Scena december 2015 by ScenaKranj

Številka 6, november/december 2015

Oblačila: Jan Brovč Fotografija: Samanta Hamzic Model: Nina Ricci

• 4-7 BIT Kranja • 8-9 Jan Brovč • 10-14 o Trainstationu • • 16 Le Serpentine • 17 Borghesia •

Pomaga nam:

ISSN 2385-9350

Časopis za mladinsko (sub)kulturo

November/december 2015

Namesto uvodnika

riĹĄe: Mateja Dolhar, piĹĄe: Mucy

November/december 2015

BIT KRANJA

Teja Hafnar in Živa Drinovec

velika prednost, saj se izredno lepo dopolnjujeta, ena od druge se veliko naučita, ter se predvsem veliko nasmejita. STUDIO Atelje oziroma studio tandema BIT je v pritličju stare meščanske hiše v Jenkovi ulici. V hiši so še znana kranjska športna trgovina, frizerski salon in nekaj stanovanj. Studio je premajhen za vse njune ideje, za vso kreativnost, a pravita, da kljub majhnosti v njem uživata in dobro funkcionirata. Na stenah visijo skice oblačil, fotografije iz modnih revij, fotošutingov in njune skupne fotke. Tam imata tudi ¨old skul¨ zeleno šolsko tablo, na kateri ne manjka sočnih, zabavnih in motivacijskih misli. Z vseh strani sekajo ideje, iz vseh kotov se bliska pozitivna energija in želja po ustvarjanju. Ustvarjanju nečesa odbitega. STRANKE Njune stranke so predvsem ženske, a sta oblekli tudi že marsikaterega moškega. Starost se giblje med 18-60 leti, a pravita, da omejitev ni. Z odprtimi rokami sprejmeta prav vsakega, ki se najde v njuni zgodbi, ki se rad obleče drugače, zanimivo in unikatno.

...ti kva pa je letos modern…ta se pa res oblači po zadnji modi… uvau, poglej kako ma hud plašč…, kdaj je blo pa to modern...kera barva je letos in...zaželjena je večerna toaleta…a ta kravata paše zraven…a mam lahko te čevlje na to kiklo…kaaaj, a taka greš ven…lubi, a mi tole paše…dresscode:black and white… Moda! Moda? Kaj je moda? Latinsko modus – način, pravilo, mera, meja. Izraz, kavalir à la mode, so prvi uporabili Francozi, v 17.stoletju. Moda je način življenja v določenem času in prostoru. Za mnenja o modi, o modernem, o tradicionalnem in neokusnem, ter o tem kaj bi, če bi, sva prosili dve kranjski modni oblikovalki. Prijateljici, obe dolgoletni plesalki, sta polni energije, včasih je kar težko ugotoviti, katera hitreje govori. Zanimivi kranjski dolgolasi umetnici, ki prisegata na ¨umite čupe ¨ in drugačnost sta Barbi in Tina.

PROJEKTI Leta 2009 sta s kolegi iz faksa organizirali modno revijo v sklopu Tedna mladih. Revija je bila v takratni Manjani, danes Klubar. Tudi vsa naslednja leta sta sodelovali na modnih revijah Tedna mladih, ki so se vsako leto odvijale na drugi lokaciji v Kranju. Tudi letos sta se tam predstavili z revijo v Layerjevi hiši. Avgusta sta pripravili samostojno razstavo v rovih pod Kranjem, kjer sta predstavili kolekcijo oblačil iz magistrske naloge, svoja oblačila pa sta predstavljali tudi na Fashion week-u Ljubljana in na razstavah v Layerjevi hiši. V septembru sta skupaj s Kranjskimi umetniki in oblikovalci pripravili in uspešno ¨pofurali¨ prvi POP UP SHOP v Kranju.

BARBI IN TINA Barbara Dermota in Tina Hribernik sta diplomirani oblikovalki tekstilij in oblačil. V decembru, natančneje 12. decembra letos, dekleti praznujeta drugo obletnico svojega studia, BIT studia. Spoznali sta se med poletnimi počitnicami, po končani osnovni šoli in na poti v dijaški lajf, na znanem kranjskem ¨Bosancu¨, v kanjonu Kokre. Tina njuno prvo srečanje opiše takole: ¨Pirček+super debate = BIT naveza.¨ Obe je zanimala moda, street style, skupaj sta se udeležili tečaja risanja in slikanja, nato sta obe opravili sprejemne izpite in se vpisali na faks ter začeli sodelovati pri različnih projektih, tako na faksu kot tudi izven faksa. Sedaj že dve leti skupaj ustvarjata v lastnem studiu, za seboj, pa imata že kar nekaj modnih revij in zanimivih projektov. Pravita, da je delo v tandemu PRIDEVNIKI

Foto na straneh 4-6: Uroš Frelih

November/december 2015 PET TA KRATKIH Na kratko komentirajta podan kos oblačila ali kombinacijo oblačil. Beli štunfi. Barbi: Odvisno od stila in kombinacije. Tina: Kjerkoli, kadarkoli, who cares . Čevlji- balerinke, špičaki, bulerji. Barbi: Balerinke če se le da NE, špičaki NE, NE, NE, bulerji, pa so primerni skoraj za vsako priložnost. Tina: Balerinke-not, špičaki-not, bulerji-hot! Hlače- pajkice, kavbojke, hlače na zvonec. Barbi: Pajkice so lahko za šport, lahko za vsak dan, kot žabe, kavbojke so obvezna oprema, hlače na zvonec, zakaj pa ne. Tina: Pajkice pod tuniko, za šport, kavbojke so osnovni kos, hlače na zvonec- good old memories. Krzno, usnje. Barbi: Krzno NE, usnje da, za torbice, čevlje, jakne. Tina: Fake it! Časi krzna so po mojem mnenju mimo, lisičke so za v gozd, ne za okrog vratu. Usnje za torbice in čevlje, hlače NE! Bele pajkice, skozi katere se vidijo črne čipkaste tangice Barbi: No comment! Tina: Prosim ne! Bolj, da je samo v tangicah… NOT . IZZIV Kako bi izboljšali uniforme slovenskih policistov? Kako bi jih popestrili, če ne bi bilo popolnoma nobene omejitve? Barbi: Glavni problem uniform slovenskih policistov so slabi in zastareli materiali. Če bi jih prenovili s tehnološko dovršenimi materiali, bi vse skupaj izgledalo bolje, pa še svojo funkcijo bi bolje opravljali, materiali in policisti . Tina: Pri uniformah policistov večjih sprememb niti ne bi delala, saj bi lahko izgubile svojo označevalno vlogo/funkcijo. Bi pa zamenjale materiale. Kaj bi popravili, spremenili, dodali pri uniformah zdravstvenih delavcev, zdravnikov, medicinskih sester in bratov? Barbi: O tem še nisem razmišljala. Morda glede na to, da so bolnišnice precej morbidne, bi jih oblekla bolj barvito. Tina: Verjetno bi se najprej posvetovala z osebjem in pred-

vsem upoštevala njihova mnenja in ideje. Tu je funkcija pred estetiko. SPOMINI Kako sta bili oblečeni za valeto in za maturantski ples? Ali bi se danes oblekli enako, podobno ali povsem drugače?

Barbi: Na valeti sem nosila bel T-shirt na katerega sem napisala: Še v knjigah bo zapisano …(datum valete, ne spomnim se točno). Zraven sem imela oblečeno turkizno široko laneno krilo do kolen ter zelo nežno roza-bele allstarke. Vse skupaj sem povezala z nežno roza satenastim trakcem, ki sem ga imela v laseh, v pasu krila ter namesto vezalk. Na maturancu sem nosila široko svileno obleko, ki sva jo zašili skupaj z mojo mami. Bila je zelo pisana z geometrijskim vzorcem in črnimi detajli, kratka in z asimetričnimi rokavi ¾ dolžine. Najbrž, bi se tudi danes oblekla enako. Tina: Valeta- moder top, belo krilo in modre črtaste žabe/najlonke, bele superge. Danes se zagotovo ne bi oblekla enako, saj sem v tem času dodelala svoj stil . Se mi pa zdi, da sem bila za razliko od nekaterih sovrstnic, vsaj oblečena svojim letom primerno. Maturantski ples- rumena obleka + črni dodatki. Oblekla bi se enako, z eno razliko, obleke ne bi dalašivati šivilji, ampak bi jo zašila sama+ malce poenostavila, bolj sproščen stil. SANJARJENJE Če bi vaju jutri vajina dolgoletna partnerja presenetila z zaročnim prstanom in bi se potem po hitrem postopku v navalu čarobne ljubezni poročili čez nekaj tednov, kako bi bili oblečeni? Kaj menita o tradicionalnih dolgih belih svilenih oblekah, s tančico in vlečko? Barbi: Če bi se to zgodilo, bi bila verjetno oblečena v nekaj preprostega, nekaj na hitro, kaj od moje stare mame. Tradicionalne poročne obleke so preživete predvsem zato, ker se za njih ne uporablja več svila, unikatna ročna čipka, temveč slabi nadomestki le teh, hkrati pa se rado pretirava z volančki, kristalčki in čipko….vsega skupaj je preveč. Če se že uporabljajo pravi materiali pa so cene previsoke. Punce za poroko premalo poslušajo sebe, obleka mora poudariti njihovo osebnost, ne pa je skriti po 38 plasti sintetičnega tila. Tina: Tradicionalne bele obleke so prepolne vsega, škoda kilometrov materiala za obleko, ki izgleda kot kup smetane. Sama imam rada preprost, čist dizajn in taka bi bila tudi moja obleka. Morda bi imela široke hlače + top z odprtim hrbtom. Ja. To je to.  MNENJE ŠOLSKE UNIFORME V mnogih državah po svetu imajo v šolah, šolarji, učenci, dijaki in študentje šolske uniforme. V Sloveniji šolske uniforme niso obvezne. Jih pa zasledimo pri poklicnih izobraževanjih, kot npr. višja šola za gostinstvo, kjer imajo študentje pri

November/december 2015 praktičnih vajah šolske uniforme. Kakšno je vajino mnenje o tem? In ali če imajo učenci uniforme, ali jih morajo potem imeti tudi učitelji, profesorji? Barbi: Uniforme imajo svoje prednosti in slabosti. Po eni strani izražajo pripadnost skupini, manjšajo razlike med vrstniki, predvsem z vidika, kaj vse lahko starši kupijo mulcu, z druge strani pa omejujejo otrokovo izražanje, prek stila, načina oblačenja. To se najbolj odraža potem, ko uniform nimajo več. Ne znajo se primerno obleči, z oblačili ne znajo poudariti svoje osebnosti. Tina: Ok, šolske uniforme poenostavijo jutranjo rutino, izenačijo dijake/študente, vendar sama nisem preveč navdušena nad njimi, nauš ti men govorila kva loh oblečm . Profesorji/učitelji bi bili verjetno bolj navdušeni nad uniformami, vendar menim, da ni potrebe po predalčkanju. Razen nekaterih ¨sexy¨ profesoric, se mi zdi, da se vsi znajo sami odločiti, kaj je primerno obleči in kaj ne. MODA V POLITIKI Med slovenskimi politiki po stilu oblačenja prav posebno ne izstopa noben politik oziroma nobena političarka. Spomnimo se nekaj zanimivih osebnih stilov posameznikov, so bili gospodje, ki so namesto dolgočasnih kravat nosili elegantne metuljčke. Bil je gospod, ki je imel na glavi vedno črn klobuk, ki ga je naredil prav posebno skrivnostnega in zanimivega. Bili so možakarji ki niso jeb… ne kravat ne metuljčkov, ampak so furali stil odpetih srajčk v kombinaciji z elegantnimi suknjiči. Pri ženskah je izstopala nekdanja ministrica, katere zaščitni znak so bili vedno drugačni pisani uhani in šali ter energična barva las. Bili so slabi poskusi visoke poslovne mode, s precej prekratkimi krili in previsokimi petami. Kakšno je vajino mnenje o modi politikov? Ali v tem primeru obleka dela človeka ali nasprotno človek dela obleko? Je poslanec državnega zbora vreden manj zaupanja, če je oblečen v kavbojke ali če ima begi hlače, kot pa nek drug poslanec, ki ima na sebi poslovno obleko, srajco zapeto do vratu, zategnjeno kravato in v rokah aktovko? Je politik, ki je v času službe v poslovni obleki, popoldne pa oblečen v trenerko, vreden več kot drug politik, ki je ves dan oblečen ¨enako¨? Barbi: V poslovnem svetu je mnogo pravil. Postavljene so glede na položaj posameznika, priložnost, protokol. Torej politiki velike izbire nimajo, kot da vsak dan oblečejo poslovno obleko, ki pa jo seveda lahko popestrijo z raznimi dodatki. Menim, da je manj več. Če želijo izstopati, naj si izberejo en zaščitni znak, ki naj bo izbran z dobro merico okusa. Kljub temu, da je velik del politike cirkus.

Tina: S politiki in njihovimi oblačili se po pravici povedano ne ubadam. Če že, me bolj zanima njihovo vodenje naše male kure (beri prelepe Slovenije). Če jim to uspeva v havajski srajci ali obleki, pa me ne zanima. Res pa je, da imajo določene protokole, ki se jih morajo držati in večini kar uspeva (z oblekami znanih znamk, v vrednosti mojega avtomobila težko zgrešiš). ¨NASVET¨ Kako naj po vajinem mnenju in dosedanjih izkušnjah, mlad še neuveljavljen modni oblikovalec stopi na samostojno pot? Barbi: Menim da pravega recepta ni. Ne glede na to, katero pot si ubral, se rezultati pokažejo počasi. Je pa sigurno v to potrebno vložiti ogromno truda, dela in potrpežljivosti. Tina: Mladi oblikovalki sva tudi sami in preprostega recepta pač ni ! Ideja in kreativnost sta le dva izmed vidikov oblikovanja. Zelo pomemben je PR, marketing, če nihče ne ve za tvoje izdelke, znamko, potem kot oblikovale zelo težko uspeš. Moj nasvet – POVEZOVANJE. Ni vsak za vse, skupaj pa se da ustvariti še več (hahaha, hipi style ). KRANJ-PREŠERNOVO MESTO Ali se vama zdi, da ima Kranj, kot mesto dovolj posluha za mlade, ki izdelujete unikatne izdelke in oblačila, ali bi imeli več možnosti kje drugje, npr. v Ljubljani? Barbi: Nikjer ni lahko. Nekje se moraš boriti s konkurenco, nekje pa moraš ljudem, najprej predstaviti kaj sploh je to, kar delaš. Posluha za mlade pa nasploh primanjkuje. Takega posluha, ki bi v prvi vrsti koristil mladim, ne pa najprej vsem ostalim.

November/december 2015 vanje na spletu, delovanje prek društva Akademskih 15… Zaenkrat to. Korak za korakom  Tina: Prvi plan je organizacija in izvedba POP UP trgovine v Kranju, z društvom Akademskih 15, ki smo ga ustanovili kranjski oblikovalci in umetniki. Naslednji korak je zagotovo magistrska naloga! Naprej pa….šivanje, ustvarjanje, razširitev posla (trgovinica, spletna prodaja) in ohranjanje osnovne identitete znamke BIT!

Foto Uroš Frelih

Tina: Kranj, moj ljubi domek, v zadnjem času raste, se razvija in diha. Seveda je v Ljubljani večji pretok ljudi in turistov in prodaja je zagotovo večja, menim pa da ima delovanje v Kranju svoje prednosti. Te so, povezovanje lokalcev, boljši, iskreni odnosi in vedno več posluha za mlade ustvarjalne in umetniške duše. NAČRTI Prihodnost, kaj pripravljata, kaj si želita? Barbi: Zaključiti študij z magistrsko nalogo. Aktivno vključe-

Društvo Akademskih 15, kjer so združeni lokalni ustvarjalci in oblikovalci v sodelovanju z ustvarjalci in oblikovalci iz okolice, v decembru odpira drugi POP UP SHOP, v Savnikovi hiši na Glavnem trgu. Otvoritev trgovine bo 10. decembra ob 18.uri. V trgovini bo na voljo ogromno unikatnih kosov nakita, oblačil, torbic ter mnogih drugih unikatnih izdelkov. POP UP SHOP bo nato odprt do konca leta 2015, prav do zadnjega dne leta. V tem času pa se bo prav pred vrati SHOP-A, na Glavnem trgu odvijalo mnogo prireditev, v času prazničnega veselega decembra. Dan po otvoritvi, bo na Glavnem trgu koncert skupine Raggalution, naslednji dan pa še koncert skupine Le Serpentine, predzadnji dan koncert Prismojenih profesorjev bluesa in na silvestrovo še Nuša Derenda. Torej ogromno razlogov, da obiščete staro mestno jedro našega prelepega Kranja in tako podprete razvoj lokalne scene, tako glasbene kot umetniške.

is za

Časop

sko mladin

ulturo

(sub)k

t, SubAr žilo in zalo iško društvo o l a d Iz etn no um c. Kultur jan Kruševa ednik r r a i D n vor u y zanj n odgo - Easy Muc i i n v a k i Gl n č i agor ali še: Egist Z rispev p e j o so sv tevilki V tej š olhar D Mateja alešič M a Marš ucy Easy M licijan e F Karin nar f a H Teja inovec r D a Živ lc u Ajda Š rad g e r om Tim P nj@gmail.c a r k a scen

Foto Tjaša Eledhwen

ARA Tisk K 500 izvodov a d a l eseca. Nak a dva m nuar 2016 n a j a Izh : ja nji izid Nasled ezplačno br Cena: 85-9350 7 23 N ISS

November/december 2015

Jan Brovč je mlad modni oblikovalec, ter študent prvega letnika Fakultete za dizajn. Pri svojih delih ga inspirirajo različni stili. V večini zahaja v vode seapunka in vaporwava. Prav tako inspiracijo najde v newyorški klubski sceni “Klub kids”. Materijale katere izbira za svoja dela so v veliko večini hologramsko pastelne kovinske barve. Sam ne želi

slediti modnim trendom saj se s tem izgubi originalnost končnih izdelkov, prav tako jim ne določa spola. “Če ti je všeč, enostavno nosiš”. 8

Karin Felicijan; Foto: arhiv Jan Brovč in Karin Felicijan

November/december 2015

JAN BROVÄ&#x152; 9

November/december 2015

ZGODBA TRAINSTATION SQUAT-A Ajda, Teja, Darjan

(Pred)zgodba zdaj že 4 leta zasedene barake ob železniški postaji v Kranju sega v čas zasedbe in delovanja Izbruhovega kulturnega Bazena, ki je od leta 2001 do 2011 deloval kot eden pomembnejših in bolj prepoznavnih centrov alternativne kulture v Sloveniji. V zaskvotiranem bazenu se je začela oblikovati ekipa bolj ali manj mladih al-

Prvi začetki

Kinofobija ternativcev, ki so 10 let gradili svoj prostor svobode in avtonomije. Zaradi notranjih konfliktov je znotraj te prišlo do 12

Fotke: Živa Drinovec, Uroš Frelih, Easy Mucy

prejšnjih uporabnikih. Ker se lastnik kljub temu ni našel, so prostore zasedli, jih na lastno pest očistili in dogradili notranjost ter jih poimenovali Trainstation Squat. Kmalu so bili pripravljeni na prve prireditve, ki so se do nedavnega tam odvijale re-

razkola in del ekipe je leta 2009 ustanovili Kulturno Umetniško Društvo SubArt, ki je sprva najemala prostore v U-Bahnu (klub Subart). Zgodba kluba Su- Notranjost na začetku bart se je kmalu končala, saj ni bilo denarja za najemnino. Prav tako dno. Sprva so delovali neformalno, kasnepa se je takrat zaprl tudi Izbruhov kulturni je pa je odgovornost in lastništvo prostora Bazen in Kranj je tako ostal prevzelo društvo SubArt. Najbolj redna in navzven razvidna, a še brez prostora za alternativzdaleč ne edina dejavnost so (bili) glasbeno kulturo, zato je kolektiv mladih prostovoljcev vzel razplet dogodkov v svoje roke. Vedno širša ekipa je začela z aktivnim iskanjem prim e r n e g a objekta, v kateremu bi lahko delovali. In ga tudi našla. V neposredni bližini železniške postaje v Kranju, nekoli- Likovniki ko odmaknjeno od mesta, je že nekaj ča- ni dogodki, ki so se večinoma v obliki sa sameval ravno prav velik koncertov alternativnih glasbenih skupin lesen objekt, zapisan kot odvijali vsak vikend. Na odru Squat-a so javno dobro. Najprej so želeli stopiti v stik z lastnikom, da bi dobili dovoljenje za uporabo. V ta namen so poizvedovali na občini, Slovenskih železnicah in pri Koncerti

November/december 2015

Predavanje nastopile večinoma neuveljavljene, nekaj pa tudi uveljavljenih – domačih in tujih glasbenih skupin. Redno so se izvajale tudi delavnice, predavanja in potopisi, gledališke predstave, art kino in druge videoprojekcije. Letno društvo organizira tudi SubArt festival, ki se lahko pohvali z vsako leto močnejšim programom. Izven re-

Stencil delavnica

razstava PayPer Soul (Peter Kalinski)

dnega programa so bili or- vljal prostor, ki je mladim omogočal akganizirani tudi posamični tivno preživljanje prostega časa, druženje, drugi dogodki kot so Su- obisk prireditev in brezplačno neformalno bArt tržnica, Drum and izobraževanje. Z delavnicami, predavanji Bass konferenca, snemanje in videoprojekcijami, pa tudi s samim videospotov glasbenih sku- vključevanjem novih prostovoljcev v depin ali drugih kratkih fil- lo, je namreč tam potekal zelo pomemben mov, v dobrodelnem duhu prenos znanj in izkušenj. Prav tako je mlapa tudi akcija zbiranja ma- de spodbujal k sodelovanju pri izvajanju terialne pomoči beguncem, in organiziranju prireditev, k svobodnemu redno zbiranje plastičnih umetniškemu izražanju ter aktivni particizamaškov za humanitarne paciji pri soustvarjanju subkulture, s tem namene in zbiranje prostovoljnih prispevkov za Društvo za zaščito živali Kranj. Pomemben prispevek (sub)kulturi je Trainstation Squat predstavljal tudi z omogočanjem dejavnosti nekoliko bolj zaprtega tipa. V »zaodrju« se nahajajo prostor za vaje glasbenih skupin, atelje, ki ga posa- Madred (elektronski večer) mezniki lahko uporabljajo kot prostor za ustvarjanje, studio za snemanje avdio materiala glasbenih skupin in »rampa« za skejtanje. Prostor je torej ponujal ogromno možnosti za vključevanje mladih. Ocenjuje se, da je v sklopu naštetega v Squat-u (bolj ali manj) redno delovalo 100 posameznikov (ekipa, glasbene skupine, skejterji, Raggalution na vaji umetniki, prostovoljci), na leto pa je bilo izpeljanih tudi do 150 dogodkov. Ne smemo pa pozabiti tudi na prispevek posameznikov, skupin in društev, s katerim je Trainstation Squat sodeloval v preteklosti in/ali zgolj občasno. Dogodke so tam (so)organizirali tudi Vibe Department, Lose Control, KŠK (Teden Mladih), Novi KLG, kulturno društvo Qulenium, KDC in drugi. Gre za enega redkih, lo- Subart sejem kalno in regionalno pa celo za edini prostor, ki je večino naštetih nekomercialnih in alternativnih dejavnosti izvajal redno, predvsem pa brezplačno (z izjemo nekaterih koncertov, saj to zaradi kritja stroškov večinoma ni izvedljivo). Z vsem tem je Trainstation Squat predsta-

pa k odmiku od pasivnosti in razvoju družbenokritičnosti. Vse to je Trainstation Squatu omogočala narava njegovega delovanja – izrazito nepridobitna in nevladna, neodvisna od kapitala in interesov državnih institucij. Celo13

November/december 2015

Stojnica tna zgradba je bila obnovljena in dograjena s strani prostovoljcev in po načelu DIY. Prireditve v sklopu alternativne kulture večjih prihodkov niso prinašale, saj to niti ni bil njihov namen. Sredstva za delovanje (sicer minimalna, ampak vseeno pomembna) je tako društvo pridobivalo preko javnih razpisov Urada za mladino, Ministrstva za kulturo in Mestne občine Kranj. Prav tako SubArt deluje kot društvo s statusom v javnem interesu, pri Slovenski filantropiji pa je registriran kot prostovoljna organizacija, v kateri trenutno deluje 22 prostovoljcev. Ti letno opravijo okoli 5000 prostovoljnih ur na področju organizacije dogodkov, administrativnega dela, gradnje, urejanja stavbe in podobno. Poleg tega je uradno preko SubArta mogoče opravljati javna in družbeno koristna dela ter izbirne vsebine za srednje šole. Kljub vsemu naštetemu pa Trainstation še vedno ne ustreza vsem zakonsko določenim pogojem za redno delovanje in opravljanje dejavnosti. Zaradi prijav na Inšpektorat RS za okolje in prostor so bili primorani začasno zapreti vrata in odpovedati velik del programa, ki so ga načrtovali v prihodnjih mesecih. A kot se jasno opredeljuje ekipa, ki tam deluje, jih to ne bo ustavilo. (Žal dolgotrajni) postopki, ki so potrebni za spre-

Modna revija

Zbiranje humanitarne pomoči membo namembnosti prostora, že potekajo. Trenutno se osredotočajo na pridobivanje ustreznih zakonskih dovoljenj in potrdil, v prihodnosti načrtujejo tudi spremembo imena prizorišča, primarni cilj pa Mladi v Trainstationu najdejo svoj prostor in mir za kreativno ustvarjanje - nekaj, kar jim 'ulica' ne more dati. ostaja čimprejšnje ponovno delovanje Trainstation Squata. Jasno je namreč, da gre za prizorišče, ki pomembno prispeva k razvoju in udejanjanju alternativne in urbane kulture – ne le lokalno, pač pa tudi

širše. Na to jasno kaže podpora, ki jo je prejel Squat ne le ob zaprtju, ampak skozi njegovo celotno delovanje – in sicer iz strani posameznikov, umetnikov, glasbenih skupin, društev, drugih klubov in celo trenutnih lokalnih oblasti, ki se očitno dobro zavedajo potrebe mesta kot je Kranj po takšnih prostorih. In ravno vsa ta podpora daje prizorišču še kako pomembno legitimnost, ekipi pa voljo in zagon za nadaljnje delovanje.

November/december 2015

Kulturni napovedniki po Kranju in bližini

Gorenjski muzej

- 3. december od 10. do 18. ure – Ta veseli dan kulture; BREZPLAČEN VSTOP - 3. december ob 11. uri – odprtje razstave Njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar – Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni; v Mestni hiši - 3. december ob 16. uri – javno vodstvo po razstavi Gospodje in tovariši v gradu Khislstein - 3. december ob 16. uri – otroška delavnica Izdelajmo si svojo razglednico; v gradu Khislstein - 4. december ob 18. uri – odprtje razstave V blesku kovinske oprave – Poznoantična lamelna oklepa iz Kranja; v gradu Khislstein - 5. december ob 10. uri – Sobotna delavnica z Muzejčico – Nakit iz fimo mase; v gradu Khislstein - 10. december ob 18. uri – Odprtje razstave Življenj v Alpah, v Mestni hiši - 14. december od 10. ure dalje – Valičev arheološki dan – nova dognanja na področju arheologije

Jedro Medvode 4. 12. 2015

Klub Jedro, 18:00

Avla KD 17:00

Urice za zdravje - naravna kozmetika iz domačega lonca 18:00 - 19:30

Medvode, Izdelovanje polstenega nakita in pletenje z rokami (brez pletilk)

8. 12. 2015

KD Medvode, 19:00

Tugo Štiglic in glasba na filmu

12. 12. 2015

Mestni trg pred Občino Veseli december - naMedvode, 20:00 stop glasbene skupine Prevara

15. 12. 2015

Klub Jedro, 18:00

Delavnica vpliv Qigong vaj na zdravje

16. 1. 2016

Klub Jedro, 20:00

Potopisno predavanje Uroša Erbežnika: potovanje po Irski

22. 1. 2016

Klub Jedro, 20:00

Koncert skupine “IF” tribute to Pink Floyd

30. 1. 2016

Klub Jedro, 20:00

Dnevna soba: DJ sAlex - 60`s - 90`s party

5. 2. 2016

Klub Jedro, 21:00

Lipstikk & Leathür: nastop skupin Kariot, HairX

predstavitev knjige Jezikovna odličnost Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in prof. slovenščine Na prešeren Prešernov rojstni dan se bomo ukvarjali z jezikom in s knjigo, ki je na nobeni pisalni mizi ne bo prekril prah. Avtorica Irena Potočar Papež, predavateljica ter voditeljica TV oddaje Moja sLOVEnščina, bo brez »fige v žepu« z nami strla nekaj jezikovnih orehov. V tem predprazničnem času bo podala tudi uporabne jezikovne namige za pisanje voščilnic. Knjigo boste po prireditvi lahko tudi kupili. Organizator: Irena Potočar Papež četrtek, 3. 12., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj sejem 22. sejem gramofonskih plošč v Kranju Možna je tudi menjava, zato izkoristite priložnost in prinesite s seboj dobro ohranjene plošče, ki jih ne potrebujete več. Organizator: MKK petek, 4. 12., od 10.00 do 19.30, dvorana Mestne knjižnice Kranj sobota, 5. 12., od 8.30 do 13.30, dvorana Mestne knjižnice Kranj okrogla miza O spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Okrogle mize se bodo udeležili ugledni slovenski intelektualci in umetniki. K soočanju argumentov ste vabljeni vsi. Organizator: Civilno družbena koalicija Za otroke gre! ponedeljek, 7. 12., ob 19h, dvorana Mestne knjižnice Kranj okrogla miza Dijaška razprava: Begunska kriza dijaki Gimnazije Kranj s Tanjo Tomšič, Neli Kodrič Filipić, Edin Saračević Organizator: Edin Saračević torek, 8. 12., ob 17.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj filmski večer Film in knjiga: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil Ana Šturm Zabavna in smeha polna avantura je posneta po priljubljeni švedski knjižni uspešnici Jonasa Jonassona. Organizator: MKK četrtek, 17. 12., ob 19.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj improvizacijska predstava Predbožični impro betl KUD Kiks Organizator: MKK ponedeljek, 21. 12., ob 18.00, dvorana Mestne knjižnice Kranj

Obvestilo:

Striparski večeri v Mestni knjižnici Kranj z Zoranom Smiljaničem Do nadaljnjega so žal ukinjeni. Tako kot mnogo stvari, bo moralo počakati na boljše dni.

November/december 2015 Poslušal: Easy Mucy

Predstavljam vam vtise, ki se mi porajajo ob poslušanju plošče Ujemi val kranjske rock skupine Le Serpentine. Poudarjam to ni kritična ocena albuma, pač pa le slike, ki se vrtijo pred očmi. Skratka. Gre za kvartet, ki ima za kvaliteto predvsem to, da znajo vsakemu inštrumentu dati svoj prostor v skupnem zvoku. Tako lahko slišiš vsak udarec bobnov, ločeno spremljaš kitaro, bas, vokal. Nobenega šundra, ‘pene’, ne trudijo se zapolniti vseh razpoložljivih frekvenc, ampak vsak vzame le kolikor rabi. Tjaša poje mestoma agresivno, vendar v duhu benda ve, kdaj je treba odnehati in pustiti muziko drugim čutilom. Ob poslušanju Le Serpentine čutim veliko svežine, lahkotnosti, čeprav se ne trudijo, da bi bilo lahkotno. Če bi bila Scena kulinarična revija in rokenrol nedeljsko kosilo, bi bil Le Serpentine Modra frankinja. Poln okus in aroma, a brez pijanosti Caberneta ali brutalne brce-v-ledvica Refoška. Evo. Zdaj pa poslušat! Adijo. Kot bi hodil ob reki, ena skupina gre po eni strani, drugi po drugi. Vmes oboji prečkajo reko in se pozdravijo. Še vedno grejo naprej ob isti reki, skupaj, ampak vsak na svoji strani. In nič ni narobe, če gre vsak po svoje. Kokrin kanjon? Konkreten. Kot da je pesem o tem, kako se ljudje v neki točki življenja nehajo gnati za svojim ciljem, rečejo si ‘tu smo, odrasli smo’ in obstanejo in čakajo da se življenje izteče. Ona pa se noče ustaviti, ampak gre naprej, naprej... Izklop. Ravno pišem neko znanstveno fantastiko o tem, kako se ljudje trudijo, da bi se osvobodili svojih omrežij in navideznega sveta, iščejo pristno, ‘analogno’ ljubezen. Mislim, da bom Le Serpentine po-

Foto: Ksaver Šinkar

vabil na premierno žurko ob izidu knjige. Summer Rain. Tokrat v mednarodniščini. Nekako začenjam razločevati, o čem je pravzaprav ves album: zakaj bi bili turobni in zamorjeni in s svojo zamorjenostjo morili ljudi, če obstajajo pozitivne in vesele poti? Torej: bodi poleten, svoboden, pozitiven, pejd ven, uživaj v življenju in deli TO z drugimi, ne pa depresije. Tekačica. Evo. Spet ta tematika. Tokrat o tem, kako nekdo fura svojo zaprto sceno, ampak se ne odziva na druge. Tjaša je tukaj posebno strupena, čutim, da se hoče

ker je nedelja, ni še pozno, a do doma je še daleč. In nočeš iti, ampak vseeno greš. In vidiš, da tvoj prijatelj ni preveč srečen, da greš, saj bo on še vedno tam, ti pa boš izginil. In ti reče, umir se, ostan še. Ujemi val. Naslovni komad. Na videz srferski tekst, ampak že zaradi načina, kako Le Serpentine igrajo, takoj iščeš prispodobo v življenju. Carpe diem, kaj naj rečem. Lepo je biti mlad in se spopadati z izzivi, še lepše je, če znaš ta dar nesti naprej skozi vse življenje in uživat na polno, v vseh njegovih vzponih in padcih.

nekomu približati, a je ta ne spusti zraven. Kam grejo? Ležiš na sveže pokošenem travniku, gledaš v luft, kako letala rišejo črte po nebu. A se tisti tam gor zavedajo, da si tu spodaj in jih gledaš? Čez nekaj minut bodo preleteli naše hribe in popolnoma oblivious preleteli vse, kar smo mi... Kadar kam letim z letalom, se zalotim, kako gledam dol in si poskušam predstavljati kaj je tam dol, kam grejo tiste ceste ... Pero. Veljaš le toliko kot lahko kupiš? Zanikamo svojo lastno identiteto, da bi se pokazali drugim kot dobri potrošniki? Le spim. Ste kdaj legli v posteljo, preden pa ste zaspali, se vam je pred očmi odvrtel ves dan, nato pa tudi želja po nekom, ki ga želite ob sebi? V solotu preseneti trobenta. Mogoče ravno prav, simbolično. Sicer je na albumu ni, ampak tukaj JE. Bolero. Ta komad me spomni na obisk pri prijatelju v hribih v nedeljo popoldan. Tako prijetno je, ampak veš, da moraš iti,

Fen. Najprej sem pomislil na Vipavsko dolino in burjo, potem pa me je naslov spomnil, da verjetno govori o karavanškem fenu. Ja. Ko pihne, je prišel čas sprememb. Spet mi daje vtis, da hoče povedat, da sprejmi izzive in jih nesi naprej, kamor te življenje nese. Še enkrat poudarjam: to je samo zapis občutkov ob poslušanju Le Serpentine. Mogoče boste vi to poslušali in občutili nekaj povsem drugega. To je poslušljiv rock, kot sem rekel, svež, odprt, govori o tem, da se moraš ob tegobah odpreti in sprejeti druge ljudi k sebi, namesto da bi se zapiral vase. Tudi zvok benda je tak. Ja, na čase depresiven prizvok, a je vendarle tako zelo odprt, zračen, da dovoli lastne misli. Bend, ki igra muziko, kot mu paše, ne pa po meri potrošništva. A je Ujemi val dober album ali ne, ne bom sodil, vsak lahko najde v njem delček sebe, pa naj bo kakršen koli že je.

November/december 2015

BORGHESIA

Marša Malešič

Legendarni slovenski darkerji so svojo vrnitev napovedali tudi v Kranju Borghesia je kot skupina prvič nastala v začetku osemdesetih let med eksplozijo novega vala, ko sta jo ustanovila člana gledališke skupine Theatre FV-112/15 Aldo Ivančič in Dario Seraval. Skupina je doživela veliko sprememb, daljši premor pa je imela od leta 1995 do leta 2009, ko sta se ustanovna člana Aldo Ivančič in Dario Seraval po dolgem času ponovno srečala. Tako kot Laibach, je tudi Borghesia prestopila meje jugoslovanskega in kasneje slovenskega območja. Njena najbolj glasbeno produktivna in aktivna leta so bila sredi osemdesetih, ko je delovala pod okriljem kultne belgijske založbe `Play It Again Sam`. S Sceno smo jih ujeli na oktobrskem koncertu v Trainstationu, kjer so promovirali novi album `And Man Created God`. Po koncertu smo z Aldom in Dariom pregledali njihove začetke.

koncerte v tujini, sta vedno ustvarjala v Sloveniji: »Imeli smo recimo po deset koncertov zunaj, enega tukaj, takšno je bilo razmerje. Bistveno več smo nastopali po Evropi, kot pa v Jugoslaviji. Največ po Nemčiji, ki je bila polovica Evrope (smeh). Potem so bile tudi še Španija, Francija, Belgija, Nizozemska, Anglija,« nam je povedal Aldo, Dario pa še dodal komentar o cenzuri: » V Angliji so nam na enem koncertu izklopili elektriko (smeh).« V bistvu so jih cenzurirali zaradi pornografskega videa, ki so ga predvajali v ozadju. Posledično so organizatorji odpovedali serijo koncertov v Angliji. »V Jugoslaviji se nam to ni nikoli zgodilo, v Angliji pa so nas prepovedali,« je o cenzuri povedal Aldo. V Ameriki Borghesia še ni igrala, saj je velik logistični podvig z visokimi stroški. A tudi tam si želijo nastopiti.

Začetki Kot je bilo že omenjeno v uvodu, so Borghesio ustanovili člani alternativne gledališke skupine. Tudi Borghesia slovi po vizualnosti, zato nas je zanimalo, kaj so uprizarjali. Pevec Dario nam je pojasnil: » Ne spomnim se najbo- foto Uroš Frelih lje. Najbolj sem si zapomnil veliko majsko predstavo v Križankah. Uprizarjali smo `scene`. Furali smo tudi disko klub, kot nekakšen sodobni kabaret. Disko klubi so po navadi prazni prostori, kjer se predvaja glasba in nič drugega, mi pa smo to hoteli zapolniti še z ostalimi stvarmi. Imeli smo razstave, performanse in potem tudi koncerte. Naše predstave niso nastajale po nekem strogem scenariju, ampak smo bolj uprizarjali slike. Ukvarjati smo se začeli tudi z videom. Programerju Aldu po nekem času gledališče ni bilo več všeč in je hotel narediti bend. Štirje člani FV-ja smo tako začeli z Borghesio. Kmalu je šlo vse k vragu, ostala sva samo midva in začela ustvarjati z več elektronike.« Njuna glasbena podlaga je zaobjemala vse od klasičnega rocka, novega vala 80-ih, rapa in industriala. Začelo se je z Jimijem Hendrixom, kasneje z Bauhaus, Throbbing Gristle, Cabaret Voltaire, Talking Heads. Zgodnji rap sta tudi veliko poslušala: Grandmaster Flash, Africa Bambaataa, Sugarhill Gang, Public Enemy. Kasneje tudi industrial skupine, kot je Ministry. Kako pa je sploh prišlo do prve plate »Borghesia« (1983)? Dario: »Jaz sem se poročil (smeh). Bila je neka varianta, da bi dobil »odpravnino« staršev za diplomo, meni pa se je bilo lažje poročiti (smeh), da sem potem dobil ta denar in smo lahko posneli prvo plato.« Aldo: »Potem pa smo vzpostavili stik z eno italijansko založbo in naredili eno koprodukcijo z našo založbo `FV`. Kasneje so plate izhajale za `Play It Again Sam`, v Ameriki pa za `Wax Trax Records`, ta nova pa tudi pri ameriški založbi `Metropolis`.«

Premor in ponovni začetek Kot bend je Borghesia prenehala delovati sredi 90-ih. Dario in Aldo sta se po dolgem času srečala v MGLC-ju, ko je bila leta 2009 tam razstavljena retrospektiva 80ih v Jugoslaviji. Tam je bilo predstavljeno tudi njuno delovanje v okviru FV-ja in Borghesie. Takrat je padla ideja, da bi izdala kompilacijo v stilu `the best of`. Ponovno sta prebudila bend in k sodelovanju povabila tudi nove člane. Trenutni člani Andraž Mazi (kitara) in Irena Tomažin (pevka) so z Aldom že sodelovali v bendu Bast. Basistko Jeleno Rusjan je Aldo srečal na nekem koncertu in jo povabil k sodelovanju. Vitja Balžarosky je na novi plati igral kitaro, Jaka Berger pa bobne. Oba sta po evropski turneji odšla iz benda. Aktualni album `And Man Created God` je izšel lani poleti, na njem pa so delali štiri leta. Aldo je o njegovem nastanku povedal: »Snemanje plate je podobna odločitvi, da boš šel na pot, po kateri ne veš, kam prideš. Bendi so po navadi navezani na žanr in ustvarjajo znotraj le-tega. Midva pa sva nerada navezana na kakršenkoli žanr. Borghesia kot bend v bistvu ni navezana na nič. In bolj se sprašuješ, kot pa delaš. Če izvajalec ni zadovoljen s svojim delom, kako lahko pričakuje, da bodo zadovoljni ostali? Taki pač smo. Če po 20-ih letih spet začneš ustvarjati, imaš za sabo nek vakuum. Že samo ime Borghesia ima za sabo neko težo, takšno ali drugačno. Zato se sprašuješ, kaj narediti.« Dario je o dolgotrajnem procesu dejal: «Na enem komadu smo delali eno leto, ker smo iskali, kaj sploh hočemo. Ostali so nastali v naslednjem letu, potem pa smo jih pilili še dve leti.« Ovitek za `And Man Created God` je nastal v sodelovanju fotografa Aljaža Muljavca in Alda, ki je o njem povedal: »Osnovna ideja je bila, da se zunanji ovitek naredi kot replika enega fiktivnega bankovca, ki se imenuje Y€$ in pomeni yen, evro in dolar. Potem pa smo še za vsako pesem naredili ilustracijo.« Za konec pa je Aldo dodal: »Pomembno je vse, kar bend naredi. Vse, od ovitkov, videov, vsebine. Vse, pod kar se bend podpiše, je neko sporočilo. Če ima bend nekaj za povedati, to tudi naredi. Nismo ravno pristaši zgolj nekega dekorativnega pristopa. Vse, kar naredimo, ima svoj namen in razlog.«

Delovanje po Evropi S pomočjo tujih založb jima je uspelo igrati tudi po Evropi in o Borghesii so pisali tudi v velikih alternativnih revijah, kot so NME, Melody Maker, Trouser Press in Zillo. Čeprav sta imela

November/december 2015

LAYERJEVA HIŠA Tomšičeva 32, Kranj

NAPOVEDUJEMO: Četrtek, 17. december, od 18h do 21h Galerija Layerjeve hiše

Odprtje razstave „Dober dan g. predsednik“ intermedijskega umetnika in mozaicista

Andreja Koruze Razstava bo na ogled od 17. 12. 2015 do 26. 1. 2016 šo prihodnost. Lahko izklopimo možgane do naslednjega referenduma, ko se bodo mediji odločili, katero sranje, ki nam ga bodo stresli v naš dom, prinese največjo gledanost? Pasivni smo. Vzdžujemo sistem, ki bo skrbel za to, da bomo še bolj pasivni in še bolje prenašali nevzdržno.

Vabljeni na odprtje razstave, v katerem boste sodelovali tudi vi. Razstava tematizira politično pasivnost posameznika v sodobni družbi in ga v obliki performansa postavlja pred dejstva, s katerimi morda nikoli ni bil soočen. Zakaj ne? Kaj tako šokantnega lahko posameznik v cunamiju informacij, ki smo mu vsakodnevno priča, sploh še doživi? Morda ga lahko predrami le še njegovo lastno mnenje in posledice njegovih lastnih odločitev. Spimo, vstanemo, pojemo, pregledamo mail, pregledamo facebook, se zgražamo, oddelamo, pojemo, ''kaj naredimo/kam gremo'', solatka, knjiga/tv/fb/delo, spanje. Vsaka 4 leta gremo na volitve, če pade vlada, še prej, vmes so še občinske volitve in kakšen referendum. So to edine priložnosti, ko se lahko o čem odločimo? O čem, kar lahko vpliva na na18

Andrej Koruza je umetnik mlajše generacije, deluje na polju intermedijske umetnosti in je eden izjemno redkih slovenskih mozaicistov. Obiskoval je edino šolo mozaika na svetu Scuola Mosaicisti Del Friuli, kjer je leta 2007 prejel štipendijo za najboljši končni mozaik. Pred tremi leti je nase opozoril s prvim iz serije interaktivnih mozaikov Znamenja z meje in z inovativnostjo prepričal tako stroko kot laično javnost. Mozaik, ki se vsebinsko napaja v revolucionarnem duhu protestniških gibanj po svetu, je bil kot osrednje delo predstavljen na referenčnem umetniškem festivalu mozaika v Raveni. Koruza je gostoval tudi na Nizozemskem in v Benetkah, kjer je bil izbran na razstavo finalistov Premio Arte Laguna v Arsenalu. Jeseni skupaj z Layerjevo hišo, Laboratorijem za umetnost in tehnologijo - Ljudmilo in dijaki Šolskega centra Kranj (tehnična smer) pripravlja intermedijsko razstavo, ki bo raziskovala politično (ne)moč posameznikov in na zanimiv tehnološki način predstavila posameznemu gostu razstave posledice njegovih odločitev za širšo družbo. Umetniški projekt »Dober dan g. predsednik« je prva samostojna produkcija Layerjeve hiša na polju intermedijske umetnosti in sofinancirana s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

November/december 2015

PROGRAM V LAYERJEVI HIŠI, STOLPU ŠKRLOVEC IN V MESTNEM JEDRU

torek, 15. december, ob 18h @Pred Prešernovim gledališčem Svet je kakor ringaraja Literarni sprehod skozi pesmi, pravljice in uganke z Anjo Štefan

RAZSTAVE

četrtek, 17. december, ob 18h @Pred Prešernovim gledališčem Take ljudske Preplet rezijanske pripovedke »Zajec dela za lisico«, ljudskih pregovorov in originalne glasbe po ljudski melodiki z Lutkovnim gledališčem NEBO

do 14. decembra @Stolp Škrlovec Matjaž Tančič: 3DPRK, razstava 3D fotografij portretov Severne Koreje do 16. decembra @Galerija Layerjeve hiše Peter Marolt: Prostori časa, arhitekturno-likovna razstava 3. december – 15. januar 2016 @Mahlerca Nataša Villon: ilustracije, razstavno-prodajna galerija odprtje: četrtek, 3. december, ob 19h

sreda, 16. december, ob 20h @Glavni trg koncert Le Serpentine

četrtek, 17. december, ob 20h @Glavni trg koncert Trig Law petek, 18. december, ob 20h @Glavni trg koncert IF – tribute to Pink Floyd

17. december – 26. januar 2016 @Galerija Layerjeve hiše Andrej Koruza: Dober dan, g. predsednik, intermedijska razstava odprtje: četrtek, 17. december, ob 18h

ponedeljek, 21. december, ob 17h @Pred Prešernovim gledališčem Ana Mraz v Kranju ulično gledališče

18. – 31. december @Stolp Škrlovec Domen Logar in Nina Tomažin: Jezik vesolja odprtje: petek, 18. december, ob 18h

torek, 22. december, ob 20h @Stolp Škrlovec 40. obletnica Kluba ljubiteljev glasbe

ponedeljek–srede, 30. november – 2. december @Stolp Škrlovec Festival migrantskega filma

sreda, 23. december, ob 18h @Pred Prešernovim gledališčem Zrcalce Dobro znana pripoved o nesmiselnem sporu med gozdnimi živalmi z Lutkovnim gledališčem NEBO

četrtek, 3. december, ob 20h @Stolp Škrlovec Domi Vrezec: Optimist, absurdna drama

sreda, 23. december, ob 20h @Stolp Škrlovec Dvocikel: All Strings Detached in pevski zbor Mysterium

petek, 4. december, ob 18h @Layerjeva hiša delavnica: Dišavenarave, izdelovanje božičnih daril z Majo Vodan

petek, 25. december, ob 20h @Stolp Škrlovec koncert Noctiferia, akustično

DOGODKI

petek, 4. december, ob 20h @Stolp Škrlovec Gorenjevizija, Gorenjska Evrovizija 2015

sobota, 26. december, ob 20h @Stolp Škrlovec koncert Demolition group, romantična praznična izvedba

petek, 5. december, ob 11h @Layerjeva hiša delavnica: izdelovanje voščilnic z Markom Drpićem

torek, 29. december, ob 18h @Pred Prešernovim gledališčem Ana Mraz v Kranju ulično gledališče

ponedeljek, 7. december, ob 19h @Stolp Škrlovec Potopis: Mongolija Katja Jemec

sreda, 30. december, ob 20h @Glavni trg koncert Prismojeni profesorji bluesa

sreda, 9. december, ob 20h @Stolp Škrlovec Svetlana Makarovič petek, 11. december, ob 20h @Glavni trg koncert Raggalution sobota, 12. december, ob 20h @Stolp Škrlovec koncert The Frictions ponedeljek, 14. december, ob 19h @Stolp Škrlovec Potopis: Gvineja Samo Košnik

sobota, 26. - sreda, 30. december, popoldne @Pred Prešernovim gledališčem VESELJA MESTO – Kranj kot ga vidijo otroci, otroške ustvarjalne ure Otroci so med prazniki vabljeni na petdnevno popotovanje po domišljijskem Kranju. Na ustvarjalnih delavnicah bodo izdelovali svoje mesto – mesto Kranj. Iz gline bodo napravili hiše, spomenike, ulice, trge, vodnjake in mostove, jih pobarvali in umestili na zemljevid Kranja. Vzporedno bo med urami ustvarjanja potekala vesela igralnica Sestavljalnica, ki je namenjena tako otrokom kot njihovih staršem. Da pa bo veselja mesto tudi pravilno zazvenelo, boste lahko igrali na najrazličnejše inštrumente (kalimbe, didiridu, bobni), kakšnega bomo tudi lastoročno ustvarili! Mentorji: David Almajer, Samo Svete, Maja Strnad 19

November/december 2015