Scena april 2015

• 4-7: To je to • Subartov filmski festival • 8-9: Metalsteel • 10: Stripi •11: BunKR •12: Z naslovnice: Dime

Številka 2, april 2015

Pomaga nam:

ISSN 2385-9350

Časopis za mladinsko (sub)kulturo

TOMŠIČEVA 42 4000 KRANJ info@gorenjski-muzej.si www.gorenjski-muzej.si tel: 04 201 39 50 Razstava Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein v Kranju je zasnovana kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah. Približno 1500 let zgodovine je na ogled na 1500 m2, skozi zgodbe 1500 predmetov in fotografij.

V mesecu maja v gradu Khislstein odpiramo novo občasno razstavo z naslovom Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980. Razstava se bo osredotočala na dva vrhunca gospodarskega razvoja Kranja v 20. stoletju – v obdobju 20–30. let in v obdobju 50–70. let. Temelj razcveta je predstavljala industrija. Poudarek bo na nekaj izbranih osebnih zgodbah ljudi, ki so bili neposredno udeleženi pri usmerjanju razvoja mesta. Pred vojno: Ciril Pirc, dolgoletni župan in Franjo Sirc, podjetnik in industrialec.

Po vojni: Franc Oman, dolgoletni direktor IBI in Franc Puhar, župan in občinski funkcionar.

Z razstavo katalogom, filmom in računalniško prezentacijo želimo pripovedovati o ljudeh, ki so imeli vizijo razvoja mesta Kranja po dveh zgodovinskih prelomnicah 20. stoletja: po prvi in po drugi svetovni vojni. Nosilki razvoja mesta sta bili industrija in trgovina, z gospodarsko rastjo je

bilo povezano priseljevanja prebivalstva, socialno razslojevanje in urbanistični razvoj. Življenja v mestu in odnose v družbi so pred vojno uravnavale meščanske vrednote in omika, ki jih je po vojni preplavila socialistična ureditev in poudarjanje kolektivnega. Predstavljene bodo osebne zgodbe posameznikov in družin, ki so v obeh obravnavanih obdobjih izstopali kot predstavniki političnih in gospodarskih elit, katere so spodbujale in usmerjale razvoj Kranja ter tistih, ki so sem prihajali iskat boljšega življenja in so s svojim delom doprinesli k razcvetu mesta.

Napovednik dogodkov do konca maja 2015: 14.4. – odprtje razstave fotografij Andreje Peklaj; ob 19. uri v Mestni in Prešernovi hiši 16.4. – odprtje razstave Združenja žrtev okupatorjev 1941–1945 Kranj Da se ne pozabi; ob 19. uri v podstrešni galeriji gradu Khislstein 23.4. – muzejski večer Predstavitev portala MI TV Vizualne umetnosti; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše 7.5. – odprtje razstave Zbirka telefonov Iskra; ob 18. uri v Mestni hiši 7.5. – odprtje razstave Lirika črte; ob 19. uri v Mestni in Prešernovi hiša 14.5. – odprtje razstave Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920 – 1980; ob 19. uri v gradu Khislstein 16.5. – otroška delavnica Muzejčina sobota; ob 10.30 v gradu Khislstein 18.5. – Mednarodni dan muzejev in Parada učenja; od 10.–18. ure, brezplačni ogledi in javna vodstva po stalnih in občasnih razstavah 21.5. – Muzejski večer Študijski krožki in etnologija; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše 26.5. – Muzejski večer Prve demokratične volitve v Sloveniji; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše 28.5. – Muzejski večer Meščani v Kranju do konca prve svetovne vojne; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše 11.6. – Muzejski večer Industrializacija Kranja; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše 20.6. – Poletna muzejska noč; od 18. do 24. ure, Mestna in Prešernova hiša, grad Khislstein

Scena, april 2015

Uvodnik

Prvi maj, praznik dela... 25. maj, dan mladosti... Veste, nekoč sta bila to za nas Dan-ko-gre-ves-Kranj-na-Jošta in Prvi-pomladanski-open-air. Nismo se kaj dosti ozirali na neka politična ozadja, tako kot se dandanes ne oziramo kaj dosti na verska ozadja materinskega dne, Valentinovega, Gregorjevega, pustovanja... To je za večino ljudi preprosto nekaj dni v procesu prihoda pomladi. Dan mladosti so nam ukinili, češ zaradi Josipa Broza. Hej, halo. Nihče, ki je živel za časa Tita, danes ni več mlad. In nesramno je, da hočejo današnje mlade prikrajšati za njihov praznik neki zagrenjeni starci, ki niso mogli rešiti svojih travm in jih zato vsiljujejo naslednji generaciji. Mladi potrebujejo konec krize, politikantstva, zdrah, zime, hočejo dogajanje, zaslužijo si svoj dan mladosti. In na tistih, ki smo starejši, je, da smo zreli in jim ali pri tem pomagamo ali pa se umaknemo. Nihče ne sme mlademu človeku odrekati njegove mladosti in ustvarjalnosti.

Pred nami je torej nekaj praznikov, ki nam bodo prav prišli, da

3

se spravimo v spomladansko kondicijo. Komaj pa se boste oddahnili od prvomajskih 'počitkov', že vas bo pričakal Teden mladih Kranja, največji slovenski mladinski festival.

Letošnja pomlad je polna zanimivih dogodkov, o čemer pričajo tudi naši napovedniki.

Novinarji Scene niti na vse Subartove pripreditve ne utegnemo, kaj šele v Škofjo Loko, Tržič, Medvode... A se bomo pojavili tudi tam, saj kultura, še posebej mladinska, Easy Mucy, urednik ne pozna meja.

Scenin poštni nabiralnik

Tačas, ko nekateri jamrajo, da se nič ne dogaja, si na hitro po- nekatere države bivše Jugoslavije, poleti pa so med drugim naglejte, kako zgleda, ko se med mladimi "nič ne dogaja". Dobili stopili tudi na nekaterih odmevnih tujih festivalih, kot so Sziget, smo nekaj pošte: Seasplash, Skaville in drugi.

Konec leta 2013 so Raggalution izdali svoj studijski prvenec Spoštovani! »Mask Of Liberty«, na katerem je zbranih deset avtorskih peKot basist odhajam na turnejo s skupino The Toasters. Tekom smi, ki predvsem predstavljajo kritiko stanju v družbi in opozarturneje pa se bomo dvakrat ustavili tudi v Sloveniji, v Kranju jajo na neko drugačno, boljšo alternativo. Album je bil zaradi 19.5.2015 (Trainstation) in v Mariboru 4.6.2015. izrednega zanimanja v zelo kratkem času razprodan in je že doSkupina The Toasters velja za eno vodilnih na področju SKA čakal tudi prvi ponatis, kar je danes, v dobi interneta in digitalglasbe. Svoje korenine je pognala v New Yorku že leta 1981, ko nih nosilcev zvoka, že prava redkost. je vodja skupine Robert "Bucket" Hingley ustanovil skupino v Raggalution že od konca marca aktivno koncertira in uspešno kateri so igrali sodelavci prodajalne stripov. Zasedba se je ne- polni slovenske klube. Od Murske Sobote, Cerknega, Ilirske Bištetokrat spremenila, Bucket pa ostaja vodilna sila skupine in s strice, Škofje Loke, Maribora in Nove Gorice, so uspeli pobegnitem tudi SKA glasbene produkcije. ti tudi v sosednjo Hrvaško na Culture Shock Festival v Križevcih, Moje prvo srečanje z The Toasters je bila Evropska turneja v Prago in na Dunaj. Še preden izbruhnejo poletni festivali bo skupine Red Five Point Star, na kateri smo igrali kot predskupi- zasedba sredi maja odrinila na 14 dnevno turnejo po Balkanu, na The Toastersom leta 2010. Kasneje smo še večkrat nastopili kjer bo obiskala Srbijo, Kosovo, Makedonijo, Bolgarijo, Grčiskupaj, kmalu pa je Bucket predlagal, da bi Red Five Point Star jo, ter Bosno in Hercegovino, v juniju pa Avstriigrali kot backing band The Toasters. Prvi tovrsten koncert smo jo, Slovaško in Češko. odigrali leta 2011 na Punk Rock Holiday. Sodelovanje je obrodilo sadove in po večih krajših sodelovanjih je sedaj pred menoj Zaenkrat potrjeni 48 dni dolga turneja, na kateri bomo odigrali 42 koncertov. koncertni datumi: Na koncertih v Sloveniji se nam bo na saksofonu pridružil Ma- 18.4. Dunaj (Avstrija) ulturo (sub)k o k s n tic Titovšek, bobnar, Janez Levec, pa bo odigral cel drug del tur- 20.4. Ljubljana, Chani lad is za m Art, neje od 19.5. naprej. Oba sta tako kot jaz člana zasedbe Red Fi- nel Zero (Dub Lab) Časop založilo vo Sub t š u r n i d ve Point Star.

25.4. Črnomelj, MKK Izdalo etniško no um uševac. r u t l u Za kakršnokoli medijsko objavo ali intervju vam bomo tako jaz 19.5. tba (Srbija) K r arjan K osebno kot skupina The Toasters zelo hvaležni!

20.5. Beograd (Srbija) zanj D rednik vorni u Mucy Gašper Gantar 21.5. Priština (Kosovo) o g d o asy i in in še...

22.5. Prizren (Kosovo) Glavn goričnik - E a Z t 23.5. Struga (Makedonija) Egis Reggae kolektiv Raggalution iz Kranja že od leta 2011 ustvar- 24.5. Plovdiv (Bolgarija) štva uredni Člani dek ja avtorsko glasbo, s katero je že na prvem koncertu takoj prido- 25.5. Sofija (Bolgarija) o Alex K menc bil simpatije občinstva. Kljub nekomercialnosti in brez neke 26.5. Kavála (Grčija) e l K Eva ič pretirane popularnosti v medijih ter soclialnih omrežjih, se je 27.5. Solun (Grčija) Maleš com a š r Ma gmail. skupini s trdim delom uspelo dokaj hitro uveljaviti tako na do- 28.5. Skopje (Makedonija) @ j n a r scenak mači sceni kot tudi v tujini.

29.5. Banja Luka (BiH) Raggalution se tako lahko že pohvalijo s kar lepim številom odigranih koncertov, na katerih so si oder delili z mnogimi uveljavljenimi imeni slovenske in mednarodne glasbene scene. Po uspešnih gostovanjih v sosednji Avstriji imajo za sabo že prvo turnejo po Balkanu, v okviru katere so lani spomladi obiskali

30.5. Prijedor (BiH) ARA v Tisk K 500 izvodo 11.6. tba (Avstrija) a a. d c a l e k s a e N am 12.6. Bratislava (Slovaška) v d a n aja nij 13.6. Hořice, Cultural Reggae Vi- Izh dnji izid: ju e l s o a n N ač bez (Češka) brezpl Cena: 85-9350 23 ISSN

4

Scena, april 2015

To je to

Marša Malešič. foto: Tjaša Jenko

Gledališka skupina Toj to! iz Kokrice pri Kranju je na Gorenjskem in drugod po Sloveniji uprizorila že pozitivno sprejete igre kot so Vaje v slogu in Dinozaver. V novembru pa je skupina na Youtubu začela predvajati spletno serijo Naključja.

O delovanju mlade skupine sem naredila bolj poglobljen intervju s predsednico skupine in režiserko Tadejo Tomšič.

stprodukciji (npr. obdelovalci zvoka, skladatelji itd.) in tisti, ki pri projektu tesno sodelujejo skozi celoten proces (recimo naša PR-ovka, ki skrbno načrtuje oglaševalsko kampanjo). Projekt je združil kar pisano množico kreativcev.

Anja Tomlje, Nejc Trilar, Urška Klajn vse tudi posneli. Spletna serija je sestavljena iz petih delov po okoli deset minut.

Kako se priprava serije razlikuje od igre? Je tudi razlika v načinu igranja?

Ni dveh bolj različnih stvari. Gledališče mi je bolj domače, zato bom zaenkrat rekla, da se mi zdijo priprave gledaliških postavitev bolj »obvladljive«.

V gledališču se več mesecev trudiš, vadiš, sestankuješ z ekipo, razvijaš zgodbo in odnose med igralci, da se potem v enem večeru od začetka do konca zgodi čarovnija in naenkrat preda gledalcu vse, kar mu je bilo namenjeno. In potem vsakič znova. Igralci in ekipa skozi obdobje vaj do potankosti pozna vsako ped predstave. Ve, kdaj se bo ugasnila luč, kdaj se bo zaslišala glasba, kdaj mora skočit v luft in predvsem skozi kakšne čustvene spremembe gre njegov lik. Vedno od začetka do konca, od začetka do konca.

Film? Tam pa igralcem ni več nič jasno.

Kdaj ste o njej začeli premišljevati?

Prvič smo se z ekipo IRE Studios srečali že lansko pomlad in skupaj ugotovili, kaj bi radi delali in česa ne. Takrat smo okvirno zastavili našo idejo, ki pa se je skozi sledeče mesece spreminjala in biTadeja Tomšič strila. Dokončno obliko je dobila jeseni; O čem je serija Naključja? konec septembra smo tako s takratno ekiSpremljali bomo šest protagonistov, ki se po že izvedli poskusni snemalni dan. po naključju zapletejo v skupno zagato.

Dogajanje smo postavili v Kranj, kjer smo Kdo vse sodeluje pri njej?

Bolj ko je ideja zorela in se izpopolnjevala, več ljudi smo potrebovali za njeno izvedbo. Začetna okrnjena septembrska ekipa, ki je združevala scenarista, režiserja in idejnega vodjo Ireneja Vida Bošnjaka, snemalca, organizatorja in fotografa ter seveda igralce, se je do pričetka produkcije razširila še na scenografko, kostumografa, maskerko, asistenta kamere, asistentko na lokaciji, deklico za vse in asistentko režije, snemalce zvoka in še kar nekaj »zunanjih/občasnih« sodelav- Gašper Lindič, v sredini Režiser Irenej cev, potem so pa tu še ustvarjalci v po- Vid Bošnjak, poleg Jernej Rozenberger Alja Šuligoj

Prvi Subartov filmski festival

Špela Gale

Društvo Subart v prostorih Trainstation Squata vodi projekt Ki- ške vsebine, priložnost za predvajanje filmov pa poleg nofobija, ki je v Kranju pravzaprav edini kino svoje vrste. Pred- uveljavljenih avtorjev pogosto dobijo tudi mladi, nadobudni in/ vajamo predvsem družbeno-kritične, dokumentarne in umetni- ali ljubiteljski ustvarjalci. Letos smo se odločili, da v sklopu Kinofobije organiziramo še prvi filmski festival.

You'll never believe the backcountry lines in SloveRestart in Birth nia (Untouched project 1) Mitja Legat

Jaka Arbutina - stop motion animacija

Scena, april 2015

5

zares pa te do zadovoljivega uspeha lahko prinese le kilometrina. Snemanje in gledanje sta dva poponoma različna pojma.

Zdaj vem. (smeh)

Na setu v "Primoževi pisarni". Irenej Vid Bošnjak, Jernej Rozenberger, Nejc Trilar in Gašper Lindič.

Poznajo scenarij (pri našem projektu Naključja sicer ne, smo ubrali poseben režijski pristop in stvar še malo bolj zakomplicirali), vendar dogodkov ne snemajo v pravem kronološkem zaporedju. Na snemanjih večkrat ponovijo isti prizor, padajo iz enega čustvenega stanja v drugega, ne slišijo glasbe, zvoke si morajo namišljati, paziti morajo na izgovorjavo, besede, točno določene premike; ni pomembno, ali jih zebe v poletnem kostimčku in ali so utrujeni od 10-urnega snemanja, na posnetku morajo zgledati prepoteni, a nasmejani, pa še vsaj 10 oseb tehnične ekipe spremlja vsak njihov dih. Ko enkrat prizor posnameš, ostane tam za vedno in omogoča pogled na napake vnovič in znova. Da so igralci karseda dobri, potrebujejo dobro vodenje, ki pa ga omogočajo dobre predpriprave. Obdobje predprodukcije je vedno daljše od samega snemanja in zahteva načrtovanje vseh najmanjših detajlov še preden se sploh stopi z vso tehnično ekipo in igralci na teren. In potem lahko snemanje traja 12 ur, pa se ven izcimi le dvominutni posnetek.

To, da pogledaš veliko filmov, te ne naredi dobrega ustvarjalca. Mogoče kritika,

Na vaši spletni strani piše, da so Naključja psihološki triler. Zakaj je to za ustvarjalce tako zanimiv žanr? Ali je težji od npr. komedije?

Da je pričujoča serija psihološki triler, smo »izvedeli« šele kasneje. Na začetnih kreativnih sestankih se nismo omejevali na žanr, bolj so nas zanimale zgodbe in sporočilo, pa tudi izvedljivost. Na koncu je potem prevladal psihološki triler, ki smo ga obarvali z elementi drame, komike in malo romantike. Menim pa, da noben žanr ni lažji ali težji sam po sebi. Potrebno je dobro poznati njihove prave zakonitosti in jih potem tudi znati izpeljati v praksi, kar na koncu potrdi receptor (gledalec). Lahko ti uspe ali spodleti, ne glede na to, na kateri žanr si stavil.

Snemanje detajla v Prešernovem gaju. Jernej Rozenberger, Irenej Vid Bošnjak, Tadeja Tomšič, Gašper Lindič, Anja Tomlje. ambicioznejšega gledalca, se držati pristopa naravne igre, preskusiti kako neobičajno tehniko, se redno izpopolnjevat, tudi na podlagi lastnih napak, seveda pa se dobro povezati tudi kot skupina, ki gre v prostem času (ko niso na vajah) tudi skupaj na kakšno pivo. Društvo smo ustanovili iz nič, zato smo bili kot skupina hudo motivirani, predani in požrtvovalni, da nam je uspelo. Zdaj se radi spominjamo naših skromnih začetkov (smeh).

Če prestavimo čas malce nazaj, kakšno je bilo vzdušje v skupini, ko ste začeli in Ali se zdaj, ko že nekaj let ustvarjate kakšne so bile vaše želje? kot skupina, že bolj zavedate, kaj hočeŽe ob ustanovitvi je bila naša vizija jasna: te v svojih delih in česa ne? želeli smo delati odrske postavitve za Tudi po štirih letih smo enakega mnenja − »klasično« gledališče ni za nas, izzive si iščemo drugje. Dajemo tudi prednost kakovosti pred kvantiteto, zato se ne sekiramo, če si vzamemo ducat mesecev za postavitev ene predstave. Redko se fokusiramo le na en tip ustvarjanja, želimo namreč preskusiti čim več novih stvari.

Prva igra je bila absurdna drama, druga postavitev je bila naša lastna dramatizaciRežiser in direktor fotografije na setu v ja proznega dela, ki smo ga prelevili v miks komedije, satire, improvizacije in lokalu.

NEDELJA 1. Skupina stvarnost: - Resnica o varčevalnih ukrepih - Resnica o varčevalnih ukrepih 2 - Resnica o visokem šolstvu

Francoska zvezda na slovenskem nebu.

Matic Škrjanc

Subartov festival kratkega filma je bil zasnovan z željo, da k sodelovanju privabimo čim bolj raznolike avtorje, ki se bodisi profesionalno, bodisi amatersko ukvarjajo s filmom in jim ponudimo priložnost, da svoje posnetke pokažejo širši publiki med Punkčina festivalom Teden mladih Kranja. Veseli smo velikega odziva, Joža Majerič- Izbrani odlomki iz punk koncertov, ki jih avtor že še bolj pa pestrosti prijavljenih filmov. dolga leta beleži s svojo kamero.

6

Scena, april 2015

Na setu v Mestni knjižnici Kranj. V kadru Urška Klajn, za kamero na spremembo pozicije čaka Primož Držanič, snemanje spremljajo še Irenej Vid Bošnjak, Alja Šuligoj, Jernej Rozenberger in Jernej Pogačnik. imitacije, zadnja premiera pa predstavlja pravljico za odrasle, ki pa je spet čisto nekaj drugega. Seveda z vsakim novim projektom raste naše znanje, spreminjajo se želje in smeri ustvarjanja, veliko pa pomeni tudi spremljanje odziva gledalcev. Ne nazadnje je gledališče medij, ki zahteva tudi občinstvo, zato prevelika »ustvarjalčeva sebičnost« − delati le za svojo izpopolnitev − ne pride najbolj v poštev. Z enim očesom tako gledamo tudi na to. Si pa ne postavljamo omejitev. Začeli smo z mislijo na gledališke dvorane, zdaj nas je potegnilo v film. In ravno ta dinamika nam je vsem všeč. Only the sky is the limit.

gledajo bolj kot večurno brainstormanje in zbijanje šal (smeh). Preden se spustimo v kakšen projekt, se vedno pogovorimo, če smo za, pretehtamo pluse in minuse in določimo smernice ustvarjanja. Nadaljnje oranje skozi ideje si na rame oprta vodja projekta, v primeru predstave je to režiser.

Zamisli si vizijo, ki jo skuša uresničiti skupaj z igralci in spremljevalno ekipo. Če se skozi proces priprave gledališke igre pojavijo dobre ideje, jih lahko dobrodušno sprejme, lahko pa tudi zavrne, če meni, da ne bo v harmoniji s celoto. No, tako bi si želela, da bi bilo, je pa v praksi malo drugače. Žarko Petan bi rekel: »Režiser je Bog v gledališču, ampak na žalost so igralci ateisti.« Kako pravzaprav poteka priprava igre? Kaj pride najprej?

Priprav na igro je verjetno toliko, kot je skupin − vse je odvisno od ekipe. In pa tudi vrste igre. Pri nas je običajno tako, da se jaz kot režiserka zaprem v knjižnice in skušam najti tekst, ki bi ustrezal igralski zasedbi in predstavljal dobro izhodišče za najrazličnejše uprizoritvene možnosti.

Predstavljam si, da ste vsi zelo kreativni in polni idej. Kaj se zgodi, ko pride do nesoglasij glede idej? Kdo ima glavno besedo?

Na srečo smo manjša zasedba in potem Prizor iz najzahtevnejšega snemalnega lažje sklenemo kompromis (smeh). Je res, dela. Set zaprte sobe smo postavili v Bada smo kar nabriti. Naše prve vaje zato iz- zen Kranj.

Ženska od prej, Roland Schimmelpfennig.

April 2010. Z leve Katja Sreš v vlogi Romi Vogtländer, spredaj Aleksandra Ribič kot Claudia in njen mož Frank, ki ga igra Primož Držanič. (Naša prva predstava) Največkrat si že ob prvem branju v mislih orišem utrip postavitve. Moram jo začutiti, da se uvrsti v ožji krog. Potem žlahten izbor predstavim ekipi in igralcem, skupaj z zamišljenimi smernicami uprizoritve.

Odločimo se in potem začnemo z delom. Če je to klasično besedilo z že napisanimi vlogami, razdelim vloge med igralsko zasedbo. Nadaljujemo z bralnimi vajami in razstavljanjem teksta na prafaktorje. Razčesnemo vse like, proučimo odnose med njimi, se pogovorimo o sporočilu predstave in »režijskem podpisu«, vzporedno sodelujem s kostumografom, scenografi, osvetljevalcem ter tonskim mojstrom in seveda z grafično oblikovalko, ki poskrbi za celostno usklajenost predstave z grafičnim materialom. Bralne vaje nadomestijo vaje v prostoru, na koncu na odru. V začetku tudi že naredimo časovni očrt, določimo okviren datum premiere in planiramo »oglaševalsko kampanjo«. Najtežje pri vsem skupaj je usklajevanje režiserske funkcije s predsedniško, ki potegne za sa-

Prvi Subartov filmski festival (nadaljevanje) 2. Andrej Kokalj - Papirnato ogledalo 3.Vid Merčun - Happy ending story 4.Matic Škrjanc - Francoska zvezda na slovenskem nebu.

PONEDELJEK 1. Mitja Legat - You'll never believe the backcountry lines in Slovenia (Untouched project 1) 2. Rok Artiček & Dino Kapetanovič - Oči v oči 3. Jaka Arbutina - Leteča pijavka - Restart in birth - Proleter Faibhere 4. Bryan Lauch - Seven Shorts - Eight Shorts 5. Egist Zagoričnik-Easy Mucy - Sprehod s smrtjo - portret serijskega morilca Sprehod s Smrtjo, portret serijskega morilca 6. Joža Majerič - Punkčina Easy Mucy - Črno-humorni glasbeni dokumentarec o Smrti in 7. Irenej V. Bošnjak - Naključja njenem vsakdanu.

Scena, april 2015

šam prenesti tudi na svoje igralce. Vaje v slogu so bile na primer izrazito jezikoslovno-literarni tekst, kjer smo isto zgodbo položili na ustnice različnim »Slovencem« in spremljali socialno zvrstnost jezika, spreminjali krajevne govore likov, interesne govorice, starostna obdobja pa tudi različne funkcije jezika. To je bil do sedaj moj osebno najljubši projekt in sem še danes navdušena (smeh).

bo ukvarjanje z birokracijo, zagotovitev osnovnih pogojev za delo, kandidiranje na razpisih, pripravo najrazličnejših poročil, ne nazadnje vodenje celotne skupine ipd. − na škodo režije, ki zahteva brezmejni kotel predanosti.

Ali ste takšni ljudje, da potrebujete roke, ali vas to zaustavlja?

Roki so dvorezen meč. Če si jih ne bi postavili, vprašanje, če bi sploh kdaj kaj pripeljali do konca. Ustvarjanje predstave se pravzaprav nikoli dokončno ne zaključi. Vsakič znova lahko odkrivaš nove dimenzije, ki bi jih lahko še poglobil, spet druge zreduciral na minimum, ker naenkrat ugotoviš, da sploh ne pašejo notri.

Nek rok si pač moraš postaviti. Pomembno je upoštevati gledališko sezono pa tudi omejitve, ki so vezane na porabo občinskih sredstev. Sama sicer s težkim dihom prenašam časovne pritiske in raztresenost nenamerno prenesem še na koga. Tako pred vsako premiero vse do zadnje ure bojujemo živčne vojne, ampak si potem vsi oddahnemo, ko nam ploskajo (smeh).

7

Dinozaver, Kaja Zalokar. Maj 2013. Dinozaver Žiga Mrak se je znašel v nenavaAli spremljate domačo gledališko in dnih sanjah. Nagajajo mu tri postave: filmsko sceno? Kaj si o njej mislite?

David Gjuran, Katja Sreš in Primož DrSpremljamo in jo jemljemo predvsem žanič. (tretja predstava) kot priložnost za učenje. Osebno mi ni všeč vse, kar vidim, spet drugič me videno močno prevzame. Sploh pa, odkar poznam vsaj delček dogajanja v ozadju, cenim vse, kar nastane. (smeh)

Dinozaver, Kaja Zalokar. Maj 2013. Na fotografiji Žiga Mrak.

Zdaj ste v javnem interesu na področju zadnjo uprizoritvijo. Vedno je tako, da kulture. Kaj to za vas pomeni in kaj od malo žaluješ, da smo zaključili, ker je pritega pričakujete? jeten občutek se vsakič znova znajti v predstavi in jo spremljati, kako se še vedno razvija iz ponovitve v ponovitev. Po drugi strani pa nam vsem vpletenim tudi odleže, ko zadnjič pade zavesa. Vsaka uprizoritev terja kar nekaj tehničnih opravkov na dan predstave − postavitev scene in luči, čas za makeup itd. Za predstavo Dinozaver so se npr. igralci že tri ure pred začetkom predstave barvali v rumene sanjske postave z vijoličnimi lasmi. Ženska od Prej. April 2010. Nekdanji par Smo kar malo veseli, da smo se tega zneobuja staro romanco. Na fotografiji sta bili in zdaj zamišljeno gledamo v dneve Primož Držanič in Katja Sreš. prihodnje, kaj nam prinese naslednja Društvom status za delovanje v javnem predstava (smeh). interesu na področju kulture podeljuje Gostovali ste že na različnih festivalih Ministrstvo za Kulturo. Gre za formalno po Sloveniji, en od teh je bil tudi Garpotrditev, da so prepoznali naše delo kot delinov festival v Kranju. Vas kaj midružbeno koristno in da izvajanje progra- kajo tudi mednarodni festivali? mov presega lokalni interes. V skladu s Mika nas vse, vendar če začutimo, da nitem smo že od začetka peljali našo vizijo smo še pripravljeni na kakšno posebej rein nam zato veliko pomeni. Kot potrditev sno javno izpostavitev, jo raje odložimo za kakovostno gledališko ustvarjanja pa na kasneje. Smo pa vsekakor veseli vsake smo se letos z našo zadnjo predstavo Di- priložnosti, da se pokažemo in nam je v nozaver uvrstili na regijski del Festivala interesu čim več gostovati. Saj to je tisto − le tako predstava, ki jo treniraš toliko Vizije, na kar smo tudi ponosni. mesecev za zaprtimi vrati, dobi smisel.

Lani marca ste zadnjič uprizorili predstavo Dinozaver? Kakšni so občutki Kako pomembno je za vas, da ustvarjate v slovenščini? glede tega?

Bili smo tako zaposleni s produkcijo se- Kot slovenistki mi je ustvarjanje v slorije, da nismo niti utegnili biti žalostni za venskem jeziku v posebno slast in jo sku-

Ali ste kdaj pomislili: »O, zakaj si pa mi nismo tega spomnil?« Iz perspektive gledališča je to morda težko. Ko se dela na nekem projektu, npr. predstavo, si z mislijo vedno tam. Hodiš po trgovskem centru in misliš na igro.

Greš na koncert in misliš na igro. Zaliješ rožo, brskaš po internetu, odpreš študijsko knjigo, bereš strip, greš plačat račun za telefon in misliš na igro. Takrat delaš to, iščeš ideje, pot te pelje v čisto svojo smer. Običajno se ne primerjaš z drugimi (razen če bi dve gledališki skupini hkrati pripravljale isti tekst, samo te izkušnje pa še nimamo). Bi bilo pa zanimivo gledati iste predstave, ki smo jih kdaj postavili, v izvedbi kakega drugega gledališča. Še kakšno sporočilo bralcem Scene?

Pridite na kakšno predstavo, ostanite po koncu še malo dlje in klepetajte z nami, spremljajte serijo na YouTubu in bodite karseda kulturno odzivni in ustvarjalni.

Ne dopustite, da vas (pre)hiter življenjski tempo prikrajša za kreativnost. Najdite pot do nje!

Vaje v slogu, Raymond Queneau, dramatizacija, krajša izvedba. Marec 2012. Primož Držanič v izvedbi "Nevednega" dialoga, nad njim ga budno spremljajo Žiga Mrak, Aleksandra Ribič, Katja Sreš in David Gjuran.

8

Scena, april 2015

Eva Klemenc foto: Easy Mucy

Metalsteel

Eden najboljših slovenskih heavy metal bandov zadnjih 15 let nas v zadnjem letu ni presenetil le z novim albumom This is Your Revelation, temveč tudi z duhovito reklamo za Toyoto. Srečali smo se na njihovi vaji.

Scena: Kako ste prišlo do tega, da vas je Toyota najela, kako je bilo na snemanju, kje ste snemali?

Beny: Tole s Toyotico je bila fajn zadeva, Daša je slučajno s casting agencije dobila obvestilo...

Daša: Ne čisto slučajno, jaz sem že snemala za Casting Bas Production in so me poklicali, če imam bend, če bi prišli, ker sem že v eni prejšnji reklami

igrala bobne. In smo prišli, sedem bendov je bilo, in izbrali so nas. To je bilo v treh dneh. V sredo so poklicali, v četrtek smo šli na casting, v petek smo bili izbrani, v nedeljo smo že snemali.

Beny: Ko so nas že izbrali, se jim je zanimiva zdela ideja, da bi uporabili naš komad in smo se potem dogovorili še za rif This is Your Revelation, pa eno solažico čez. Tako da smo to snemali v nedeljo in ponedeljek. Snemanje je potekalo v centru v Ljubljani, potem smo šli pa na Krk, tam je bilo pa sploh, itak, morje, plažica, ni da ni. Tam se je potem cel dan snemalo na cesti in smo odigrali svoje vloge in potem so še dva tri tedne to montirali. To je bila reklama, ki so jo uporabili za ženevski avtosalon, snemali so vzporedno štiri reklame. To se pravi, mi smo v eni teh štirih reklam. (...)

Ali bo ta reklama tudi na slovenskih televizijah?

Beny: Primarno je bilo to za ženevski sejem, da so predstavili njihove varnostne sisteme, potem je šlo to še na internet, pa na mobilne aplikacije. Za TV pa zaenkrat ni šlo, zaenkrat še ne vemo.

V reklami smo videli, da imate tudi enega drugega kitarista ...

Rok: To je Matejev brat, Matej takrat ni mogel in je vskočil Tilen, ki je pa tudi glasbenik. Bil je pa tudi zelo vesel, da je dobil to priložnost. Jaz sem pa v prtljažniku.

Daša: Rabili so samo tri, ker štirje nismo mogli v avto...

Beny: So pa hoteli, da smo z inštrumenti v avtu. Težko je šlo. Smo imeli enega tehnika, ki je skrbel za to; naredil je posebne nosilce za dva prehodna bobna in snare, da je zgledalo kot pravi bobni. Mi smo v avtu dejansko igrali, samo zvok je naknadno iz studijskega posnetka.

Nekaj o novem albumu This is Your Revelation. Kako ga primerjate z ostalimi? Kolikor sem poslušala,

al h e n s na o s o i." n c l č u n o m K " o m s a d klicat,

Scena, april 2015 imam občutek, kot da je bolj Rok: Zanič. (hahaha) Bolj na hard sceno, bolj fajterski.

Rok: Če bi ga primerjal z drugimi, ne samo po agresivnosti, ampak po produkciji, se mi zdi, da je boljši. Sami aranžmaji so boljši kot prej, teksti so malo drugačni.

Predvsem je pa po mojem tako dober zato, ker smo vsi snemali naenkrat, plata je bila precej hitro posneta, zato se bolj čuti ta energija, ki jo imamo, kadar igramo skupaj. Smo pa na vse naše izdaje zelo ponosni. Pred tem, ko smo izdali live plato, smo dojeli, da bi bilo pametno naenkrat snemati.

Matej: mogoče tudi zato bolj trdo zveni, ker smo ga toliko časa pilili v placu in smo dali ven vse, kar ni potrebno in ker je toliko bolj enostavno, zveni toliko bolj na hard. Tudi to je pomagalo, čeprav nismo rekli, da bomo naredili še bolj na heavy.

medijih kot v tujih, so bile res dobre. Kar je najpomembnejše, tudi folk, ki nas spremlja že dolgo časa, je sprejel ta album.

Najbolj pomembno je njihovo mnenje.

Matej: Mi smo bili zelo pozitivno presenečeni nad kritikami iz tujine. Ne da bi biNiste tako planirali... le samo tiste, 'ja, super plata, v redu je', Rok: V bistvu to tako kar rata. ampak kakšni to bili tudi 'wau, to je bilo Pri komadu The New Way Of Thinking pa res nekaj najboljšega, kar je bilo izdano v tem stilu'. Tako da smo zelo ponosni - ste s tem kaj posebnega mislili?

Rok: Jah, kakšen folk ti gre na živce, po- na ene od recenzij. tem pa napišeš tako pesem.

Kakšno je dogajanje v bendu?

Rok: Tolk cajt se že matramo, da se je že Kaj pa Call Off The War? Matej: Na začetku smo mislili, da bi bil marsikaj zgodilo in marsikaj se še bo. instrumentalen komad. Ali bi ga imeli za Matej: Končno so nas nehal klicat, da intro ali za outro, potem smo pa poskusili, smo mulci. kaj bi bilo, če bi dali vokal zraven. Ko Beny: Ja, tega že dolgo časa ni bilo. smo dali pa plato ven, smo dobili zelo po- Rok: Pa Od Metle Štil. zitivne kritike, in smo si rekli, dajmo še Matej: To že mal pogrešamo. spot naredit, ker še za nobeno balado ni- Rok: Dajte se mal norca iz nas delat. mamo spota. In tudi na spot so bili super Kakšne imate načrte? odzivi.

Matej: Predvsem delat muziko naprej.

Igrat v Sloveniji, ohranjat zadeve kot do Kaj pa splošni odziv na ta album?

Rok: Kar se tiče kritik, tako v domačih zdaj, furat kot smo fural in da gremo še

Komentar Call Off The War poslušalca Nika iz Rusije: " Oh... kakšna pesem. (...) moram povedat, da me je ta pesem zelo ganila. Prav zdajle jo poslušam in jočem. Zelo dober tekst in tudi video je zelo slikovit!

Zelo mi je všeč!!!

Mene take stvari zelo prizadanejo in me zelo skrbi za vse ljudi, ki so vpleteni v to (vojno v Ukrajini, op. prev.)." (...)

In še enkrat hvala za tako dobro pesem. Zelo aktualna v teh težkih časih. To je pa nekaj. Res imate umetniški navdih. Čestitam!!!

Ох... Какая п есня. я долж ен сказать, что эта песня м ен я тронула! Во т, и сейчас слушаю ее и плачу. Очень хоро ший текст и клип красочный! Мне очень п онравилось !!! Я человек о чень впечатлител ьный, по эт ому переживаю за все происходящ ие. (...) И еще раз и м спасибо за такую хорош ую песню. О чень актуальна в наше не про стое время! Ого, вот это да! У вас творческий подъем! Поздравляю !!!

9

bolj v tujino, kot smo že šli.

Ta trend, ki ste ga nakazali s tem albumom, se bo v to smer nadaljeval? Dosedanji albumi so bili delno ulični, delno žur, seks. Zdaj se je pa album kar precej fokusiral v eno tematiko, v to ulično-fajtersko. Se bo ta trend nadaljeval, ali pa imate kakšne nove načrte?

Rok: Kar se tekstov tiče, ne vem, kako se bo obrnilo, jih imam kar nekaj na zalogi. Jih imam pa v vseh teh tematikah, ki smo jih že imeli. Po mojem se bom za eno odločil in videl, odvisno je tudi od instrumentala, kam bo pripeljal. Zdaj ravno delamo na enem singlu, sicer ne vem, če bi bil za na plato, bomo videli. Prekmalu je še. Ta plata je še preveč sveža, da bi že o novi govoril.

Beny: Zaradi odzivov in nas samih smo bili navdušeni, tako da se bomo držali teh načinov produkcije, da malo bolj skup delamo, bolj enotno. To nam bolj leži, kot tisto, kar smo prej delali.

Matej: Definitivno je bolj romantično, če gremo v studio in odigramo in se gledamo, ko igramo. Posnameš in greš poslušat, kaj si posnel, ne tako, da posnameš bobne, pa editiraš, pa en teden traja, ampak je direkt, pravi rokenrol.

Daša: Pa tudi energijo ima, si dobre volje, ne pa ko si že ves živčen in naveličan vsega in si sam.

Matej: V tej rokenrol maniri mislimo nadaljevat. Predvsem, da se imamo mi fajn, ko delamo tisto, kar verjamemo, in da ne podležemo preveč tehnologiji, ampak da res gremo 'analogno', kar pride iz nas.

Rok: Ugotovili smo, da v 60-ih in 70-ih niso tako snemali kar za brez veze. Še kaj o fenih?

Rok: Zmeraj pravim, na špilih, preden igramo Heavy Metal is Our Religion, se zavemo, da brez folka - ni nas. Upam, da se tega vsi bendi zavedajo.

10

Scena, april 2015

O stripu z Zoranom Smiljaničem Že leto dni poteka v kranjski knjižnici serija srečanj z velikim poznavalcem stripa, Zoranom Smiljaničem. Aja, eni ste premladi. Kako naj vam skrajšam. On je bil prvi stripovski upornik, ki ga sistem ni mogel prežvečiti in izpljuniti, ampak še danes tiči sistemu v grlu kot zataknjena kost. Skozi strip udriha po aktualnih družbenopolitičnih krivicah ali pa potuje po svetu in dela epske stripovske romane, kakršni ga postavljajo na svetovne zemljevide. Ujeli smo ga na zadnjem takem srečanju letošnje pomladi, 15. aprila, sledila bo kratka pavza, oktobra pa se spet nadaljuje. Več o tem bomo spregovorili v septembrski številki, ko se bo začela tudi Mladinska novinarska šola in bomo obiskovali tudi Zoranove stripovske večere ter jih jemali kot del učnega programa.

Strip je utelešenje reka »slika je vredna tisoč besed«. Mnogi časopisi si pomagajo s prvinami stripa, včasih samo s pasico, včasih zgolj karikaturo, včasih pa se stripu posveča kar eno ali več strani. Tisti bolj kvalitetni lahko potrebujejo cele tedne, da se naredi ena sama stran. Zato jih v naših časopisih bolj malokrat vidimo. Tudi Scena caplja bolj zadaj, a to nameravamo kmalu spremeniti. Strip pa niso samo smešne slikice, kot mislijo neka-

Easy Mucy

teri, ampak za njim stoji precejšnja znanost. od psihologije, kako je nek lik narisan, da ugaja določeni publiki, do tega, kako se s teksti v stripih dotakneš bralca na več plasteh. In prav tu sta blestela gosta večera Boštjan Gorenc Pižama in Matej de Cecco s Pil-ovim stripom, tokrat kot knjigo, Šnofijeva druščina.

Zelo zanimiv večer je kar prehitro minil ob poslušanju anekdot o nastajanju tega mladinskega stripa. Od tega, kako so zgledale prve skice, kako končni strip, do tehnik risanja. Kako sta v besedilo duhovito vnašala citate iz literature, pa tudi namige na trenutno socialno tematiko in politiko, kako se je občasno pojavila kakšna znana osebnost in podobno. Šnofijeva druščina, čeprav se zdi kot otroški/mladinski strip, je tako večplasten, da verjamem, da bo pritegnil tudi vsakega odraslega bralca. Ima ostrino glose, sočnost jezika in humornost, kakršno zna pričarati le Pižama. Ima roko striporisca, ki zna bralca pritegniti, da ‘pade not’ in se poistoveti zdaj z enim zdaj z drugim junakom.

Vsekakor bo ob prihajajočem novem letniku Subartove Mladinske novinarske šole strip ena od novinarskih prvin, ki jih bomo obravnavali z vso resnostjo.

Scena, april 2015

11

Predstavitev skupine

BunKR

Marša Malešič.

28.2.2015 smo na Trainstation Squatu uspeli ujeti mlad, dobro leto star kranjski band, ki se imenuje BunKr po svojem prostoru za vaje. Na tem koncertu bi morali nastopiti tudi škofjeloški alterorckerji Chatte Noir, ki niso nastopili, ker se je kitarist poškodoval. Zato pa smo več časa dobili z rock`n`roll bandom iz Bunkerja (in ne Bunkr Bandom), ki ga v osnovi sestavljajo brata Jan (vokali, kitara) in Peter Degouc (bas kitara) ter Jurij Ankerst (bobni). Z bandom smo se pogovarjali njihovih začetkih, njihovih koncertih, kaj si mislijo o coverjih in o lastnih skladbah.

M: Kako ste začeli ukvarjati z glasbo in kako ste postali band?

Jan: Midva s Perotom sva drugače brata, pa tudi z Đurotom sva brata, samo drugače. S Perotom sva vadila v Bunkerju z enim kolegom in nobenega pravega bobnarja ni bilo. Potem je pa enkrat Đuro prišel na pir, potem se je usedel za bobne in smo bili skupina. On je že prej nekaj bobnal in to. Strasten igralec bobnov je. Kitaro sem začel igrati pri 20. letih, kar je relativno pozno, prej pa nisem nič igral. En prijatelj mi je malo pokazal, kako se igra in potem sem sam naprej vadil Hendrixa.

Peter: Že prej si malo vadil.

Jan: Kitare ne, klavir sem igral v prvem razredu. Naredil sem dva ali tri razrede, samo se nič ne spomnim. Vem, kaj je nota pa to. Kitaro sem veliko pozneje začel in zdaj je dobro, da imamo Youtube, da se lahko tamo učiš malo drugače kot včasih. Moj brat je včasih igral klasično kitaro 3 leta, potem je igral bas, da sva lahko skupaj sploh igrala. Rekel sem mu: “Kaj, če bi ti bas začel igrat?” In se ga je ful dobro naučil igrat. Ga groova, ej. Pol pa pride še Ankerst manijak.

Jure: Ja, jaz sem pa Jurij Ankerst, doma sem z Drulovke, vmes sem bil tudi v Kranju. Bobne sem resno začel igrati v četrtem razredu. Želel sem si že prej, a sem jih dobil šele v četrtem razredu. Igral sem non-stop. Igral sem vsak dan po štiri ure ali pa še več.

Jan: To ni nič.

Jure: Ja neki je (smeh). Mislim, da se mi je šele zdaj začela ta moja bobnarska kariera, odkar sem vaju spoznal. Zato, ker sta tako dobra kitarista. Pero je res dober bas kitarist, pa Jan isto. Vsi skupaj se uči-

mo, upamo, da bomo čim boljši, pa da bomo tudi svojo hudo musko začel špilat.

Drugače tudi s priredbami nič ni narobe.

Jan: Ma jebeš priredbe, to niso priredbe. To imaš recimo en komad, ki ga je na plantaži naredil en suženj. In ta komad je potem zaigral tudi Muddy Waters in po njem še vsi: The Yardbirds, Jimi Hendrix, vsi so igrali iste komade, vsak na svoj način. To ni tako zdaj bomo imeli pa avtorsko musko. Saj je super avtorska muska.

Imamo par komadov, ki smo se jih mi spomnili. Sam imaš pa potem tudi komade, ki jih moraš igrat, ker se v njih najdeš.

Musko, ki jo mi poslušamo, posluša veliko ljudi, samo je ne igrajo, zato malo po svoje zaigraš. Okvir komada je isti, samo ti ga zaigraš po svoje.

Jure: Jaz ga čisto po svoje zaigram.

Jan: In ravno to mi je dobro. Sej tudi to po svoje igramo. Mi smo preveč leni, da bi znali igrat drugače. Potem so tukaj še avtorske pravice. Če bi jaz kaj zaslužil od

drugih avotrskih pravic, ma naj jih imajo.

Saj mi krademo avtorske pravice ljudem, ki so tudi kradli avtorske pravice.

Kje ste že nastopali?

Jan: Na prste ene roke lahko naštejem, kolikokrat smo že nastopali. Igrali smo v Yalli Yalli na Metelkovi.

Jure: Razturali smo.

Jan: Ma ne, da smo razturali, sam vse se nam je poklapal. Dvakrat smo igrali v Starem Mayerju v Kranju.

Peter: Prvi koncert je bil na poroki.

Jan: Prvi koncert smo imeli na poroki od Kokiča, ki je igral pri Sirotinjah in Dreku u pest. Na njegovi poroki smo imeli premiero. Pred Downom smo špilali za Down Town festival. Zdaj smo pa že tukaj. To je peti prst. Špilali smo seveda še v Bunkru.

Tam imate vaje z bandom?

Jan: Ja, to je na Drulovki. Tam vadimo s Srou pa letu, Drek u pest, Najboljši. Trije veteranski punk bandi in mi smo tam.

Naredili smo si res dober plac. Bolje, da ljudje sploh ne vejo, kako je hudo tam.

Kateri bandi so vam najbolj všeč? Katere coverje najraje igrate?

Jan: Nekaj je, kar rad poslušam in rad igram. Nekaj pa rad samo poslušam. Od blues kitaristov so mi všeč: B.B. King, Jimi Hendrix, Eric Clapton, Stevie Ray Vaughan, to so glavni, potem jih je pa še miljon.

Peter: Funkadelic.

Jan: Funkadelic so sploh pomembni za Perota, ker je basist. Parliament Funkadelic z George Clintonom. Drugače pa ni, da ni. Rad imam tudi veliko punka, prve albume od Chilli Peppersov, Jaca Pastoriusa, ali pa Jacka McDuffa z orglami. Samo tega mi ne bi igrali. Ray Charles, George Benson, Ten Years After, Santana je tudi imel svoje čase. Mislim, da bi prej lahko govoril, kaj mi ni všeč. Slaba, na hitro naštancana elektronika, recimo.

Kakšni pa bi bili vaši avtorski komadi? Bolj rock?

Jan: Meni je dosti vseeno.

Saj to, kar špilamo, paše tudi zraven tega, kar je že naše. Pero obvlada bas in bas riffe. On je še najbolj noter. Ko se on spomni kakšnega riffa, potem vsi jammamo okoli tega in se kaj novega spomnimo.

Jure: Enkrat bo, ko bo prišel čas za to, kot za vsako stvar. 7. marca bo prišel iz Montane Aarron Rufus. Zdaj pride sem, ker se bo poročil. To sicer nima veze, ampak on pride k nam in z njim bomo probali nekaj novega naredit. Naš cilj je, da začnemo enkrat nekaj res dobrega delat.

Samo rabimo čas. Komaj smo v bistvu ven prišli. Eno leto smo na sceni. V tem času smo imeli 5 ali 6 koncertov, kar se meni zdi veliko drugače. Kot mulec sem bil že v bandih v osnovni in srednji in nismo veliko nastopali. Med nami zdaj pa se je vzpostavila dobra vez in zdaj se družimo kot prijatelji. Nismo se poznali, dokler nismo prišli v zaklonišče. Igrati smo začeli samo, da smo jammali za našo dušo, potem smo kar naekrat začeli nastopati in začeli sestavljati sezname. Vse skupaj pa nas je pripeljalo do prvega nastopa na Trainstation Sqatu, ki je dosti priznan.

12

Scena, april 2015

Dime

ziasti na bobnih. Tekmovanje smo imeli, za možnost štipendije

Eva Klemenc za v London, pa žal nisem zmagal. Never mind.

Biti bobnar je fizično in psihično najbolj zahtevno delo v bendu. Zato je dobrih bobnarjev pravzaprav zelo malo, tisti, ki pa so, so pravi atleti. Lomilec ženskih src Aleš Korošec Dime svoje glasbeno ustvarjanje jemlje zelo resno, za seboj ima tri albume, je na sredi ustvarjanja še enega, mi pa smo ga ujeli na vaji.

Scena: V katerih bendih si do zdaj igral?

Dime: Začel sem pri Use Less iz Kamnika, nato sem nadaljeval že pri Sarcasmih, potem vmes saga z Ladys First, zdajle sem pa na akademiji začel tud svoj bend, zaenkrat še ni imena, zadnji bend pa je Ransom Call. To je projekt, ki je čisto nov, dve leti star.

Kako bi primerjal igranje pri Use Less in Sarcasmih, glede na to, da sta to dva zelo različna benda?

Dime: Sarcasm je tako kot človek na spidu. Še enkrat hitrejše, še enkrat bolj intenzivno. Stvar se mi zdi, da ima bolj rep in glavo. Res pa je, da je težko primerjat, ker je bil tak prepad med nami. Sarcasmi imajo toliko več let, toliko več izkušenj. Kar se pa tiče samega vzdušja, pa kar enako. Use Less smo bili čisto zelenci, smo komaj znal špilat tisto, kar je bilo treba. Imel smo pa zelo dobrega pevca, ki je znal s folkom. Zelo dober pevec, dobričina, poln energije. Tak, kot mora bit. In je znal folk navdušit.

Kako je pa pri Ransom Call? Pri Sarcasmih si najmlajši, pri Ransomih pa ste pa enako stari?

Eh, to jaz nikoli... Težko je vzporednice iskat. Zvrst je spet drugačna, specifična. Eni Ransome primerjajo z Alicom Cooperjem, drugi spet z Wednesday 13, Hardcore Superstar... Sicer so v redu fantje, mi je zakon z njimi delat, imajo tudi dosti ustvarjalne žilce, žal smo pa pred kratkim pevca izgubil, tako da iščemo novega. Če ne, bomo kitarista prepričali, da bi za vokal prijel.

Kako pa je potekal Croatia Drum Camp, ki si se ga lani udeležil?

To je pa tako, kot otrok, ki še nikoli ni morja videl in gre prvič na morje. Tako mi je bilo tam. Na začetku malo zmede, prideš tja, nič ne veš, iščeš. Grožnjan je majhen, zelo je znan po umetnikih. To je v bistvu miniaturno mesto kulture. Že samo vzdušje, ko tja prideš, povsod so slike, muzika, vse, kar je v povezavi s kulturo. Držali smo se svojega urnika. Tisti, ki so bili naši inštruktorji, so bili res špica... pa zlate ure, ferrariji ... vse. Zelo veliko sem potegnil iz tega. Sam sebi sem sem lahko začel gradit, kako bom vadil, kaj bom vadil, zakaj kaj vadim, kaj mi bo koristilo, kako se lotevat stvari. Potem iz poslovnega vidika, kako gradit naprej kariero ... Pa samo druženje je bilo, kakšen pirček smo spili, uživali smo. Ogromno ljudi sem spoznal, vsi so entu-

Družil si se z veliko bobnarji, si si kakega posebej zapomnil?

Ja, eden je bil prav tako fen Pantere in sva se zavohala takoj, drugače pa ... vsi so mi po svoje v spominu ostali. Vsak je imel nekaj drugačnega. Dosti bobnarjev me je presenetilo, ker so bili v bistvu še zelo mladi in so veliko znali. Po eni strani sem tja prišel samozavesten, ker sem vedel, da imam že nekaj podlage, po drugi strani je bila pa tudi tista negotovost, ko prideš v eno okolje ... Sploh ko smo prvič začeli malo po bobnih zbijat, gledat en drugega, se mi je zdelo, da nič ne znam, da tudi palčke ne znam v rokah držat. Ko se pa enkrat sprostiš, spet malo samozavesti dobiš, potem kar samo steče.

Kakšen vtis ti je pustilo igranje na Exitu (2012)?

To je bila pa še ena nepozabna zadeva. Fenomenalno. Že to, da prideš v tujino in da ti nekdo izkaže tako naklonjenost, ko jo je izkazal na primer organizator Milan Rakić, že to je ‘one of a kind’. Potem, kar se tiče samih ljudi, fenov, se zdi, da bolj dihajo z muziko kot pri nas. Tudi slovenska publika je dobra publika, ampak oni so še bolj entuziastični, še bolj ‘not’. Tudi samo prizorišče Exit je nekaj posebnega. Trdnjava, mislim da je 18 ali 19 odrov, vse glasbene zvrsti, pa še ogromno ljudi. Še nikoli nisem doživel 100.000 ljudi na kupu. To je spet nekaj. Pa bolj kot je bila ura proti jutru, več je ljudi prihajalo na prizorišča. To je še ena izmed zadev, ki jih nikoli nisem doživel. Ponavadi folk prej dol popada, odhaja s prizorišča, tu je bilo pa ravno obratno. Čisto nekaj drugega, kot v Sloveniji?

Ja. Pri nas imaš tudi ene, ki vztrajajo do jutra, ampak ni isto.

Kako bi pa primerjal Thrash With Us Fest (2014) z Exitom?

Sprejem je bil v bistvu tak, kot je zanje značilen. Topel, veseli so te, obravnavajo te, tako, kot pri nas nismo navajeni. Potrudijo se zate, da je vse na mestu, da vse klapa, da ni nobenih takih, kot se je pri nas včasih dogajalo, da so ti napisali po e-mailu to-in-to-imamo, potem pa prideš na prizorišče in ugotoviš, da skoraj nič nimajo. Tam se to ni zgodilo. Publika - po eni strani smo imeli malo smole, ker smo predzadnji igrali in so bili ljudje že na koncu z močmi, na škrge dihali. Ampak še vseeno. Potrudili so se, mi smo pa tudi dali vse od sebe. Zelo smo ponosni na to, da smo zbrali okrog 1000 evrov za tiste, ki jih je poplavilo.

Kaj pa pričakuješ od letošnjega Exita, glede na to, da ste tokrat eden od vodilnih bendov?

Dime: Pričakujem predvsem vodilno žurko, ha ha. Najbolj važno je, da bomo nove ljudi spoznali, nove bende in mislim da bomo iz tega potegnili najboljšo možno izkušnjo. Komaj čakam. Pa upam, da bomo še koga navdušili, da gre z nami. Nekaj so slike, nekaj internet, doživetje pa je drugo. Pa to, da tam punce na našo muziko skačejo, da jim je všeč naša muzika, da se predvaja naš CD med nastopi, ko se samo vprašaš, a si res tam, ali si v neki drugi dimenziji ...

... tam punce na našo muziko skačejo, jim je všeč naša muzika, se predvaja naš CD med nastopi, ko se samo vprašaš, a si res tam, ali si v neki drugi dimenziji ...

Scena, april 2015 Mucy: Tiste punce... To sta bili dve natakarici, ki smo ju slučajno ujeli v kamero, nista igrali, ker se nista zavedali, da smo ju snemali, mi pa tudi nismo takoj opazili, da sta v kadru. In sta noreli za šankom tačas, ko se je naša muzika vrtela. Ko smo opazili, smo samo pozijali: “Maa.. .” Eno je, ko se ti ljudje pretvarjajo, drugo je pa, ko je RES. In tam se stvari RES dogajajo.

In to je bil za nas največji kulturni šok.

V nedavnem filmu Sprehod s Smrtjo in v videospotu Smrt šeta sama si igral vlogo Žrtve. Kako je to bilo?

Dime: Pri nas doma smo imeli piknik, lep dan je bil, Mucy je bil poln idej, pa sva rekla, poskusiva. Potem sem pa malo tekel gor dol po dvorišču, par scen smo posneli, potem smo se še v Kranju dobili, tam naknadno posneli ločene prizore. Potem pa je bilo to to. Honorarja ni bilo nič, na žalost. Položnico še pošljem.

Dobil sem pet nominacij za Oskarja, ampak potem mi ga je ena hollywoodska zvezda vzela. Za glavno stransko vlogo. Fajn je bilo sodelovat z Danijelo, kolegico iz Srbije. Posebna ženska, zelo. Meni je ful faca. Upam, da še kaj posnamemo skupaj.

Mucy: Njihovo verzijo tega komada. Samo potem bova šla midva v Srbijo snemat njihov videospot.

Bi še kaj dodal za fene? Čim več modrcev na oder, po tem vem, da sem dobro odšpilal.

En problem imam tud sam, očitno enostavno nimam več kontakta z 10 let mlajšimi od sebe, ki so naša ciljna publika. In upam, da se to v prihodnosti izboljša, da se zbrcam v rit, da začnem ven hodit, spoznavat mladino. Potem pa lahko tudi kakšno mladoletnico povabimo na špil Mucy: Ti v arest, ona pa na špil ane?

Dime: Bo pa v arestu špil, tako kot Metallica, ha ha!

Mucy: Samo, njih so ven spustili ...

Dime: Problem imamo tudi z Ransomi. Enostavno nimaš zvečer včasih niti časa niti volje niti energije, da bi še okrog norel, kot pred leti, do petih-šestih zjutraj... no go. Pa Metaldays, takrat je insomnia na pohodu.

Boste na Metaldays igrali naslednje leto?

Mucy: Wishful thinking. Marsikaj se zmeniš, vendar nič še ni s krvjo zapečateno.

Dime: Sarcasmi so že dvakrat doživeli Metalcamp, jaz pa še nisem, čeprav sem že 6 Metalcampov in 2 Metaldaysa doživel, nisem pa še uspel igrat. Bi pa želel igrat. Je tudi dosti takih bendov, za katere po pravici povem, da ne vem, kaj iščejo tam. Ampak tako je, nimam vpliva na to. Upam pa, da bomo vsaj drugo leto tam špilali. Pa še kakšna turnejica po Srbiji. Kontakte si nabiramo, saj to je konec koncev najpomembnejše. Na vseh področjih je važno, da delamo kontakte. Upam, da jih bomo kaj unovčili.

Kaj imaš na urniku?

Ransom Call išče pevca, Sarcasmi imajo potrjen 6. junij v Škofji Loki, Exit 11. julija, ostale datume je pa treba še potrdit.

Bomo sproti najavili.

13

r, e od bro na do ev em c r s od da . l m , a l č i ve vem dšp m o Či tem po

Izjave in komentarji na Sceni ... Jebemti... ko Darči reče, da je za akcijo... mi pa komaj čakamo da mal potresemo Kranj... slišimo še za dobre sopotnike večera... zalaufamo na Trejna ko budale u kredit... pa srečamo en kup naših indijancev... pa jebačev... ...to je to... to je Kranjska scena v najlepši luči... pa ko ti rata Fifsa dobit dovolj prisebnega, da odpoje kot gost en komad... afterja se pa sploh ne spomniš... takrat veš da je špil na Trainu uspel v tri pičke materine... si zaželiš tega še več in rečeš... Kranj je še zmerej bog i batina... pa vse ostalo gre lahko u kurac hvala vsem za nenadjebljiv večer...

Umetnik, vokalist in baritonist Nicky iz God Scard, po koncertu.

Smo iz okolice Bleda...[blablabla]... bejbe palijo na bende in odkar sem v bendu, je zanimanje zame 40% večje. (smeh)... Najbolj odfukana stvar, ki se nam je zgodila, je bil leteč pepelnik, ki se je razbil na moji glavi.. in tako sem dobil štiri šive. Skratka, zebre v naravi so vse črtaste, mi smo pa brez črt, kar namiguje, da nismo taki kot ostali in to je sporočilo naše skupine: razmišljaj s svojo glavo in ne bodi ovca.

Vid Pobegajlo, basist skupine Stripless Zebra, pred koncertom

14

Scena, april 2015

Scena, april 2015

Maj 7. maj, ob 20h: Jazz večer @ Stolp Škrlovec TEDEN MLADIH V LAYERJEVI HIŠI Petek. 8. 5.

Gledališka predstava za otroke: Red in Green v glasbeni šoli

17:00

Stolp Škrlovec

10:00 Hiša Layer 16:00 Hiša Layer 20:00 Hiša Layer Stolp Škrlovec 19:00 Hiša Layer 17:00

17:00 Hiša Layer Stolp Škrlovec 21:00 Hiša Layer 19:00

Junij 4. junij, ob 20h: Jazz večer 6. junij, ob 20h: Godi Bodi 2015: Nika Vistoropski & Saša Vollmaier 12. junija, ob 20h: Godi Bodi 2015: Samo Budna & Band 18. junij, ob 20h: Jazz večer 20. junij, ob 9h: Živa ulica 23. junij, ob 19:30: Odprtje razstave Jasne Kranj @ Stolp Škrlovec 23. junij – 25. junij: PLESKA – glasbeno-likovni festival

Mladinski center Medvode

Petek, 24. 4.

18:00 - 21:00 Gor JAM - BACK TO 15:00 Hiša Layer SCHOOL HIP HOP SHOW Vstop prost, vabljeni!

17:00 Hiša Layer Petek, 8. 5. 2015 20:00 Hiša Layer 20:00 OTVORITEV RAZSTAVE – FILMI V FOTOGRAFIJI, ŽELJKO STEVANIČ Torek, 12. 5. 2015 19:00 Hiša Layer 20:00 KONCERT: SVAROGOV s spremljevalno skupino "Bober in Radiatorji" Predprodaja vstopnic in več informacij na 10:00 Hiša Layer spletni strani www.svarogov.com. Cena 19. maj, ob 19h: Kiparska razstava Dragi- vstopnice: 7€ Sobota, 23. 5. ce Čadež 21:00 TRIBAL BIZZARE: META21. maj, ob 20h: Jazz večer 22. maj, ob 19h: Razstava Oliverja Pilića: MORPHOSA, PLESNA PREDSTAVA Z GOSTI Etika spomina Vstopnina: 5€ 22. maj, ob 20h: Koncert Diwida Petek, 5. 6.

23. maj, ob 9h: Sobotna specialka 18:00 PREDAVANJE O KAČJIH PA29. maj, ob 20h: Koncert Kontrabant 30. maj, ob 10h: Kramarija na Tomšičevi STIRJIH IN RAZSTAVA FOTOGRAFIJ S FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA PIulici SANI AKROBATI 2013

com

LAYERJEVA HIŠA / STOLP ŠKRLOVEC April 21. april, ob 20h: Boris A. Novak, literarni večer @ Stolp Škrlovec 22. april, ob 17h: Deček in svet, animirani film @ Stolp Škrlovec 23. april, ob 20h: Razstava gvašev Gabrijela Stupice @ Layerjeva hiša 23. april, ob 20h: Jazz večer @ Stolp Škrlovec 24. april, ob 18h: Skupinska razstava fotografskega društva Janez Puhar @ Stolp Škrlovec

17:00 Hiša Layer

Vstopnice za EXIT in Sea Da nce festival so na voljo pri članih bend a Sarcasm, prijave na www.sarcasm -band.

• Predavanje Pomen animacije za branje (Sten Vilar), 20.4.2015, 18:00:00 • Improvizacijska predstava Poglavja (Mark Džamastiagič, Aljaž Ferncek, Matic Hodža Frelih, Christian Pavuna in skrivni gost), 23.4.2015, 19:00:00 • Sejem gramofonskih plošč (Roman Pavlin), 24.4.2015, 10:00:00 • Sejem gramofonskih plošč (Roman Pavlin), 25.4.2015, 8:00:00 • Lutkovna predstava Veseli cirkus otožnega klovna (Gledališče Bičikleta), 28.4.2015, 17:30:00

Jane's Walk Kranj Sobota, 9. 5.

Delavnica Dišavenarave Slaščičarska delavnica: sladice v kozarčkih Ponedeljek, 11. 5.

Modna revija: Fit moda Torek, 12. 5.

Gledališka predstava: IWA PELE - pot karakterja Pubquiz Tedna mladih Sreda, 13. 5.

Bio delavnica: Domači razpršilci proti mrčesu Fotografsko predavanje: Ciril Jazbec Koncert: Bossa de novo Četrtek, 14. 5.

Kuharska delavnica: Žar za gurmane Delavnica ličenja: Osnove ličenja Koncert na Dvociklu: Nina Bulatovix IN Natriletno kolobarjenje s praho Petek, 15. 5.

Promocijski dogodek ob predstavitvi novega Kranjskega zemljevida: Zemljevid Kranja po tvoje #korekture Sobota, 16. 5.

Delavnica Dišavenarave

15

16

Scena, april 2015