Scena april 2016

• 3-10 Grafiti • 11 Banksy! • 12-13 Didge • • 14-15 Teden mladih Kranja • 16 Moshead •

Leto 2, številka 2, april 2016

Pomaga nam:

ISSN 2385-9350

Časopis za mladinsko (sub)kulturo

Namesto uvodnika - današnja tema

Grafiti - na meji med umetnostjo in vandalizmom Grafite poznamo že od antike. Od poezije, filozofije, ljubezenskih, političnih, družbeno-aktualnih izjav, gangsterskega označevanja terena, oglaševanja, vse do pijanske kaj-nam-pa-morejo objestnosti. Gre za obliko izražanja lastnega mnenja.

Grafit je vandalizem. Tudi če parček izrezlja srček z začetnicama na drevo. Če se vam to zdi nedolžno, si oglejte pot proti Savici v Bohinju. Ali pa dvorišče s spomenikom Julije v Veroni. Tam je zid tako črn od podpisov, da pišejo po zidu že s šminko, edigsom, zalepijo obliž, post-it, celo z žvečilko prilepijo listek in nanj napišejo svoja imena. Tu že naletimo na paradoks tako v Bohinju kot v Veroni - grafiti so postali lokalna znamenitost.

Grafit lahko postane zgodovinski spomenik. Še danes po Primorski vidite stare Trst je naš, Živel Tito, Živela Jugoslavija. Fašistom grejo sicer v nos, a vprašajte raje domačine, saj jih čuvajo kot spomin na nek bolj patriotski čas od današnjega. Spomnimo se srhljivih izjav, ki so jih ujetniki v Begunjah praskali po zidovih, preden so jih odvedli na morišče ali v druga taborišča. V Kranju se je v 80-ih preroško pojavil grafit VO J.N.A. BO, ki ga lastnik hiše baje ni dovolil odstraniti.

Kot na nekakšnem »analognem forumu« se krešejo grafiti tudi med seboj. Nekdo nakraca neko nesramnost na zid, a nekdo drug ga dopolni tako, da zabije prvotnega avtorja. Kdo ne pozna čudovitega primera v Kranju Pred lezbijke na kolena na nekdanji zgradbi Merkurja?

V Kranju je meka grafitov Trainstation, pred njim smo imeli Izbruhov kulturni bazen. Tudi to je oblika boja proti vandalizmu: dati grafitarjem prostor, zidove, na katerih ustvarjajo. Na prestižnem bienalu v Benetkah je bil brazilski pavilijon ves narejen v slogu grafitov.

Pri nas se še niso množično pojavili t.i. reverse-grafiti, ko naredijo grafite s čiščenjem umazane površine. Ti imajo pogosto ekološko sporočilo, ni pa nujno.

piše: Mucy riše: Mateja

Vsaka umetnost ima svoje skrajnosti. Kako daleč gre lahko neka stvar, dokazuje npr. umetnik Banksy. Če oskruni vaša vrata, se zahvalite bogovom, kajti pravkar so postala vredna 200.000 €!

Lastniki stavbe včasih sami naročijo mural. To sicer ni grafit, je pa blizu. Primer je zdaj že zelo bledi portret na občinski stavbi v Šiški, ki je dosegel svetovni sloves. Najeti umetnika, da poslika hišo, je tudi način klin-se-s-klinom-zbija boja proti vandalizmu. Primer je Carniola nasproti Mestne knjižnice Kranj, kjer so imeli vedno kup grdih grafitov, zdaj pa so si dali poslikati celo hišo in naenkrat je postala ena najlepših v Kranju.

Ne moreš kar stisnit Ctrl-Z, če ga zaserješ. Odgovarjal boš, če te dobijo. Za lastnika objekta predstavlja sitnost in strošek za čiščenje.

Vsak grafit je odgovornost. Je odraz nekega časa in stanja družbe.

Sodeč po tem, kaj nam »govorijo« ulice Kranja, nam ne gre tako slabo, pa tudi najbolje ne. In zdaj sledi poanta mojega razmišljanja: Kranj pripravlja nov avtobusni terminal. Ko bo zgrajen, bo predstavljal mejnik med starimi in novimi časi. Kot del pomlajevanja mesta bo predvsem pripadel novi mladi generaciji. Nedvomno bo tisto lepo belo zidovje kmalu postalo tarča nočnih obiskovalcev s piksnami v rokah. Ali ni bolje, če se terminal takoj likovno opremi, namesto da ga 'opremi' kak pijan huligan in povzroči samo slabo voljo? Ali bo Kranj dal mladim ustvarjalcem možnost narediti nekaj za svojo generacijo? Primer: najlepša postaja podzemne železnice na svetu Komsomolskaja v Moskvi je posvečena mladini in opremili so jo mladinci sami. Zato DAJEMO POBUDO, da Mestna občina Kranj naredi za kranjsko mladino razpis za likovno opremo prihajajočega avtobusnega terminala. Tako bomo pokazali vsem potnikom, ki hodijo skozi Kranj, da smo mesto, ki se zaveda, da je prihodnost v mladih, pokazali bomo, da smo kulturna prestolnica in obenem še 'zabili kajlo' vandalizmu.

April 2016

Kva pa sprejanje?

Pišejo in sprašujejo : Alex, Teja, Živa

Alex: I. ZGODOVINA GRAFITOV Pra-grafiti Grafiti so stari toliko, kolikor so stare civilizacije, morda celo več, saj so tudi neandertalci praskali v skalnate stene svojih jamskih soban, na katerih so prikazane podobe takratnega dojemanja sveta. Ker pa se bomo raje osredotočili na vrsto homo sapiensa in na ulične oblike, lahko jamsko umetnost tokrat izpustimo, čeprav se lahko zgodi, da bo po kakšni novi svetovni vojni spet vse padlo na to stopnjo, tako da ni izključeno, da bi v kakšni od naslednjih izdaj naše revije obravnavali jamsko umetnost. Obenem lahko izpustimo tudi razne antične stvaritve, prav? Članku dajmo zato tu nov naslov:

II. ZGODOVINA SODOBNIH GRAFITOV

Na kratko najprej nekaj osnovnih dejstev: 1 Med prve sodobne grafite uvrščajo politične izjave in teritorialne oznake tolp iz konca šestdesetih let 20. stoletja v mestu Philadelphia, ZDA. 2 Prvi prepoznavni grafitar je bil znan pod psevdonimom Cornbread.

3 Veliko grafitarjev se podpisuje z unikatnim znakom ali psevdonimom.

4 Grafitarske stilske vojne so se v sedemdesetih začele, tako da so »bombardirali «neko območje čez in čez.

5 Leta 1984 so ustanovili prvo protigrafitarsko združenje (Philadelphia Anti-Graffiti Network), ki se je borilo proti širjenju grafitiranja in je zbiralo sredstva za odstranitev vandalskih grafitov in delavnice s platni, kjer so mladim omogočali izdelavo grafitov brez vandaliziranja stavb.

6 V Ameriki so zakoni, ki grafite prepovedujejo, lokalni. Edina izjema je zakon, ki prepoveduje grafitiranje vlakov po celi Ameriki.

7 V Evropski Uniji so leta 2006 ustanovili komisijo, zadolženo za pisanje odlokov o prepovedi grafitiranja, puščanja umazanije in živalskih iztrebkov ter zvočnega onesnaževanja.

8 Hip-hop kultura je sestavljena iz štirih elementov (DJ-anje, MC-janje, break-dance ples in grafitiranje). Nekateri pa dodajajo še petega, ki pa je znanje.

9 V Ameriki so zaradi poostrenega varovanja objektov konec osemdesetih let grafiti skoraj izginili na vseh mestnih podzemnih železnicah.

10 Skicirni blok grafitarja se imenuje črna knjiga, ki jo umetnik pogosto vestno skriva, ker lahko služi kot dokazno gradivo v policijskih preiskavah.

11 Ker je bila v osemdesetih letih med grafitarji zaradi želje po uspehu tako velika konkurenca, so si izmislili veliko novih načinov izdelave grafitov: šablone, nalepke, štampiljke, ipd.

12 Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih je v Ameriki

na neki javni ameriški TV postaji obstajala pogovorna oddaja, imenovana TV Party, ki jo je vodil Glenn O'Brien, in v katero so povabili veliko uličnih umetnikov, med njimi tudi najbolj prepoznavne grafitarje.

13 Veliko pisateljev, glasbenikov, slikarjev, igralcev in drugih umetnikov je v intervjujih izjavilo, da so jih določeni grafiti navdihovali pri njihovem ustvarjanju.

14 Ulična umetnost velja za najmlajši in najsodobnejši umetniški način izražanja.

15 Thierry Guetta, filmski ustvarjalec in ulični umetnik, poznan kot Mr. Brainwash ima v lasti veliko stavb v Los Angelesu.

Naklonjen je mladim grafitarjem, katerim nudi zidove svojih stavb za legalno ustvarjanje grafitov. Pri mladih je zaradi tega zelo priljubljena ikona in legenda.

16 Po svetu se v zadnjem času pojavlja veliko komercialnih družb, ki postavljajo objekte, na katerih svojo umetnost predstavljajo k sodelovanju povabljeni grafitarji.

17 Grafitar s psevdonimom Swoon je v resnici ženska.

18 Internet je veliko pripomogel k prepoznavnosti velikih uličnih umetnikov. Pred tem je zelo malo medijev hotelo objavljati prispevke o grafitih. V devetdesetih letih je bilo stanje okoli tega, kdo je znan, kdo je dober in kdo je kdo, zelo kaotično.

19 Jenny Holzer, ena najuspešnejših sodobnih umetnic, je svojo umetniško pot začela na ulicah z ilegalnim lepljenjem lastnih umetnostno-političnih letakov, na katerih so bila besedila iz njenih esejev.

20 Tats Crew iz Bronxa so začeli z grafitiranjem na podzemnih železnicah v osemdesetih, pozneje pa so se zopet združili kot uradno društvo in začeli dobivati ogromno naročil za grafite. Z zbranim denarjem nudijo veliko pomoči lokalni skupnosti.

21 Francoska skupina grafitarjev, imenovana 123Klan, se je preusmerila v ilustratorstvo in njihova dela so se znašla med vizualnimi podobami in dizajni pri firmah kot so Nike, Adidas, Lamborghini, Coca Cola, Stussy, Sony in Nasdaq.

22 Mesto São Paulo v Braziliji trenutno velja za prestolnico grafitov, od koder izvira mnogo ustvarjalcev, ki so prišli do svetovne prepoznavnosti.

23 Barve v sprejih so zelo strupene in škodljive za okolje, zato so v novejšem času nekateri ustvarjalci začeli posegati po drugačnih, bolj zelenih pristopih. Nekateri uporabljajo mah, ki ga prilepijo na zidove, z mešanico piva ali jogurta.

III. ZGODBA Prestavimo se v čas konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let dvajsetega stoletja na ozemlje ameriških velemest. Urbana kultura, punk-rock gibanje in s tem povezane vse sorte pouličnih tolp, izmed katerih je vsaka zastopala svojo unikatnost z 3

April 2016 »barvami« njihovih modno-stilskih izrazov (npr. v filmih The Warriors in Hair). Mlade tolpe so zaradi potrebe po prepoznavnosti svojo unikatnost dovršile do te mere, da lahko počasi začnemo že govoriti o umetnosti. Vsekakor ne moremo mimo New Yorka. Tam je mestna infrastruktura nehote priskrbela veliko zakotnih kotičkov, ki so nudila zavetje pred prehitrim vsesplošnim zgražanjem in so zato klicala mlade divjake po svobodi izražanja. Pojavljati so se začeli podpisi, simboli in logotipi, ki so postajali vse bolj domiselni. Vagoni vlakov podzemne železnice, zidovi zapuščenih stavb, geto soseske,…

Pri pojavu sodobnih grafitov ne moremo mimo dejstva, da je šlo za vandalizem. Ustvarjalci grafitov so se prav malo brigali za občo estetiko, sprejali so tjavdan in vse počez. Šele v začetku osemdesetih bi smeli začeti omenjati grafite kot umetnost.

IV. ULIČNA UMETNOST George Lee Quiñones je bil eden prvih, ki je s svojimi grafiti na podzemnih železnicah New Yorka (porisal je 125 vagonov) zaslovel in postal iskan avtor, ki pa se je pozneje preusmeril na platno in začel svoje stvaritve razstavljati v raznih galerijah. Leta 1983 sta bila posneta igrani film Wild Style in dokumentarni Style Wars, ki sta obravnavala povezavo med grafiti in hip-hop kulturo. Zaradi popularne glasbene podlage v filmu se je ideja o umetniških grafitih hitro razširila tudi izven New Yorka. V tem času se je začela pojavljati tudi šablonska tehnika grafitiranja, ki je omogočala, da je bil nek grafit zasnovan doma in po hitrem postopku zarisan na zidove.

Grafit postane umetnost, kadar ga lahko uvrščamo med dekoracijo, nekaj kar pripomoMural (stenska poslikava čez celo zgradbo) re k lepšemu izglefoto:Teja Hafnar du neke celostne podobe, ali pa je delo enostavno tako dobro, da se kar samo po sebi lahko že uvršča med visoko umetnost. Najbolj znan tak pri-

mer je trenutno Banksy.

Med prebiranjem izjav različnih bolj ali manj znanih uličnih umetnikov, katerih stvaritve so jih popeljale do razstav v galerijah ali na sodelovanja v različnih projektih v gledališčih, na organiziranih javnih dogodkih ali delavnicah, se največkrat ponavlja želja po prepoznavnosti, izhajanje iz revščine in potreba Berlinski zid Berlin, 2012, foto:Teja Hafnar po izražanju.

Omeniti velja tudi znani berlinski zid, ki je od začetka šestdesetih let začel ločevati mesto na Vzhodni in Zahodni Berlin. Namreč, ko so v osemdesetih letih zid prenovili in povišali, je zahodna stran zidu, za razliko od vzhodne, kjer ljudem niso pustili priti blizu zidu, postala idealen prostor za izražanje vseh sort izjav, pesniških verzov, ljubezenskih izpovedi in slikarskih navdihov. Večina tamkajšnjih stvaritev je ostala anonimnih, kljub temu pa je ta največji poligon za grafite na svetu postal atrakcija za turiste in ljubitelje ulične umetnosti iz celega sveta.

Mimogrede, zapis iz Guinnessove Knjige rekordov v povezavi z grafiti trenutno navaja izdelavo najdaljše serije grafitov na zid, v dolžini 2245 metrov. Nahaja se v Dubaju, k sodelovanju pa so povabili 150 emiratskih umetnikov. Projekt, imenovan Rehlatna (v prevodu Naše potovanje) prikazuje zgodovino dosežkov Združenih Arabskih Emiratov.

V. ZGODOVINA GRAFITOV PO KRANJU Prvi grafit, ki mi je v otroštvu padel v oči, je bil političen vzklik »Dost mam Juge«, ki ga je nekdo napisal na betonski zid stopnišča velike blokovske garaže na Planini. Grafiti po Kranju so od nekdaj »krasili« ene in iste zidove raznih garaž, zaklonišč, cestnih podhodov in zapuščenih hiš v mestnem jedru. Spomnim se še enega modrujočega, ki je pri meni pustil vtis: »Poanta je v flirtu«.

V devetdesetih je bila na območju kranjskega športnega parka (štadion) tudi rolkarska betonska rampa, ki so jo krasili za tisti čas najboljši in najbolj dodelani, skoraj že umetniški grafiti.

Rampo so pozneje zasuli in veliko vprašanje je, če se je ohranila kakšna fotografija tistega prostorčka.

Omeniti velja tudi avtocestni most čez reko Kokro, ki se nahaja med Kranjem in Predosljami, pod katerim je velik betonski zid, ki zaradi odročnosti že od leta 1985 nudi umetniško svobodo vsem mladim nadebudnežem.

Živa:

Berlinski zid Berlin, 2012, foto: Teja Hafnar Ker so berlinski zid pozneje skoraj v celoti porušili, je ostal ohranjen le majhen del, ki si ga ljudje ogledujejo še danes.

4

KRANJ

Grafiti so lahko ljubezenski: »Daša+Mario«, opolzki: »Vulva vas gleda.«, erotični: »Mož me vara z drugo, jaz pa njega s tretjo«, vezani na ime: »Janez was here«, intelektualni, šaljivi: »Ivan, jeb…skuhaj si že to pre… kavo! Mama Francka«, politični: »Dol z vlado!«, verski, družbeno kritični: »Ne bodi pasiven, bojkotiraj. Bodi aktiven, samoorganiziraj.«, športno navijaški »Anti Novaković crew 1988«, simbolni »Punk's not dead«.

Sama sem dolgo časa mislila, da je grafit vse, kar je na steni neke stavbe in je pač narejeno/napisano s sprejem, pa četudi je to nek nastrojeni napis ali neka domišljijska slika. Zdaj mi je mogoče malo bolj jasno, imam namreč nekaj prijateljev, ki se radi »igrajo s spreji«, tako da so mi določene scene razjasnili, (vem

April 2016 kaj pomenijo tegi), a še vedno mi pa vse, ni čisto jasno.

Sem rojena Kranjčanka in zaljubljena v Kranj, še posebej v staro mestno jedro. Všeč so mi stare meščanske hiše, njihove fasade, njihova vrata in okna, strehe me ne ganejo prav preveč, mogoče so mi zanimivi dimniki. Vsaka hiša govori svojo zgodbo. Meni najlepša in najljubša je rumena hiša nasproti vodnjaka na Glavnem trgu (v njej je Lekarna). Poglejte si jo in si jo zamislite, kakšna je bila, ko je bila »nova«. In ni posebna le ta »moja rumena hiša«, posebnih je ogromno. Stare hiše, s čudovitimi skritimi atriji, z balkoni visoko nad mestom, s pogledom v kanjon Kokre, s pogledom na Grad Kieselstein … In da sedaj povežem hiše, o katerih sem se razpisala in grafite- v Kranju je nekaj hiš oziroma njihovih zidov/sten , ki so »umetnikom« še posebej privlačne. To so zid pred kranjsko knjižnico, stena kavarne Carniola, stena Gorenjskega muzeja, podhod na Glavnem trgu, zid hiše v kateri je bila Elita (tam, kjer je župan Kranstrdama), tudi celotna Tavčarjeva ulica je aktualna. V zadnjem obdobju se pojavlja precej družbeno kritičnih in političnih grafitov, zid knjižnice je bil najbolj in največkrat oblegan. Tudi stena nasproti knjižnice je »nosila« veliko število »globokih misli«. Skozi leta so se v starem delu Kranja pojavljala različna sporočila, smešna, bizarna, pa tudi takšna, ki so ti dala misliti in nekaj je bilo tudi umetniških. Če so me napisi na knjižnici razžalostili, me je ovčka na vrhu stopnic za Layerjevo hišo razveselila. Za »Gugl te gleda« sem potrebovala več dni, da sem dojela kaj dejansko piše. »Padla je noč« mi je kul, ker se je kar naenkrat razširila povsod, vidiš jo lahko na košarkarskem igrišču, na transformatorski postaji, na prometnem znaku,… Všeč so mi tudi ljubezenski grafiti, ljubezen je lepa.

Všeč pa so mi tudi stenske poslikave glasbenih legend na bivšem Jazzu. Velikokrat sem se spraševala, kdo je avtor teh portretov, ne vem zakaj se mi je vedno zdelo, da je verjetno nek tujec. In potem sem na dan sestanka za članek, ki ga berete, izvedela ime avtorja, ki jih je ustvaril in še boljše, potem smo ga še srečali. Popolno. In ni tujec, ampak Slovenec, kranjčan, David Almajer. Odlična priložnost, da pove zgodbo, kjer so v glavnih vlogah on, čopič, barva, John Coltrane, Jaco Pastorius, …

DAVID

David Almajer je vsestranski umetnik. S partnerko Evo Berce ustvarjata unikatne keramične izdelke pod znamko Flamma. David Almajer je avtor portretov jazz glasbenikov, ki že več kot desetletje krasijo steno bivšega slovitega lokala Črni Baron, kasneje Jazz Club.

Je to grafit, slika ali mural?

David: Mural ali po slovensko stenska poslikava (ali slika na-

Foto: Uroš Frelih

John Coltrane, avtor David Almajer, foto: Uroš Frelih. rejena direktno na steno). Potrebno je ločevati med grafiti in murali (oziroma stenskimi poslikavami). Ne bi vse v isti koš dajal, če bi bilo to enako, potemtakem bi bil Layer in vsi, ki so slikali podobce po cerkvicah, grafitarji. Ni vse grafit. Grafit razumem kot nekaj, kar narediš ilegalno, ponoči, ko te nobeden ne vidi, na poljubno steno, ki jo sam izbereš in zelo hitro seveda, da te ne dobijo. Se pravi imaš pripravljene šablone in je narejeno v maksimalno uri ali dveh, oziroma še boljše v 10 minutah in seveda, se ne podpišeš s svojim polnim imenom. Vse ostalo, se pravi večurno delo, podnevi, na rezervirano steno, legalno, je mural (oz. večja stenska poslikava v prevodu) in medij (sprej, čopič) ni toliko pomemben. Mural bolj krasi prostor z neko zgodbo, medtem ko grafiti bolj sporočajo oziroma (kritično) nagovarjajo.

Kdo je naročil poslikavo? Katerega leta? Kdo je izbral motive?

David: To je bilo po času Črnega barona, ki pa smo ga takrat preoblikovali v »Jazz club«. To je bilo okrog leta 2001 ali pa 2002.

Anes Dukić je takrat najel lokal in tam smo se od jutra do jutra zbirali predvsem glasbeni navdušenci jazza in rocka. Imeli smo đem sešne, v glavnem »scena« je bila tam zelo sproščena. Ideja za murale je padla takoj po odprtju in verjetno je bila skupna. Bolj je bilo vprašanje, kdo jo bo izvedel. No, in sem se javil. Lastnika smo vprašali za dovoljenje in za začetek sem moral najprej narisati z ogljem, da se je videlo, kaj imamo namen narediti. Motive sem izbral jaz, seveda pa sem se posvetoval tudi z drugimi.

Si delal sam? Koliko časa si potreboval?

David: Delal sem sam. Kaj pa vem, koliko časa sem to pacou.

5

April 2016 Ni šlo vse tako gladko, vmes je padal dež, mrzlo je bilo, pa bejbe so me motile. Spomnim se tudi, da sem zajebou Pastoriusa.

Cel dan sem ga risal, povsem v transu, vmes si ga nisem nič ogledal od daleč, in ko sem zadovoljno končal vse podrobne motive na srajčki in obraz, sem ga šel veselo pogledati. No, in tip je bil nagnjen nazaj, namesto naprej. No, in potem je bilo treba vse še enkrat premalat, in spet od začetka.

Pripomočki in material, ki si ga uporabljal ob tem?

David: Imel sem dva čopiča in takril barvo. In naj še povem, da takril barva, ko se posuši, kar lepo posvetli odtenek barve, zajeban…

Kako danes gledaš na svoje delo? Te kdaj zamika, da bi kaj popravil, spremenil, obnovil?

David: Omet Jaco Pastorius, David Almajer, foto: Živa Drinovec odpada in ne bo več dolgo:). Vedno me spomni na tisti »BMK« čas. Sigurno bi raje premalal še kakšno drugo steno, na primer za začetek grafite v tunelu. Zdi se mi, da bi občina mirno lahko podprla kakšno trajno okrasitev Kranja.

Kavarna Carniola, Katja Bidovec - »….Jejmo bogate svinje! in pejmo spržit eno…« je le eden od mnogih prebliskov posameznikov, ki so se v nekem trenutku pač morali izživeti. In so se, na steni kavarne Carniola. roke umetniku, ki jo je spremenil v pravo sliko, v umetnost. O tem, kako je sprejemal grafite, ki to niso bili, na steni svojega lokala in o tem, zakaj je naročil mural, sem povprašala direktorja podjetja Rendez-Vous, lastnika Marka Bidovca.

Marko: Leta 1991 smo odprli kavarno in slaščičarno Rendez Vous, sedem let kasneje, leta 1998 pa smo še v mestu odprli kavarno in slaščičarno Carniola. Grafitov, ki so se pojavili na naši hiši, nisem štel, je bil pa kar pester izbor. Vsake toliko časa smo prenovili fasado, vendar smo potem samo čakali na ponovno polno luno. Takrat so vandali bolj dejavni. Vsakič sem si rekel, pa naj mi narišejo vsaj kaj lepega, vendar temu na žalost nikoli

Kakšno je tvoje mnenje o grafitih, ki izražajo nestrpnost do nečesa? Kako in kje vidiš mejo med umetnostjo in vandalizmom?

David: Težki časi so, po mojem mnenju se je vseeno treba nagibati k humorju in ne k frustracijam. Dejmo pomalat z dobrimi art grafiti, murali ves Kranj, pa ga bo folk hodu gledat. ;) Živa: Jazz legende lahko občudujemo že vrsto let, nedolgo nazaj pa smo v Kranju dobili še en pravi mural.

KAVARNA CARNIOLA

Vrtec pri Dobri Teti, gradbišče, Bazaar, Standart, Rock Bar Down Town, Donner kebab Nebotičnik, Carniola. Kavarna na začetku Gregorčičeve ulice. Kavarna, kjer se zdi, da je vsak dan sobota. Ko se sonce ustavi pred Carniolo, dobiš občutek, da si na morju. Prijeten lokal z dobrimi tortami in sladoledom, z zanimivimi natakarji, s soncem, z dolgoletno tradicijo. In predvsem lokal, katerega stena je bila v preteklosti večkrat posprejana in pografitirana.

V lanskem letu so prenovili fasado hiše in na levi strani uredili gostinski vrt. Na njem so postavili tablo, na kateri je zemljevid Kranjske Carniole avtorja Hommana iz leta 1740. Zemljevid obdaja Prešernova poezija, na desni je del Nove Piserije, na levi del poezije »Vso srečo ti želim« in slika Franceta Prešerna.

S tablo so želeli poudariti ime njihove kavarne Carniole ter njihov vrt vizualno povezati s pročeljem Mestne knjižnice Kranj.

Celotno steno, ki meji na Gregorčičevo ulico, pa so prepustili v 6

Foto: Katja Bidovec

Foto: Katja Bidovec

April 2016 ni bilo tako. Pri obnovi naše fasade pa smo se odločili, da tokrat prehitimo vandale in sami poskrbimo za dober grafit. Prijateljica, keramičarka Barba Stembergar Zupan, mi je predlagala znanega g. Jurija Lozića, ilustratorja in industrijskega oblikovalca iz Ljubljane. Ljubiteljsko se ukvarja z grafiti, drugače pa je izumitelj blatnika za kolo Musguard.

Na naše predloge in smernice je Jurij narisal nekaj skic in skupaj smo izbrali tisto pravo. Z Jurijem smo skupaj izbrali odtenke sprejev, nato pa smo mu prepustili njegovo umetniško platno, torej našo fasado. In Jurij je presegel naša pričakovanja, nastala je umetnina.

Teja:

Sandi Abram

Kaj pa si o grafitih misli socialni in kulturni antropolog ter raziskovalec na področju grafitov, Sandi Abram?

Koliko časa že raziskuješ grafite in kaj te je sploh pripeljalo do tega?

Sandi: Razno razne oblike urbane kaligrafije sem začel opažati že dolgo nazaj, postopoma mi je videno počasi tudi padalo v objektiv. Bolj sistematično sem se raziskovanja lotil šele tekom dodiplomskega študija. Takrat je nastala diploma na to temo, imel sem tudi priložnost so-urednikovati tematsko številko Časopisa za kritiko znanosti, ki je prvič resneje obravnavala grafite in street art v vsej svoji širini.

Kakšna je zgodovina sodobnih grafitov? Kje in kdaj so se prvič začeli pojavljati in zakaj?

Sandi: Rojstno mesto sodobnih subkulturnih grafitov je New York. V poznih šestdesetih oziroma v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je marginalizirana mladina prijela spreje v roke in začela nekaj, kar je nato hitro osvojilo cel svet. Razlogov je več, med osrednje pa zagotovo sodi ta, da so želeli v večmilijonskem mestu prepredenim z odtujenostjo, kapitalom, oblastjo, pustiti svoj glas, glas tistega, ki ni bil slišan, kaj šele viden. V tem smislu so grafiti predstavljali tisto izrazno sredstvo, s katerim so zapolnili komunikacijski in politični deficit, kar je prikazano v enem izmed bolj sijajnih dokumentarcev iz tistega časa, Style Wars.

Kdaj pa so se prvič pojavili v Sloveniji?

Sandi: Prve zametke tako imenovanih estetskih grafitov lahko najdemo že v osemdesetih letih. Subkulturni grafiti, kakršni so se pojavljali v ZDA, pa začnejo prvič naseljevati zidove v Sloveniji šele v začetku devetdesetih let. Grafiti so bili tedaj razumljeni kot eden izmed elementov hip hop subkulture. Po drugi strani ne smemo zanemariti tudi drugo vrsto ulične produkcije, torej političnih grafitov, ki so se na Slovenskem pisali že med drugo svetovno vojno v obliki gesel odpora proti okupatorju, letakov in plakatov.

Za nekatere so grafiti kr neki, vandalizem, čečkanje … Kako sam gledaš na to?

Sandi: Vsi ti negativni označevalci že vnaprej predpostavljajo lastno nasprotje, torej da obstaja nekaj, kar je civilizirano, kultivirano, lepo, omikano, ne smemo pa pozabiti, da je tak okus določen in vzdrževan. Med drugim se ga vzdržuje z nadzorom in zakonodajo, ne nazadnje tak diskurz ustvarjajo tudi mediji sami.

Ko smo recimo analizirali, kaj se je dogajalo z medijskim poročanjem o grafitih v razponu desetih let, smo ugotovili, da vse dokler grafiti niso bili vključeni med etablirano umetnost, kar se je dogodilo s prvo večjo razstavo grafitov leta 2004 v Mednaro-

dnem grafičnem centru, so mediji pri pisanju o grafitih uporabljali izključno prej naštete negativne označevalce. Po letu 2004 pa se v medijih začne govoriti o grafitih kot umetnosti, urbanem izražanju, kreativnosti mladih, in negativna percepcija se deloma spremeni v pozitivno.

Kakšna je razlika med grafiti in street artom?

Sandi: Grobo rečeno je klasični grafit dvodimenzionalen, grafitarji imajo določena notranja pravila, po katerih delujejo, subkultura pa pozna več specifičnih stilov (npr. tagi, throw up, piece, itd). Street art je nadaljevanje grafitov z drugimi sredstvi.

Pojavljati se je začel okoli leta 2000, izhaja iz grafitov, a se ne omejuje na uporabo konzerve spreja. Če grafitarji jemljejo stene kot ustvarjalno platno, si street artisti celotno ulico vzamejo za lasten atelje – pomeni, da se puščajo na ulici tudi tridimenzionalne inštalacije, poigravajo se z urbanim pohištvom in nasploh eksperimentirajo z različnimi mediji, od šablon, nalepk, inštalacij, plakatov in drugih intervencij na ulico. Ključno je še vedno to, da street art opredeljuje nelegalnost, nekomercialnost, nehegemonskost in javni prostor.

Med vsem tem spoznavanjem in raziskovanjem si verjetno videl že veliko grafitov. Kateri od njih ti je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Sandi: Najbolj so mi dopadljive vse subverzije nestrpne ulične produkcije, torej tiste, pri katerih se razna neofašistična sporočila dopolni in s tem na glavo preobrne njihov prvoten pomen. Ena izmed bolj posrečenih je zato danes že legendaren

Legendaren grafit, foto: Uroš Frelih

Aktualni grafit na knjižnici, foto: Uroš Frelih Direktorica Mestne knjižnice Kranj, Breda Karun: »Knjižnica ni lastnica zidu, zato tudi ne more skrbeti za odstranjevanje grafitov in barvanje zidu«.

7

April 2016 grafit nasproti Stare pošte v Kranju, ki se bere »Pred lezbijke na kolena«.

Teja:

Tim Pregrad

V Kranju je kar nekaj nadarjenih ustvarjalcev na področju risanja, eden izmed njih je tudi vsestranski mlad umetnik Tim Pregrad. Povedal nam je, kje se je prvič srečal z risanjem in kaj je to bilo …

Kdaj si se začel navduševati nad risanjem?

Tim: Ufff, kracam ga že iz vrtca. Spomnim se, da je bilo takrat idej itak čisto preveč, saj veš, ko smo bili mulci je bilo domišljije na pretek. Spomnim se tudi, da smo se ravno pravi trije kamplci našli v vrtcu, tisti ki smo vedno risali v popoldanskem varstvu. No tako, da lahko rečem, da so bili to tisti prvi znaki navdušenja. Kasneje sem začel hoditi na delavnico risanja, kjer nas je pod budnim očesom spremljal slikar Zmago Puhar. Nekega dne sem s sošolcema Dejanom Rabičem in Rastkotom Krajinovičem prvič šel risat grafite v podhod zraven osnovne šole.

Spomnim se, da smo napraskali zadnji denar in z njim kupili spreje v Merkurju. Moj prvi grafit je bil kar dober, škoda, ker nimam nobene slike. Po tem sem se vedno bolj začel navduševati nad grafiti, veliko sem risal tudi pri prijateljih doma, tako da lah-

ko rečem, da se sproti navdušujem nad risanjem, ker itak ni omejitev, kako in kje boš risal.

Se mogoče spomniš, kaj je bila tista stvar, ki si jo narisal prvič?

Tim: Ja, avtomobilske nesreče. Mat je bila itak čisto preč, zakaj to rišem, pa jadadada. Ne vem, vrtec, mladi smo bili, všeč mi je bilo, da ga je na risbi res dogajal.

Od kje jemlješ navdih?

Tim: Terme Kosorep! (ob reki Kokri v Kranju) Kranjčani in pa tudi ostali te poznamo predvsem kot odličnega umetnika, ki je dal dušo notranjosti Trainstation SubArta, kaj pa ostale umetnine? Kje vse jih lahko še občudujemo?

Tim: Dvorana Trainstation SubArta je zaenkrat največja stvar, ki sem jo delal. Lani sem imel razstavo nekih grafiti/grafik v Layerjevi hiši vzporedno s plesnim festivalom Kaleidoskop. Veliko stvari je tudi pri prijateljih doma na stenah. Trenutno imam tudi kar nekaj naročil za risanje. Nazadnje sem risal v boksarskem klubu Šparta (ni še čisto fertik :D). Dobil sem tudi povabilo za grafitiranje na 10. obletnici Tovarne Rog v Ljubljani. Za festival Teden mladih organiziram grafiti jam na Planini. Potem sem risal tudi na grafiti delavnici v Zagorju. Mogoče se bom udeležil kakšnega grafiti jama v tujini, v Splitu so čisto hudi, tudi u Grazu je kul.

Tvoja izobrazba je turistični tehnik, pa si kdaj razmišljal, da bi se vpisal na oblikovno ali grafično smer, ali si bolj svobodni umetnik?

Tim: Ja, mogoče je bilo to malo feler, da se že po osnovki nisem odločil za oblikovno šolo. Ne spomnim se čisto točno, kao ful zblojeni ljudje so hodili na oblikovno, pa te fore. Itak sem pa pristaš tega, da če se nekaj hočeš naučiti, se tudi boš, ni nujno, da hodiš v šolo.

Kaj si misliš o grafitih in street artu v tvojem domačem kraju, Kranju?

Tim: Nekega presežka street arta ravno ni. Pojavijo se sem pa tja kakšni tagi. Grafit »Padla je noč« je sedaj povsod, Skuff se je

Tim Pregrad, Dvorana Trainstation SubArt-a, foto:Živa drinovec 8

Končni izdelek, foto: Živa Drinovec

April 2016 pojavljal, Dripz je nekaj časa migal, potem so neki mulci v podhodih na Planini izvajali bombing (stil grafitiranja, taganja). Itak bi bilo super, da bi bilo tega več, no saj mogoče pa pride street art boom sedaj v Kranj, bomo videli. Sem pa tja se tudi najdejo kakšni dobri grafiti in sporočila. »Pred lezbijke na kolena« je itak legendarni! Vem, da so včasih delovali Lovsko društvo Kranjsterdam, ki so porisali zadnjo stran bivšega kino Centra, pa pod tastarim Globusom so narisali policaja, ki urinira. Za Teden mladih so bili dostikrat sešni, na obvoznici do Zlatega polja je bilo tudi Policaj, ki urinira nekaj lepših grafitov.

Imaš mogoče kakega idola?

Tim: Kar se tiče muralov, to so tiste velike slike čez cele bajte, je valda bejba MAD C, ki dobesedno pretirava.

Všeč mi je tudi Sofles kru. Itak je pa treba navijat za domače - 1107 klan legende! Pa Banksy Župan Kranjsterdama, foto: Živa Drinovec ima tudi hude! Če bi bilo grafitiranje dovoljeno povsod, kje v Kranju bi ga najraje naredil in kaj bi to bilo?

Tim: Sedaj se vedno več folka odloča za murale, tko da je na eni ravni že skoraj legalno. Mislim, če bi bilo čisto legalno, ne bi bilo več toliko zanimivo iti nekaj delat na ulico. Kul je, ker se je treba prej pripravit, pa da malo adrenalin šopa! Drugače pa bi v Kranju najraje spedenov vse podhode, mogoče bi v katerem naredil še skatepark, tako kot je to možno v tujini. red dvema letoma si v sklopu projekta Šola odprtih vrat, ki ga organizira društvo SubArt, vodil delavnico grafitov. Ka-

kšen je bil odziv, kaj ste počeli, in ali imaš v načrtu izpeljati še kakšno?

Tim: Imeli smo eno graffiti delavnico in eno stencil delavnico. Na graffiti so prišli prijatelji iz Ljubljane in Novega Mesta in lahko rečem, da je bil odziv kar dober. V Kranju so ostali tri dni in imeli smo se res dobro. Na stencil delavnico, ki sva jo organizirala z Blažem Stencil delavnica, foto: Živa Drinovec Šparovcem, so prišle večinoma prijateljice iz Kranja, trajala je tri dni in moram reči, da smo naredili nekaj zanimivih šablon, ki smo jih potem nasprejal po dvorani in zunanji steni Trejna. Trenutno imam gužvo, bom pa sigurno še organiziral kakšno delavnico, itak. Upam da v centru Kranja dobimo dovoljenje za poslikavo kakšne stene. V glavnem, spremljajte sceno!

Delavnica grafitiranja, foto: Živa Drinovec

Odgovor MOK v zvezi s pobudo Scene za Avtobusni terminal Pozdravljeni!

Vaše razmišljanje je zelo na mestu in kot obrazlagate imajo grafiti lahko velik družbeni, kulturni in umetniški efekt. Tudi vaš predlog glede poslikave novega AT je zanimiv. Glede na to, da na parternem delu ni predvidenih veliko primernih površin, bo to verjetno bolj težko. Bodo pa druge površine, kot so podhodi in garaže, kjer pa so takšne rešitve lahko tudi del ureditve in popestritve lokacije.

V informacijo; s strani KS Bratov Smuk je prišel poziv, da bi na način, da povabimo določene umetnike, poživili enega od podhodov v soseski Planina. Idejo je dal eden od aktivnejših mladincev, ki vidi v tem povečanje kvalitete in privlačnosti podhodov. V kolikor bo zgodba uspela, se nadejamo tudi akcij na drugih primernih lokacijah.

Kar se tiče vaše pobude je verjetno malo preuranjeno, saj pričakujemo izgradnjo najprej (v kolikor gre vse gladko) do konca

leta 2018. Trenutno tudi še ni znano kdo bi lahko bil investitor, kakšni bodo točni načrti območja, kje bodo možnosti za umetniško izražanje, itd.

Bom pa s pobudo seznanil tudi pripravljavce prostorskega akta, da o tem kljub vsemu razmišljajo.

Lep pozdrav, Janez Ziherl Mnenje uredništva Scene: odziv MOK na našo pobudo (beri uvodnik) je dokaz, da se Kranj zaveda pomena mladih. Naša pobuda torej celo ima možnosti, vendar ne čakajte na 2018, začnite z idejami že zdaj, saj ko bo enkrat objavljen razpis, časa ne bo veliko.Vaši predlogi bodo nedvomno pomagali MOK pri odločitvi za sam slikarski razpis.

Oglasite se s predlogi in vprašanji na scenakranj@gmail.com.

9

April 2016

10

April 2016

BANKSY, thank you for the flowers @ Layerjeva hiša, Kranj V okviru poletnega programa: Layer, hvala za rože Razstava 31. maj – 28. september 2016 www.layer.si

Svetovno znanega in daleč najuspešnejšega gverilskega grafitarja znanega pod imenom Banksy ter označenega za “Kralja urbane umetnosti”, “modernega urbanega Zorrota” in “sodobnega Picassa” bo poleti zaneslo v kranjsko Layerjevo hišo.

skimi in likovnimi razstavami, urbanimi uličnimi intervencijami, glasbenimi festivali, neodvisnim filmskim festivalom in vodenimi ogledi. Na ogled pa ne bodo zgolj dela Banksyja, temveč bo v prikupno staro mestno jedro Kranja umeščena in prikazana tudi domača in regionalna ustvarjalnost.

Razstavo originalnih vrat dunajskega glasbenega kluba, ki jih je s svojim grafitom olepšal Banksy, številnih original- Vstopnice za razstavo Banksyjevih del bodo na voljo od 1. nih grafik, glasbenih vinilnih plošč, plakatov in nalepk bo maja. spremljal bogat in barvit spremljevalni program s fotografProdukcija: Layerjeva hiša

11

April 2016

DIDGE

Bojan Bidovc

Skupina Didge iz Kranja se giblje pretežno v art/prog rock vodah, fantje pa se spogledujejo tudi z najrazličnejšimi drugimi zvrstmi glasbe, kar bi znalo biti zanimivo za širok krog poslušalcev, ki prisegajo na izvajalce kot so Pink Floyd, Genesis, Tool, King Crimson, The Beatles, Steven Wilson, Van Der Graaf Generator in podobni. V sledečem intervjuju so Didge razkrili nekaj podrobnosti o svojem ustvarjanju, prihajajočem debitantskem albumu in načrtih za prihodnost.

Zasedba: Miha Markun - vokal, kitara Martin Naglič - vokal, kitara Žan Jelovčan - bas Andrej Gregorc - bobni Vsak izmed članov prihaja iz različnega glasbenega okolja. Kako se to odraža v vašem glasbenem ustvarjanju?

Kaj je vaša skupna točka?

Marti: V bistvu nam je začetno glasbeno okolje skupno, saj večina zasedbe igra skupaj že skoraj 10 let in na nek način je Didge za nas še vedno prvi bend. Kasneje smo posamezni člani izkušnje začeli pridobivati v različnih bendih in se preizkusili v vseh možnih žanrih, nato pa smo se po nekaj letih spet zbrali v matični zased12

bi, kjer poskušamo združevati vse pretekle vplive, zraven pa dodati še kakšnega novega.

Kateri glasbeni vplivi so po vašem najbolj opazni v vaši glasbi?

Marti: Že od samega začetka poslušamo zelo raznoliko glasbo – od progressive rocka in ostalih eksperimentalnih žanrov, metala, pa vse do popa in drugih radio-friendly zvrsti. Najbrž prav zaradi tega igramo nekoliko bolj razgibano glasbo, saj se trudimo združiti čim več vplivov v zaključeno celoto.

Ste zelo odprti za različne vplive, česa se pa recimo do sedaj še niste lotili?

Oziroma bi se radi, pa imate mogoče določene zadržke? Žan: Radi bi igrali hard-core govedino za ful keša.

Marti: V bistvu na vse skupaj ne gledamo tako. Igramo glasbo, kakršno bi tudi sami z veseljem poslušali. Če je ideja vsem všeč, jo pač vključimo v svojo glasbo, z žanri in predalčki pa se poskušamo čim manj omejevati.

Vaše ustvarjanje je precej večplastno.

Lahko poveste kej več o konceptu za tem?

Marti: Kot smo že povedali je ta večpla-

stnost predvsem posledica raznolikega glasbenega okusa, zato v svoje pesmih poskušamo združiti čim več zanimivih in raznovrstnih idej. Samo glasbo prilagajamo tudi vsebini besedil, ki pa se tako kot glasba dotikajo najrazličnejših področij, od osebnih blodenj pa do družbenokritičnih podtonov. Prihajajoči album je v bistvu zaključena celota in poskus pregleda posameznikovega življenja in postopnega razkroja iluzij, ki smo si jih nekoč ustvarili.

Glede na to, da ne gre samo za glasbo, nameravate v prihodnosti vaše nastope nadgraditi tudi s kakšnimi vizualizacijami?

Miha: Vizualizacije so v načrtu že dlje časa, je pa njihova izvedba precejšen zalogaj. Trenutno postopoma delamo podlago, z izidom albuma pa bi moral biti nared tudi vizualni del nastopa.

Se kot band vidite bolj zasidrani v klasičnih prog rock vodah, ali vas mogoče privlačijo tudi modenejše usmeritve, kot naprimer stoner rock, atmosferični sludge, post-rock in podobne izpeljanke?

Marti: Z žanri se poskušamo čim manj obremenjevati, prog rock je za nas zgolj podlaga, na kateri lahko gradimo naprej s

April 2016 čakovali na začetku, ampak si raje vzamemo malo več časa in zadevo izpeljemo tako kot je treba. Kitare in bas so v večji meri končani, maja pa se bomo zaprli v resen studio in posneli bobne nato pa pridejo na vrsto še vokali in ostali »okraski«.

Nekje v jeseni bi plošča morala biti nared, na njej je 9 pesmi in kot je že bilo povedano gre za konceptualni album.

Kateri od koncertov vam je do sedaj ostal najbolj v spominu?

Vsi: Špil pred Downom v Kranju.

Marti: Tam smo še najmanj fušali. Publika je pa v Kranju itak vedno zakon.

čim manj omejitvami. Seveda to pomeni tudi črpanje iz drugih zvrsti, ne nujno samo iz zgoraj naštetih.

V preteklosti ste imeli tudi nekaj kadrovskih sprememb v zasedbi. Kako se to odraža v nadaljnem ustvarjanju?

Miha: Ful je vse lažje, sploh pri zvočni sliki. Didgeridooja pa pač ni več.

Andre: Igranje v trenutni zasedbi nam še najbolj odgovarja tako iz vidika zvoka kot organizacije.

Marti: Ustvarjalni del benda pa je še vedno prisoten, z manjšo zasedbo je ustvarjanje kvečjemu lažje in bolj naravno. Glede na to da so komadi spisani predvsem za kitare in da smo klaviature in didgeridoo dodajali kasneje, se njuna odsotnost praktično ne pozna. Na začetku smo imeli nekaj problemov kako nadomestiti Nacetove recitale, ki pa smo si jih potem razdelili med sabo.

Kako usklajujete različne ideje in predloge, da ste na koncu vsi zadovoljni?

Marti: Ponavadi napišem osnovo komada, ki ga pač preigravamo in ga skupaj dodelamo, tako da vsak član prispeva h končni verziji. Popolnoma zadovoljni pa itak nismo nikoli. Že nekaj časa v zaklonišču intenzivno delate tudi na studijskem prvencu?

Kdaj lahko pričakujemo njegov izid?

Lahko mogoče že razkrijete kakšne podrobnosti?

Miha: Album snemamo in produciramo sami. Sicer se je stvar izkazala za nekoliko težjo in bolj dolgotrajno, kot smo pri-

V Sloveniji niso ravno najbolj plodna tla za neke sveže eksperimente v rock glasbi, pa tudi na splošno. Se mogoče že spogledujete tudi s tujino? Žan: Sam gremo!

Miha: Seveda na dolgi rok ciljamo na tujino. Najbrž se bomo tega lotili po izdaji albuma.

Kaj lahko štejete za največji napredek skupine do sedaj?

Andre: Saj še nič nismo naredili... Mogoče to da je iz začetnega jam projekta sploh nastal približno resen bend in da smo začeli svoje blodnje predstavljati tudi na odru.

Marti: V bistvu že pripravljamo material za drugi album, predvsem želimo delati čim več dobre glasbe. https://www.facebook.com/didgeplc https://didge.bandcamp.com/

ladinsko

za m Časopis

Ste že spoznali v živo katerega od svojih glasbenih idolov?

Marti: Z Žanom sva po njihovem koncertu v Šiški pohala s Swansi. Michael Gira je druženje sicer izpustil, so bili pa zato ostali člani toliko bolj družabno razpoloženi.

Kakšne so vaše skrite želje? Žan: Skrijemo pack in pozabimo kam smo ga dali.

Miha: Glastonbury. (Marti zavije z očmi) Za konec povejte še kaj o vaših načrtih za prihodnost.

Andre: Izdali bomo plato in imeli špile.

uro

(sub)kult

SubArt, založilo društvo Izdalo in o k iš tn e um Kulturno Kruševac. an rj a D i urednik zanj odgovorn sy Mucy in i n v la G - Ea goričnik Egist Za evali še: oje prisp v s o s i k vil V tej šte olhar D ja te a M ek d o Alex K y c u M y Eas ar fn a H ja Te ovec n ri Živa D lešič a M a Marš idovc Bojan B ita Kepic anje: An v o k li b O il.com nj@gma scenakra RA Tisk KA 0 izvodov 50 a d Nakla eca. dva mes a n ja a Izh ij 2016 n ju ji izid: n d le s a N zplačno Cena: bre 85-9350 ISSN 23

13

April 2016 Marša Malešič, foto: press arhiv fotografske sekcije KŠK

"ČAS ZA MLADOST" Pogovor z Rokom Artičkom TEDEN MLADIH KRANJA 13.-21. MAJ 2016

na roko, da se stvari lahko izvedejo in v bistvu mi tudi njim. Gre za veliko povezovanja in sodelovanja. Drugače pa imamo še bazo aktivistov, ki nam pomagajo potem izpeljati dogodke do konca.

Kateri so največji izzivi pri organiziranju Tedna mladih?

Zdaj, ko sem se ukvarjal z večernim delom, je bil zame osebno največji izziv lovljenje tujih bendov na turneji (smeh).

To je skoraj nemogoča zadeva, sploh v maju. Ampak je uspelo in upam, da bo uspelo tudi v širšem smislu, saj poskušamo aktualizirati nekaj za ljudi in jih glasbeno in kulturno izobraževati. S tem, da pripeljemo tuje bende in poskušamo nekaj premakniti.

TMau Maja se nam bliža že vsem kranjčanom znani Teden mladih, ki s svojimi številnimi in raznolikimi dogodki skrbijo, da mladi pošteno zakorakajo v pomlad. Letos se bo maja devet dni odvijal že 22.

Teden mladih, ki obljublja nadvse pestro ponudbo dogodkov. Več novic bo javnosti na voljo v začetku aprila, ko bo oznanjen tudi program. Za Sceno smo se pogovarjali z novim organizatorjem večernega programa Rokom Artičkom, ki nam je med drugim razkril nove vsebine na festivalu, kako lahko mladi sami sodelujejo pri organizaciji in koga bi sam povabil na festival.

Kaj lahko pričakujemo od letošnjega Tedna mladih?

Pričakujemo lahko veliko nočnega dogajanja, predvsem žanrsko zelo raznolikega. Pričakujemo lahko tudi nekaj tujih imen. To so stvari, s katerimi se na področju Kranja ukvarjajo kulturna društva v Layerjevi hiši in Subartu. Oni bolj delajo

Zaključno četrtkanje

14

v tej smeri, mi pa to poskušamo nekako potencirati – narediti večje, se pravi tudi za več ljudi. Lažje je tako pakirati vse stvari v festival, da je ljudem še vedno interesantno. Potem lahko pričakujemo malo bolj odmevne športne dogodke. Letos smo se tudi več ukvarjali s to organizacijo. Nasploh se bo v devetih dneh zelo veliko dogajalo (smeh). Res nenormalno veliko. Ene stvari pa še ne morem komentirati, ker vse še ni čisto zaključeno. Načeloma bo prijetno, če bo le vreme zdržalo.

Kdaj pa se začnejo priprave na Teden mladih?

Letos smo začeli novembra, drugače pa mislim, da se bo treba naslednje leto prej angažirati.

Kdo sodeluje pri Tednu mladih. Na KŠK-ju verjetno vsi več ali manj delate na tem?

Imamo ožjo organizacijsko ekipo, v kateri sem jaz vodja večernega dela in generalni povezovalec. Imamo vodjo logistike, vodjo PR-a, vodjo trženja in dve vodji, ki si delita organizacijo dnevnega programa. Torej kaj se bo dogajalo podnevi, katere delavnice bodo in kje. Vsa društva pa nam gredo nenormalno

Ali imate v organizacijski ekipi še kakšne nove vsebine, ki ste jih prej želeli izpeljati? Lansko leto je bil prvič v Kranju TED Talk. Ali lahko pričakujemo še kaj takega?

Imamo nekaj, samo trenutno še ne morem komentirati. Imeli bomo pa košarkarski turnir Marka Milića, to lahko rečem.

Gre za čisto običajen košarkarski turnir, ki se zgodi vsako leto, zdaj pa bo večji, celodnevni dogodek. Bo pa tudi Karavana piv, na katero se bodo prišli predstaviti craft pivovarji. To se je tudi že dogajalo v Kranju lani poleti, ampak za nas je nekaj novega. Računamo tudi, da bomo imeli tudi FerFud dogodek, ki bo dobrodelen. Ti dve Milkdrinkers+Catchiness

April 2016 stvari sta že potrjeni, samo še nista časovno umeščeni.

Kako pa mladi lahko sodelujejo na Tednu mladih?

Brez problema lahko pridejo do nas s predlogom kaj bi radi počeli, kaj je njihova ideja in se jim najde nekaj za delati. Lahko pa tudi sami prevzamejo celotno izvedbo dogodka, če pridejo z idejo in se jim da možnost, da jo izpeljejo. To se zelo malokrat zgodi, kar je mogoče malo problematično, ker bi s tem lahko zadeve aktualizirali. Za nastopajoče imamo vedno koncert neuveljavljenih skupin, kjer so vsi mladi bendi načeloma lahko nastopajoči, če le nekako izkažejo neko zanimanje, a veliko ljudi nima te iniciative. Drugače pa poskušamo dajati možnost lokalnim skupinam.

Rok Artiček Organizator nočnega programa TMK

Letos si prvič eden od organizatorjev.

Kakšna je bila izkušnja? Kaj si delal prej?

Meni je bilo ful v redu. Zelo sem zadovoljen, tudi s celotnim izdelkom in kako smo delali. V okviru Tedna mladih sem bil dve leti stage manager, ki dela z bendi.

Skrbi, da so ob pravem času na pravem mestu in da se dogodek izpelje do konca.

Potem sem bil lani vodja stagea, naslednja stopnička pa je, da začneš organizirati cele koncerte.

Katere spomine imaš s Tedna mladih?

Najbolj se definitivno spomnim koncertov. Ampak ko si enkrat v organizacijski ekipi, je bolj zanimiv vibe, ki se zgodi med nami, vsemi aktivisti. Samo to čutimo in to bolj samo mi, kot pa neka širša publika, ki v organizacijo ni vpletena. Tudi ostal bi pri koncertih, to mi je res najboljše. Velik izziv je in potem je dobro videti, da se imajo ljudje na njih dobro.

Katere bende pa bi povabil na Teden mladih, če bi imel neomejena sredstva? Če bi imel neomejen budget (smeh)?

Queens of the Stone Age. To bi definitivno poskusil. Ampak zdaj, ko sem sestavljal line-up je bilo neverjetno težko najti bende in jih umeščati. Veliko nove glasbe spoznaš, ki jo v bistvu moraš spoznavati. Zelo veliko je dobrih bendov, ki bi jih hotel videti, a ne bo šlo. Tudi Arctic Monkeys se ne bi branil.

Kako pa bi s tremi besedami opisal letošnji Teden mladih?

To moram malo razmisliti. Mladost bi bila lahko prva. Mladost. Energija. Vibe.

i k s j i c a z ni a g r o v at i r k k , n e e b i i v s v i Ko m i n a z lj o b i e m j e , s i v p i , i ek m a n d e m i d o g z e s . i t s i v i t ak 15

April 2016

Tisti bend, ki je zmagal v svojem ritmu Pogovor s pevcem skupine Moshead, Gregom Lavtarjem

Scena: Škofja Loka skupaj s Kranjem in Medvodami tvori trikotnik znotraj katerega se kuje velik del slovenskega metala. Kako je s sceno v vašem koncu trikotnika? Ali je poleg občasno loškega Puba še kakšen underground plac? Kaj se v Loki dogaja?

Grega: Tu je še zmeraj Ostriga, zaradi določenih problemov je prikrajšana.

Kakšen koncert se še izpelje. Za božič je bila Noctiferia in mi. Bilo je polno.

Ljudje kar malo pogrešajo Ostrigo, saj je vse v Pubu in v Pubu je vse, alternative pa ni. Drugega pa ni. Zdaj se je v kasarni pod skate-parkom odprl nov plac za vaje, kjer je zdaj večina loških bendov. Tam vadimo tudi mi.

Scena: Kako kotira Moshead v tem trikotniku? Kako se uspevate plasirat znotraj in izven?

Grega: Kakor pridejo špili. Zdajle smo sicer rekli, da bomo od zadnjega špila z Noctiferio počakali. Če nam kdo ponudi špil, ga seveda vzamemo, ampak do septembra se samo menimo za igranje, do takrat bomo imeli plato posneto. Snemanje je že v toku.

Scena: Kako je bilo s TV-jem? Kako je prišlo do tega, da se je Moshead pojavil v konkurenci za video spot?

Grega: Naš bobnar pozna ljubljanske death metalce Sober Assault. Oni so igrali na Špil ligi prejšnjo sezono. RTV je pa izbiral bende glede na Špil ligo. Ampak oni so prestari, premalo jih je bilo v srednji šoli. En član je lahko na faksu, ostali pa morajo biti srednješolci. RTV jih je vprašal, če koga poznajo, pa so rekli, da nas. In potem so nas kontaktirali in mi vsi začudeni kva-d-fak, od kje, kako, kva? Itak smo rekli JA, brez pomisleka. In smo prišli tja in zmagali.

Scena: Kdo so bili pa vaši konkurenti.

Kolikor razumem, je vsak od konkurentov predstavljal drugačno zvrst glasbe. Ste bili edini metalci?

Grega: Za vsako zvrst sta bila dva benda.

Ta dva benda sta morala naredit priredbo 16

slovenskega ljudskega komada. Noctiferia je za nas izbrala Nocoj pa oh nocoj. Samo ena zborovska verzija te pesmi je na internetu in to je to.

Smo ga morali spesnit.

In potem smo prišli do Noctiferie predstavit komad in naš je bil boljši.

Scena: Kako so pa vaši konkurenti prebavili to, da jih je tako rekoč z levo roko premagal en zapriseženo nekomercialen bend?

Grega: Vsi so nam privoščili, čudežno.

So bili pa začudeni, kar se je tudi videlo, ko so napovedali zmagovalni bend. Mi smo bili itak - WAU. Ko smo videli obra-

ze ostalih, so bili pa tako - HA? Scena: Kaj je bilo tisto, kar je prevesilo tehtnico v vašo smer? Je šlo za to, da se ponudili tisto popolno drugačnost? Da se je nekaj RES konkretno drugačnega zgodilo?

Grega: Bilo je šest zvrsti. Vsaka nekaj predstavlja. In v vsaki zvrsti mora biti tisti bend “v piko”. Tukaj je bil jazz, tu so bili glasbeniki, ki jih ne dosežemo, ni šans. Pa punk, je še najbolj podoben metalu, ampak njih niso izbrali v finale. Med top tremi smo bili mi, metalci, raper, pa pop. In pop se je dobro odrezal, pevka je bila ful dobra. Reper je pač sam in ne more zajebat. Naredi si beat in tisti beat zvadi in odrepa in to je to. Mi pa, saj veš, energičnost na odru, povezanost v bendu, sodelovanje - to, kar bi bend moral predstavljat. In mi v metalu smo očitno največ predstavili.

Scena: Kako je pa odreagirala vaša okolica, feni, bendi. Moralna vrednost je sicer visoka, ampak a misliš, da bo to pomagalo tudi dvignit sceno na lokalnem nivoju?

Grega: Definitivno. Že ko smo zmagali prvo oddajo, še pred finalom, nisem mogel verjet - pridem pred bajto, pa soseda: “Oo, sem te vidla na televiziji!” Ko sva šla z Robijem snemat bobne, sem malo prej prišel v Ostrigo, odklenem, pride nekdo mimo, nikoli prej ga nisem videl -

'tervjuva: Mucy foto: Youtube, Mucy

“Zmagovalci!” Pa ga gledam, kva, od kod pa ti mene poznaš? Reče: “Ja, sem vas gledal na televiziji, zadnjič ste zmagali, čestitam, to je to, metal šopa!” Ja, po mojem je kar dvignilo zadevo.

Scena: Nagrada je videospot. Ampak ta nagrada sega dlje kot samo fizična nagrada. Kaj to pomeni za bend Moshead? Kakšni bodo vaši naslednji koraki?

Grega: Takoj po videospotu je plata. Do zdaj smo lenarili pa delali komade in imeli koncerte in se imeli fino. Od zdaj je pa zadeva ratala (udari po mizi - op. av.) - TKO. In ko smo videli, kaj lahko naredimo, smo si rekli, da te zadeve ne smemo zavreč.

Zdaj gre plata ven, po tem pa samo naprej.

Brez kakršnihkoli postankov, samo šopat, iskat koncerte, pa še eno plato, pa še eno ...

Scena: Ali vam zmaga na TV pomaga dobit boljše špile, več špilov?

Grega: Dobili smo takoj nekaj kontaktov iz klubov, ja, se pozna, pomaga.

Scena: Glede na tiste posnetke, ki sem jih do zdaj videl na Youtube in te v oddaji - bi rekel, da ste z levo roko zmagali. Vi imate še več potenciala. Ta komad ste odigrali brez veliko težav. Se od albuma pričakuje, da bo ta komad gor, bo še kaj bolj hudega?

Grega: Ta komad bo gor, pa še kaj tudi bolj hudega.

Scena: Slovenščina, angleščina?

Grega: Slovenščina. Pa ta komad bo kar tak ostal, ne bomo ga spreminjali.

Bend od 2011. Najprej trio brez bobnarja. Prvi koncert so naredili v kasarni v skate-parku. Potem pa vse več.

Igrali so s Sars, Elvis Jackson, Vladom Kreslinom, Vicious Rumors, Spaceeater, pa Noctiferia, Sarcasm ...

Gregor Lavtar: Letnik 1995, v glasbi od 4. razreda OŠ, najprej samo kitara, potem pa električna kitaro, nato je začel preigravati Metallico in od takrat samo še bolj žgal. Sprva ga je kitaro učil pisatelj Jasmin B. Frelih.

April 2016

Napovedniki po Kranju in Gorenjskem pogovor Butn´dogodek Emil Filipčič, Marko Derganc, Matej Bogataj Za zaključek sezone Prešernovo gledališče Kranj v koprodukciji z Mladinskim gledališčem Ljubljana pripravlja odrsko uprizoritev Butnskala, kultne radijske igre iz konca sedemdesetih let.

Organizator: Prešernovo gledališče Kranj petek, 1. 4., ob 18.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj

filmski večer Animirani film – Animateka po Animateki 2016 Ana Šturm Tradicionalno filmsko popotovanje Animateka po Animateki nam kot vedno prinaša zanimiv kolaž sodobnega avtorskega kratkega animiranega filma.

Organizator: MKK četrtek, 14. 4., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj

Klub Jedro, Medvode

pogovor Begunci: solidarnost ali zidovi?

Inštitut za delavske študije Prevladujoče medijske reprezentacije, ki spremljajo begunsko krizo, so skladne s stališči evropskih političnih elit: tako mediji kot politiki so polni rasističnih komentarjev na račun tistih, ki pred vojnim pustošenjem iščejo zavetje in boljšo prihodnost v Evropi.

Organizator: Inštitut za delavske študije ponedeljek, 18. 4., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj

APRIL Četrtek, 7. 4. 2016 klub Jedro, ob 20:00 ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE NEJE ZRIMŠEK ŽIGER S PEVSKIM NASTOPOM Petek, 8. 4. 2016 klub Jedro, ob 20:00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA RADIO T.R.E.Š.

Sobota, 9. 4. 2016 klub Jedro, ob 19:00 POTOPISNO PREDAVANJE UROŠA ERBEŽNIKA: ŠKOTSKA Nedelja, 10. 4. 2016 klub Jedro, ob 19:00 ZVOČNA KOPEL Z GONGI Sobota, 16. 4. 2016 klub Jedro, ob 20:00 DNEVNA SOBA: FILMSKI VEČER Sobota, 23. 4. 2016 klub Jedro, ob 18:00 NASTOP UČENCEV ŠOLE BOBNOV KLEMNA MARKLJA Nedelja, 24. 4. 2016 klub Jedro, ob 19:00 ZVOČNA KOPEL Z GONGI Petek, 29. 4. 2016 klub Jedro, ob 21:00 KONCERT SKUPIN TOMCAT IN SILENT PRAY Sobota, 30. 4. 2016 klub Jedro, ob 20:00 KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE METALROCK AKADEMIJA VEČ INFORMACIJ NA: JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si

MAJ Petek, 6. 5. 2016 klub Jedro, ob 18.00 ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ANJE MATKO: »NIČ ŽIVLJENJA« Nedelja, 8. 5. 2016 klub Jedro, ob 19:00 ZVOČNA KOPEL Z GONGI Petek, 12. 5. 2016 klub Jedro, ob 21:00 KONCERT SKUPINE STARE DEVICE Sobota, 21. 5. 2016 klub Jedro, ob 20:00 DNEVNA SOBA : KARAOKE Nedelja, 22. 5. 2016 klub Jedro, ob 19:00 ZVOČNA KOPEL Z GONGI 28. 5. 2016 ob 10:00 DAN MLADOSTI ČAS NOROSTI VEČ INFORMACIJ NA: JZ Sotočje MedvodeT: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si

striparski večer Prevajalka, ki ima rada stripe Maja Meh, Zoran Smiljanić Organizator: MKK sreda, 20. 4., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj pogovor SLOLvenski klasiki s Pižamo Boštjan Gorenc Pižama, Nina Svetelj torek, 10. 5., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj striparski večer Pogovor o stripu Pismo Adni Samira Kentrić, Zoran Smiljanić sreda, 18. 5., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj APRIL petek, 1. 4 četrtek, 7. 4 sobota, 9. 4 torek, 12. 4 četrtek, 14. 4 petek, 15. 4 ponedeljek, 18. 4

sreda, 20. 4

18:00 Butn´dogodek 19:00 S psom po severni Španiji na konec sveta!

9:30 Živa knjižnica

dvorana dvorana

19:00 Lovec na tornade

dvorana

19:00 Animirani film – Animateka po Animateki 2016 19:00 Improlončnica št.2 – impro komedija 11:00 odprtje razstave Delfinci ustvarjamo!

19:00 Begunci: solidarnost ali zidovi?

19:00 Prevajalka, ki ima rada stripe

dvorana

dvorana

dvorana pritličje dvorana dvorana

17

April 2016

18

April 2016

MAJ V LAYERJEVI HIŠI petek, 6. maj, ob 19h Layerjeva hiša Odprtje skupinske razstave ilustracij Hiša ilustracij: Lila Prap, Veronika Potočnik, Nives Palmić, Ajda Erznožnik, Maruša Štibelj torek, 10. maj, ob 20h Galerija Stolpa Škrlovec Odprtje razstave: Novak Slunjski četrtek, 12. maj, ob 20h Stolp Škrlovec Koncert Bowrain Bowrain je umetniško ime slovenskega producenta, skladatelja in pianista Tineta Grgureviča. Izhaja iz jazza in se tako elektronike kot klavirja loteva na svež način. V živo z bobnarjem in kitaristom Bowrain na klavirju izvaja glasbo, da bomo samo debelo buljili.

V sodelovanju s festivalom Im memoriam Prof. Peter Hafner in Tednom mladih. torek, 17. maj, ob 20h Filmski večer ob razstavi Hiša ilustracij LILA PRAP, dokumentarni film Lila Prap je edina slovenska kulturna ustvarjalka, ki je postala blagovna znamka. Na Japonskem, kjer ta priljubljena otroška ilustratorka nastopa tudi kot lik v animiranih filmih, lahko ob trgovinah Disney in Hello Kitty najdemo tudi oddelek LilaPrap. Značilni liki iz njenih otroških slikanic, predvsem živali, nastopajo v široki paleti izdelkov, od otroškega perila in jedilnega pribora, videokaset in sestavljank, do brisač in obeskov za ključe.

Avtor in režiser: Aleš Šega sreda, 18. maj, ob 20h Literarna ciklama z Matjažem Zorcem in erotično poezijo Rojen v drugi polovici devetnajssto osemdesetih po štetju gospodovem se je po heroični, suženjski, eksportirani prazgodovini, materi predzgodovine Zahoda, po željo prebadajoči interakciji dobrih starih heteroseksualnih staršev, inavguralnem fuku, kaj Avtorica: Ajda Bračič vem kdaj in kje znašel mavrično zjeban, jalovo razsvetljen, dober tja do zla. In zavezan besedi in v njej zavozlan. Preokupiran z ničem. Misli in piše. In poskuša živet.

Knjižni razplod so si, kot v tisto jajčece izšprican ravno tisti spermij, doslej izkrvaveli Troheji. Zjebani do pisanosti, razsvetljeni do kastracije, tja do slabega etični. Z neutešljivo grozo čakajo svojih sester in bratov, teh nezaslišanih prevratov. Do takrat. četrtek, 19, maj, bo 20h Vizualno-literarni večer: Maruša Štibelj in Jasmin B. Frelih: Alice in Wonderself Projekt Alice in Wonderself je ustvarjalka kolažev Maruša Šti-

belj zasnovala na umetniški rezidenci v Nemčiji. Serijo kolažev je povezala z zgodbo odrasle Alice, ki se izgubi v čudežni deželi svoje notranjosti. Na tokratnem večeru bo njeno zgodbo interpretiral pisatelj Jasmin B. Frelih, pripovedovanje pa bodo pospremili Marušini kolaži v obliki projekcije. Vzporedno se bo na ta večer lansirala tudi kampanija za množično financiranje projekta v obliki knjige.

Zaradi narave samega projekta bo branje potekalo v angleškem jeziku.

Lepo vabljeni na popotovanje v čudežni svet, ki vas bo pripravil do tega, da dvignete telefon in pokličete, nikogar drugega kot samega sebe.

PRED POLETJEM V LAYERJEVI HIŠI • • • •

delavnice stripa, scenarija, dialogov Navadn Kranj – zemljevid za mlade iz zvedave prehaja v 3.0 šola produkcije priprave na turistično sezono

ČE VAS KAJ OD NAŠTETEGA ZADEVA, spremljajte www.layer.si, sledite našemu Facebooku /layerjevahisa in Instagramu #layerjevahisa.

POLETJE V LAYERJEVI HIŠI Layer, hvala za rože Razstava grafiti umetnosti Layerjeva hiša 31. maj - 27. september Festival Pleska Festival vizualne umetnosti in glasbe Layerjeva hiša 1. - 3. junij Živa ulica Ulični festival Tomšičeva ulica 18. junij Filmi na Vovkovem vrtu Serija filmskih večerov na prostem Vovkov vrt ob gradu Khislstein 14., 21., 28. julij in 4., 11., 18. avgust Kamen, škarje in pa pir Festival ustvarjalnosti in mednarodni prostovoljski tabor Layerjeva hiša 23. - 30. avgust ​ ilmMixer #3 F Festival neodvisnega filma ​Layerjeva hiša, Stolp Škrlovec 1. - 4. september 19