znašel nek model, ki mu je prvemu 'zadogajalo' (mogoče se je izgubil ali pa je bil prvi, ki se je začel počutiti malo osamljeno). Plesišče je od daleč delovalo kot gledališče,
na katerem se bo začela predstava. Počasi se je večerilo in nebo je bilo jasno. Še dobro, ker tole bo trajalo celo noč in potem še naslednji dan do novega jutra. Razločni, dobro ozvočeni ritmi so prihajali čisto do mene, medtem ko sem sedela na klopi z družbo; prijatelju sem ravno zvijala tobak. Pomislila sem, kako noro lep večer je pred mano. Tu sem, vse obveznosti so za mano, poletje je in lahko se le še prepustim pozitivnim vibracijam vesolja. Ritem, vzdušje, ljudje! Obožujem trenutke, ko mi ni treba skrbeti za čisto nič na svetu. Vsi so prijazni in prijateljski in čisto nič ne more iti narobe! Ko bo na plesišču že malo več ljudi, bom šla plesat, da me bo odpeljalo daleč stran, v ta edini trenutek, kjer se počutim tako hrepeneče svobodno. Progressive psy trance ... To je zame. Pa goa. Ponese me nekam, ta ritem brez misli. Tam je vse, kar rabim.« Poskušal sem doumeti, kaj nas je pičilo, da smo začeli hoditi na elektronske žure. En model je pred leti iz elektrike naredil celo revolucijo. Kmalu so prišle žarnice, teremin, električna kitara, električne orgle, ritem mašina ... Računalnik! Ampak zgodovina je tam, kjer je. Zdaj živimo v prihodnosti. Besedila v glasbi se nas vedno manj dotaknejo ali pa jih slišimo samo takrat, kadar se počutimo prizadeto. Raje imamo doživljaje. Kaj se nam dobro sliši? Kakšen ritem nam predrami strast in občutke? Kaj nas ohranja v teh občutkih med svojim potovanjem?
DJ-ji Včasih so DJ-je najemali zato, ker je bilo vzdrževanje juke-boxa preveč zakomplicirano. DJ je prišel s svojim kovčkom plošč z glasbo, za katero je (upajmo) vedel, da je ljudem povečini všeč. Počasi se je v tej obrti razvilo poznavanje vsesplošnega vzdušja ljudi v prostoru. Dober DJ je lahko s pravilno izbranim sosledjem posameznih skladb, ki jih je imel v tistem kovčku, pripravil ljudi do tega, da so se bolj razživeli. Potem se je počasi razvila tehnika mešanja dveh skladb, upočasnjevanja, prehajanja iz ene v drugo ipd. Dober DJ je lahko vsaki skladbi vdahnil novo esenco. Ker je z internetno dostopnostjo glasbenega materiala prišlo do izbruha DJ-lenuhov, so se pravi dobri DJ-ji lotili izdelave lastnih avtorskih remiksov, tako da so pravzaprav postali že producenti. V slovenskih alternativnih klubih je na elektronskih zabavah žal še vedno preveč teh DJ-lenuhov, ki skrbijo za to, da se njihovemu računalniku med žurom nič ne zgodi, da se obna-
šajo zelo zaposleno in da razmišljajo o tem, kaj bi sami radi poslušali v naslednjih minutah. To dejstvo sem spoznal ob obisku nekega festivala, kamor so bili povabljeni bolj mednarodno uveljavljeni DJ-ji. Razlika je bila namreč več kot očitna. Kakovost glasbe, stik DJ-ja preko glasbe s publiko, poigravanje z jakostjo frekvenc, vse je bilo na vrhunskem nivoju. Sicer sam tudi temu še vedno težko rečem umetnost, lahko pa se vsekakor poklonim znanju in utečenosti. Zanimivo je tudi, da je veliko tistih dobrih elektronskih DJ-jev vsaj osnovno glasbeno podkovanih, nekateri igrajo npr. klaviature ipd.
SCENOGRAFIJA
Nekaj stavkov je vsekakor treba posvetiti tudi tistim, ki se potrudijo spremeniti prizorišča elektronskih rajanj v bolj čarobno okolje. Lučkarji, vizualci in ostali prostorski stilisti so tisti, ki glasbeno doživetje dvignejo na še višjo raven. Programirane videoprojekcije, laserski efekti in raznovrstna paleta ambientalnih dekoracij težko pustijo koga povsem ravnodušnega. Obenem pa je scenografija prostora tudi nekaj, česar se drugi neelektronski glasbeni žanri redko poslužujejo, medtem ko je na elektronski sceni takšen pristop obvezen del skoraj vsakega dogodka. Včasih ima obiskovalec res občutek, da je prišel na nek drug planet.
FILOZOFIJA
Vsi smo vesoljci.
DROGE
Vsekakor tematika, ki se ji je žal nemogoče izogniti ob omembi elektronskih (ali pač kar vseh) zabav. Prepričanje, da je doživetje elektronske glasbe lepše, močnejše in intenzivnejše pod vplivom neke vrste omame, je razširjeno približno toliko, kolikor je med ljudmi razširjena neumnost; kljub temu pa lahko trdim, da to še zdaleč ni res. Namreč, če je vse na mestu: prava glasba, družba, trenutna brezskrbnost, sladko pričakovanje prihodnosti – potem je to že več dobrega, kot lahko povzroči katerakoli droga. Ljudje pa smo si itak različni. Nekdo se mora bolj potruditi, da se sprosti in vživi v lepe vibracije. Drugemu se pa mogoče ne ljubi niti malo potruditi in si bo privoščil bližnjico. Žalostno je videti kvečjemu tiste, pri katerih je očitno, da so svoj izbrani opiat začeli zlorabljati do tolikšne mere, da naposled opiat očividno zlorablja njih. Žalostno je, da je takih vedno preveč.
Johan Doe
11
KAJA MIHELČIČ
Predstavitev prve umetnice v Turbo galeriji
12 Foto: Nataša Čampelj (foto Spovednica)
Oktober/november 2016
Avtor: Kaja Mihelčič
Turbo galerija je mini galerija, ki sta jo za vse ljubitelje lepega v kranjskem klubu Trainstation ustvarila Tim in Živa.
Bi se nam lahko na kratko predstavila? Sem Kaja Mihelčič, prihajam iz Domžal in hodim v tretji letnik fakultete Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer študiram psihoterapijo. Predavanja imamo na Gimnaziji Šentvid, njihov sedež pa je nedaleč stran. Je pa privatna šola. Drugače pa tudi slikaš … Slikam doma v prostem času. Ponavadi si zavrtim kakšno serijo in zraven rišem. Če gledam na primer Supernatural, zraven verjetno rišem kakšne pošasti iz lastne domišljije ali kaj podobnega.
sem bolj risala ženske podobe kot moške. Poteze ženskega obraza bi zdaj lažje narisala na pamet. Tako da, ja, ponavadi vedno rišem ženske. Živali imam na splošno zelo rada in začela sem tako, da sem, ko sem bila majhna, risala samo živali. V knjižnici sem si izposodila knjigo za otroke s slikami živali. Več takih knjig sem potem vzela na morje in risala podobe iz njih. V skoraj vsaki uporabljam barvice in seveda tudi veliko kombiniram. Dolgočasno mi je risati samo na en način in tako uporabljam akrile, malo barvic, vodenke, zelo raznoliko.
Ali se s tem že dolgo časa ukvarjaš?
Bi lahko povedala več o slikah z astrološkimi znamenji? Imaš tudi mitološke like?
Ja, že od malih nog. Odkar se spomnim, rada rišem, zato me je mami tudi vpisala v krožek risanja, ki ga je v Domžalah vodila slikarka Vera Trstenjak. K njej sem hodila pet let, ko pa me je začela preganjati puberteta, sem za kakšno leto ali dve odnehala (smeh) in nato spet začela.
V bistvu sem z vsakim znakom kombinirala žensko. Slika kače je mogoče malo podobna Meduzi, drugače mitoloških motivov trenutno nimam, sem pa risala tudi te stvore (smeh).
Kako bi opisala svoj slog? Vidim, da so slike precej fantazijske, večinoma so ženske podobe ter napol človeške, napol živalske podobe. Ja, zelo rada rišem portrete. Večinoma ženske portrete, ker so mi lažji in tudi vedno
Kateri so tvoji vplivi? So ti všeč kakšni slikarji? Najljubši mi je Salvador Dali, ker mislim, da ima v slikah to, česar jaz nimam. Zelo težko je uporabljati lastno domišljijo. On je v tem mojster in moj vzornik, saj upam, da bom tudi jaz lahko tako uporabljala lastno
domišljijo in jo tudi uspela preliti na list papirja. Ali delaš tudi kaj po naročilu? Ja, tudi že delam. Na Facebooku imam svojo stran Happy Lama Art. Tako mi je na Facebooku ime že od prvega letnika. Preko Facebooka me vsi poznajo pod imenom Happy Lama in eno leto nazaj sem ustvarila še stran Happy Lama Art. Na njej objavljam vsa svoja dela, postopke in tako naprej. Si že kdaj razstavljala? Ne še. Edina razstava, ki smo jo imeli, je bila Plakat miru v domžalski knjižnici, ko sem hodila na likovni krožek. Vsak od nas je razstavil eno sliko. Ali se pri psihoterapiji kaj učite o uporabi ustvarjanja za zdravljenje? Do zdaj smo imeli samo dve uri izobraževanja in še to izven šolskega programa. Na to sem seveda šla in izkoristila priložnost. Drugače na faksu ni toliko poudarka na tem. Ko ga končam in bom delala kot psihoterapevtka, bom delala tudi s tem. Res je lahko v pomoč.
Marša Malešič 13
Oktober/november 2016
Če hočeš imeti kruh na mizi in streho nad glavo, s parazitiranjem ne boš nikamor prišel. Je treba pljuniti v roke in delati. Nejc je 'fejst' fant: doma pomaga pri krovstvu, spotoma še dela faks in še vedno najde tudi prosti čas za svoj hobi. Na svoje kreacije gleda hkrati kot na umetnost, hobi, dodaten zaslužek, pa tudi terapevtsko – da se zatopi v svoje delo in si razbremeni glavo.
Kar so za nekoga smeti...
Orel Tako je pero za peresom nastal orel v naravni velikosti. Na stojnicah, kjer prodaja svoje izdelke, se največkrat najdejo bakrene vrtnice, netopir, največji adut pa so bakreni strešni petelini – vetrokazi. Od tradicionalnih do stiliziranih, abstraktnih, pa vse do zmršenega pretepača, ki bi ga skoraj prej pripisal Gigerju ... Petelini so zelo cenjeni, še posebej, kadar se družina odpravi v Avstrijo – tam je hišni nakit, kakršen je strešni petelinji vetrokaz, bolj pogosta tradicija.
Foto: Nejc Podjed
Začne se z 'lambrjem' odpadnega materiala – v Nejčevem primeru so to koščki bakrove pločevine, ki jo uporabljajo za izdelavo žlebov. Namesto da bi te kose vrgel
na reciklažo, jih zvari skupaj v nove podobe. Pero, list z drevesa, cvet, ja, celo šolska torba, ki se je nekje v procesu nastajanja spremenila v poštni nabiralnik.
14
Oktober/november 2016
Foto: Nejc Podjed
Postrv Izredno zanimiva je postrvica – obešanka. Nejc je ujel pravilno uravnoteženost, tako da se riba v vetru giblje z natančnim posnemanjem plavanja. Petelinje zadeve Pri nas taka reč ni pogosta, pravzaprav je paradoks. Ljudje bi to že imeli, vendar ni prave ponudbe ali pa je drago, zato tudi ni povpraševanja. Ker ni povpraševanja, se umetniki niti ne trudijo
Foto: Nejc Podjed
Rent-a-roža Nejc ima nos tudi za posel. Prvi pri nas je videl tržno nišo v tem, da ljudem, ki proslavljajo jubileje, namesto mlajev (ki s svojimi dekoracijami včasih presegajo meje okusa, razžalostijo pa tudi ljubitelje narave) ponudi velike kovinske rože. Zagotovo ste videli tu in tam kako trimetrsko vrtnico na dvorišču ali pa marjetico. No, zdaj veste, da jih ob prostem času dela nek študent grad-
Foto: Nejc Podjed
preveč, da bi kaj takega poskusili. Nejc pa kar dela te reči, cene ima ugodne, zato kupcev ni težko najti, čeprav se zanaša le na 'dober glas seže v deveto vas' marketing. Peteline na strehah ima tako že vsa 'žlahta' ...
Foto: Nejc Podjed
beništva. Nejc jih daje v najem – da je prijaznejše za denarnico današnjega kupca. Ko pa je enkrat roža na vrtu, se včasih zgodi, da jo slavljenec vseeno kar odkupi. Da je nek posel uspešen, moraš izpolniti enega od treh pogojev (zapišite si za uho): 1. biti v nečem prvi, 2. biti v nečem edini, 3. biti v nečem najboljši. Nejc Podjed je v nekaterih stvareh pri nas prvi, je eden redkih, ki to počno, in ‘primejdun’, naj me koklja (v tem primeru bakren petelin) v rit brcne, o tistem tretjem ni na mojem mestu, da razpravljam, a si sliko ustvarite sami. Dokazuje, da se za pridne roke vedno najde delo in zaslužek ter da je tudi umetnik lahko uspešen, če ga ni strah trdega dela.
Easy Mucy
15
Foto: Mia Mihelič
Foto: Mia Mihelič
Oktober/november 2016
MiksoPlan urbani festival mladih na Planini II MiksoPlan – urbani festival mladih na Planini II Pisarna prenove soseske Planina, ki združuje različne občinske in lokalne nevladne organizacije ter posameznike s ciljem prenove in oživitve soseske po meri ljudi, je tokrat 'zbudila' Planino II. V soboto, 8. 10. 2016, je na zunanjem igrišču OŠ Matije Čopa potekal festival z imenom MiksoPlan – urbani festival mladih. Namen organizatorjev je bil predstaviti različne oblike kreativnega in aktivnega preživljanja prostega časa v urbanih središčih, povezane s športom, glasbo, plesom in umetnostjo, ter omogočiti mladim ustvarjalcem, ki živijo ali ustvarjajo na Planini, da se predstavijo svojim sovrstnikom in širši javnosti. Pri tem so bili zelo uspešni.
rolkanje čez objekte; vožnja s kolesi, rolkami in skiroji po stezi pump track; tiskanje majic s tehniko sitotiska, preizkušanje body tehnike, grafitiranje na steno, iskanje ravnotežja in hoja po vrvi (slackline) ter igranje igre prstomet ('balinčki'). Največja gneča je bila pred stojnico, kjer so se pekle veganske palačinke. Na dogodku so sodelovale različne organizacije, društva in podjetja, ki delujejo v Kranju, med njimi društvo SubArt z revijo Scena, Pisarna prenove soseske Planina, urbana kolesa (Scott Valy Žagar d.o.o.) ter mladi planinski umetniki s svojimi umetniškimi deli. Kljub oblačnemu vremenu so za prijetno vzdušje skrbeli povezovalec festivala Toni Cahunek, DJ Tesla z izborom glasbe, nastop hip hop skupine plesne šole Urška iz Kranja in lokalni 'bendi' Amber Lilies, Didge ter raperska naveza Cheba & Semch (PlanA).
Obiskovalci vseh starosti, teh je bilo 300, so se lahko preizkusili v različnih tematskih delavnicah in aktivnostih: Vojko Vavpotič
17
Oktober/november 2016
PREDAVANJE
ZVEZDNE STEZE - ISKANJE ŽIVLJENJA ZUNAJ NAŠE ZEMLJE Marko Ogris Kakšne so možnosti naše zemeljske civilizacije, da med milijardami Zvezd in planetov v doslej znanem vesolju, odkrije kakršnokoli obliko Življenja, ki bi bilo podobno ali zelo drugačno od našega? Kako na to vprašanje odgovarjajo astronomi in kako številni filmi (poleg Zvezdnih stez priporočam vsaj še Solaris, Stik in Medzvezdje). Organizator: MKK torek, 8. 11., ob 19.00, dvorana IMPROVIZACIJSKA PREDSTAVA
ŠILA KUD Kiks V Kranj se ponovno vrača Šolska impro liga. Uradna ŠILA tekma se bo nato začela ob 18.30 med ekipama Gimnazije Kranj in Gimnazijo Poljane 2. Ali bodo Kranjčani na svoji prvi tekmi, uspeli nasmejati publiko in osvojiti svojo prvo lovoriko? Organizator: MKK, KUD Kiks petek, 18. 11., ob 17.00, dvorana DELAVNICA
ŽIVA KNJIŽNICA Anže Bertoncelj Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica, le da knjige dejansko govorijo, saj gre za ljudi z zanimivimi zgodbami, izkušnjami in pogledi na svet, ki so jih pripravljeni deliti z bralci. Izposoja žive knjige poteka za določen čas, branje pa v obliki dialoga med bralcem in knjigo. Branja bodo potekala v mladinski sobi knjižnice. Izbirali boste lahko med približno 40 knjigami, med drugim bodo na seznamu poklicni gasilec, spolno zlorabljena oseba, interniranec na Golem otoku, eksorcist in še mnogi drugi. Vabljeni, da izkusite drugačno knjižnico, kot ste je vajeni. Organizator: MKK sobota, 19. 11., od 9.30 do 13.30, mladinska soba
18
FILMSKI VEČER
DOBRI DRŽAVLJAN Ana Šturm Dobri državljan je dokumentarni triler o žvižgaškem predhodniku Edwarda Snowdena Billu Binneyju, ki je prepričan, da sta svoboda in demokracija nezdružljivi z množičnim nadzorom. Organizator: MKK četrtek, 10. 11., ob 19.00, dvorana STRIPARSKI VEČERI
NOVINARSKA LEGENDA O ČASOPISU CHARLIE HEBDO IN STRIPU KATARZA Ervin Hladnik - Milharčič Rénald Luzier - Luz je francoski karikaturist, ki je tistega usodnega 7. januarja 2015 zaradi praznovanja svojega rojstnega dne zamudil na uredniški sestanek satiričnega časopisa Charlie Hebdo in zaradi tega preživel. Večina njegovih sodelavcev in prijateljev je podlegla pod streli dveh teroristov, ki sta tistega dne napadla uredništvo. Luz je v obdobju po atentatu narisal pretresljiv in boleče iskren intimni dnevnik z naslovom Katarza, ki je nedavno izšel tudi v slovenskem prevodu. V njem je bil tako nepopustljiv do sebe, kot je bil Charlie Hebdo do drugih. O stripu, atentatu, satiri in njenih mejah, islamskem fundamentalizmu, razmerah v sodobnem svetu in še marsičem se bomo pogovarjali z legendarnim novinarjem Ervinom Hladnikom - Milharčičem. Spoštljivo bo spraševal Zoran Smiljanić. Organizator: MKK sreda, 23. 11., ob 19.00, dvorana
5. nov., sobota SLAVKO IVANČIČ sedišča 12. nov., sobota SAN DI EGO 19. nov., sobota ČUDEŽNA POLJA 26. nov., sobota URBAN & 4
Oktober/november 2016
Klub Jedro
Medvode
Četrtek, 27. 10. 2016, klub Jedro, ob 19.00 PREDAVANJE O MOTNJAH HRANJENJA JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si Ponedeljek, 31. 10. 2016 – petek, 4. 11. 2016, klub Jedro, od 7.00 do 16.00 POČITNIŠKO VARSTVO JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si Petek, 18. 11. 2016, klub Jedro, ob 21.00 GLASBENI VEČER S SKUPINO KING FOO JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si
Petek, 25. 11. 2016, klub Jedro, ob 19.00 URICE ZA ZDRAVJE: KOZMETIČNO USTVARJANJE Z ZDRAVILNIMI RASTLINAMI JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si Sobota, 26. 11. 2016, klub Jedro, ob 9.00 DELAVNICA USTVARJAJMO IZDELKE IZ USNJA JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si Sobota, 26. 11. 2016, klub Jedro, ob 21.00 SVARUNOVA NOČ JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si Četrtek, 1. 12. 2016, klub Jedro, ob 18.00 SREČANJE FILMSKIH USTVARJALCEV JZ Sotočje Medvode in JSKD, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si
Revija za mladinsko (sub)kulturo Izdaja: Kulturno umetniško društvo SubArt Kolodvorska cesta 8 4000 Kranj Člani uredništva: Alex Kodek Easy Mucy Marša Malešič Mateja Dolhar Špela Gale Uroš Frelih Živa Drinovec Oblikovanje: Anita Kepic Karin Felicijan Lektoriranje: Ema Lapajne Urednica: Živa Drinovec Email: scenakranj@gmail.com Tisk: Kara Naslednji izid: januar Naklada: 200 ISSN 2385-9350
19
IMPRO
Koncertiru v novemb
ELIC SAILING 4. 11. FORESTD (psy trance) ICE (indie rock) 5. 11. KOALA VO ATION meets 11. 11. RAGGAST (reggae night) JAMCOAST CREW NCERT 12. 11. METAL KO
1. 11. IMPRO LIGA - ČRNI UD KIKS) HUMOR 10. 11. TEMATSK(K I STAND UP - INTE RNET
nov d
r e
b m em b c er e
MAN - ALI EN 18. 11. RECYCLE GREATEST HITS T - ATTIC MIST, 19. 11. KONCER CK S FROM PORLO N O ES R P S, G A M 3, A: PARAZITI P 1 26. 11. PUNKČIN WASTED TIME S (ZDA) 29. 11. TOASTER
Kuhna
9. 11. VEGANSKA KU
HNA
KINOFOBIJA art kino Vsak da n: 14. 11.–17. 11.
Delavnice 14. 11.–19. 11. ŠOLA ODPRTIH VRAT: MANDALE, TJAŠA DE REYA 7. 11., 14. 11., 21. 11., 28. 11. SCENA NA PLANINI
n e d e Ot
EK
A FOBIJ acije O N I K iz . 21. 11 vitev organ sta D . Pred 1 1 . EPHER 2 H 2 S A SE
Konce v dec rti embr 1. 12. DENNI u S JONE S BLU 3. 12. AR
E MARO S BAND TH
ska) ozem nske z i N ( WAR E, Medici t ECO Č r e c n Ko AN SO e . V I 1 : 1 E . J N 22 lod EDAVA ranske zab HNA R P . 1 h KU 23. 1 in pre NSKA A G E V . 24. 11
9. 12.
RAGGA STA 12. 12 TION - RAGG . PROALUTIO PAIN ( N 17. 12 Z D A ) . REPE 23. 12 T ITO . CHAG ADELIA R presen MIRRO t R ME (psy tr ance)