Scena Februar 2015

• 4-7: Kranjska underground generacija • • 8-9: Portret župana kot mladega moža • • 10: Kulturni praznik •

Številka 1, februar 2015

Pomaga nam:

ISSN 2385-9350

Časopis za mladinsko (sub)kulturo

TOMŠIČEVA 42 4000 KRANJ info@gorenjski-muzej.si www.gorenjski-muzej.si tel: 04 201 39 50 Razstava Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein v Kranju je zasnovana kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah. Približno 1500 let zgodovine je na ogled na 1500 m2, skozi zgodbe 1500 predmetov in fotograj.

Najstarejše sledi človeka na Gorenjskem segajo nekaj deset tisoč let v preteklost. Prazgodovinska naselja in grobišča nekdanjih prebivalcev so bila odkrita v mnogih gorenjskih krajih. S prihodom Slovanov, ki so se pomešali s staroselci, je prevladala slovanska govorica. Pomešale so se zakladnice prastarih znanj

Grad Khislstein. (Fototeka Gorenjskega muzeja)

Meščanski salon 19. stoletja. (Fototeka Gorenjskega muzeja)

Orožje iz zbirke Gorenjskega muzeja. (Fototeka Gorenjskega muzeja)

in običajev, ohranila so se stara imena rek in gora. Predvsem pa se je ohranila veščina železarjenja, ki ga na Gorenjskem poznamo že 3000 let. V gospodarnosti, navezanosti na zemljo, veri in maternem jeziku koreninita deželna zavest in zavest o slovenstvu. Zato so gorenjske domačije dale tolikšno število izobražencev, kar simboliziramo z oltarjem domovini. Obiskovalec doživi sobo kmečkega dekleta, ki pripravlja balo. Sprehodimo se tudi skozi meščanski salon 19. stoletja.

Vstop v 20. stoletje simbolno zaznamuje podoba bohinjskega železniškega predora. Razvoj turizma, vzpon industrije, krvave morije dveh svetovnih vojn so zaznamovale podobo 20. stoletja. Z izdelki najuspešnejših gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in propadu gorenjske industrije. Razstavo zaključuje osamosvojitev Slovenije ter vstop v Evropsko Unijo.

Napovednik dogodkov do konca marca 2015: 12.2. – Muzejski večer – Predstavitev knjige Dr. Jurij Kurillo: Dr. Tomaž Pirc – ranocelnik in Prešernov prijatelj; ob 18. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše, Tomšičeva 42 21.2. – Sobotna otroška delavnica z Muzejčico; ob 10.30 uri v gradu Khislstein 21.2. – Javno vodstvo po občasni razstavi Iz zgodovine fotograje v Kranju; ob 10.30 uri v gradu Khislstein 4.3. – Odprtje razstave Druga svetovna vojna skozi numizmatiko; ob 18. uri v Mestni hiši 5.3. – Odprtje arheološke razstave Gradišče nad Bašljem – pozabljena utrdba; ob 18. uri v Mestni hiši 7.3. – Sobotna otroška delavnica z Muzejčico; ob 10.30 uri v gradu Khislstein 7.3. – Javno vodstvo po stalni razstavi Prelepa Gorenjska; ob 10.30 uri v gradu Khislstein

12.3. – Muzejski večer Denar druge svetovne vojne na tleh današnje Slovenije; ob 18. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42 21.3. – Sobotna otroška delavnica z Muzejčico; ob 10.30 uri v gradu Khislstein 21.3. – Javno vodstvo po občasni razstavi Iz zgodovine fotograje v Kranju; ob 10.30 uri v gradu Khislstein

Maskota Muzejčica, ki spremlja naš pedagoški program.

Scena, februar 2015

3

Uvodnik Dandanes imamo emaile in fejzbuke prepolne ogorčenih odprtih pisem tem in onim ministrom, beremo zmerjanje, kako smo nekoč lepo živeli, medtem ko je danes vse zajebano. In pomislim. Zakaj je bila moja mladost luštna? Zato, ker mi je družba dala vedeti, da je prihodnost moja, da bom dosegal velike stvari. Se spomnite pionirske himne? “Jutri vsi bomo veliki, velikih misli in rok”. Danes pa mladino bombardirajo le še s tem, da so vse penzije zapravljene, zdravstva kmalu ne bo več, da bo vsak naš prihranjeni cent požrl nek sod brez dna, ki ga nihče ne potrebuje, a ga vseeno gradimo ... Ne. Mladim moramo povedati, kar je res pomembno: “Ja, zdajle je kriza, marsikaj gre narobe, ampak dosegli smo veliko.

In prihodnost je vaša, ne predajajte se apatiji in nerganju in dosegli boste stvari, ki jih mi nismo mogli.”

K sreči so tudi taki, ki se tega zavedajo. Kranjska gimnazija, na primer, je Subartovi mladinski novinarski šoli, ker še nismo imeli pripravljenih prostorov, odstopila kar celo učilnico!

In mladi, ko jih enkrat začneš jemati resno, ne razočarajo.

Odprite oči, ne poslušajte nergačev, ki sami sebe potiskajo v vse večje splošno nezadovoljstvo. Med nami so mladi, močni, ukaželjni ljudje, sposobni narediti velike stvari.

Poglejte. Naredili so tale časopis. Navadite se nanj, nehajte nergat, naša mladina je tu, na Sceni!

Hvaležnost je lepa čednost. naj ob tem prvem uvodniku dam kapo dol pred naslednjimi ljudmi, ki v naši mladini vidijo prihodnost: - Subart in kranjski undergroundovci; - Manca Košir; - Gorenjski muzej, ki je glavni sponzor; - M.O. Kranj in Urad za mladino; - Ginmazija Kranj, ki nam je Easy Mucy, urednik pomagala pri mladinski novinarski šoli; - Kara, ki nas tiska.

Novo poglavje že začete zgodbe

Ni se vse začelo, ko smo se septembra 2014 v SubArtu zmenili za ustanovitev mladinske novinarske šole in delanje časopisa.

Ni se vse začelo jeseni 2008, ko smo za eno sezono zagnali podobno mladinsko novinarsko šolo, delali časopis in natisnili knjigo, ki je danes že nekajkrat ponatisnjen bestseller. Ni se vse začelo okoli milenija, ko je Bojan Bidovc delal in po Kranju brezplačno delil mladinski underground zin Wild Side. Ni se vse začelo, ko je konec 90-ih izhajala Nova Atlantida, ni se vse začelo, ko je od konca 70-ih do konca 80-ih v Kranju delovala Mladinska novinarska šola in izdajala časopis Naprej ... Vsaka stvar ima svoje korenine in vse, kar se dogaja tukaj in zdaj, je posledica nečesa.

Torej ob 8. februarju nazdravljamo vsem našim predhodnim korakom, saj iz njih rastejo velike stvari. Zgodba se nadaljuje.

Med mladimi novinarji, ki so uspešno naredili "prvi letnik" Subartove novinarske šole, je Marša Malešič takole strnila misli: "Ko sem izvedela, da bo preko Subarta potekala zastonj Mladinska novinarska šola, v okviru katere bomo delali časopis, ki ga zdaj držite v rokah, sem bila presenečena. Taka zanimiva priložnost se mi zdi v Kranju redka, za nas sodelujoče in za mladino, ki ji je ta časopis namenjen. Zanima me kakšne osebnosti bodo v njem in koliko neodkritih talentov bomo lahko odkrili na straneh Scene."

Alex Kodek pa takole: Časopis Scena je drzen projekt, ki se bo v prvi vrsti loteval mladinske kulture v Kranju. Dobil sem možnost sodelovanja pri zelo zanimivem projektu. Verjamem, da lahko k Sceni prispevam

misli, intervjuje in recenzije dogodkov tako, da se izogne politiki in izpostavi kranjske mlade ustvarjalce na sproščen način.

Mogoče je to lahko majhna kapljica, ki bo mladino še bolj združila z ustvarjalnostjo in med seboj povezala različne kulturne smeri. Lepo je dobiti priložnost izpostavljati predvsem tiste, ki jih v drugih občilih prezrejo. V preteklosti je bilo namreč ogromno ljudi, ki bi si zaslužili biti omenjeni v šolskih zgodovinskih učbenikih zaradi svojih izjemnih dosežkov, pa so bili kdo ve čemu prezrti. Verjamem tudi, da je možno na krajevni ravni ljudi bolj povezati in jih narediti bolj tolerantne do tako imenovanih alternativcev. Pomembno je, da se v kulturi nekeulturo (sub)k ga kraja ali mesta nahao k s n i lad is za m ja čimvečja raznolikost bArt, Časop založilo tvo Su š u r d mišljenj in umetniških iz- Izdalo in etniško razov. To lahko mesto na- Kulturno um ruševac. arjan K redi bolj živahno. zanj D rednik vorni u Mucy o g d o asy i in Glavn goričnik - E a Z t Egis štva uredni Člani dek o Alex K menc e l K Eva ič Maleš com a š r Ma gmail. @ j n a Na sceni je ! scenakr

ARA v Tisk K 500 izvodo a a. d c a l e k s a e N am v d a n Izhaja ji izid: april n Nasled ezplačno br Cena: 85-9350 23 ISSN

4

Scena, februar 2015

Kranjska underground scena: generacija od Izbruhovega Bazena do Subarta Marša Malešič in Eva Klemenc V Kranju so v poznih devetdesetih letih nase začeli opozarjati mladi v lokalni underground glasbeni sceni, ki so po mestu iskali dovolj velik in stalen prostor, kjer bi lahko poslušali in igrali svojo glasbo. Hkrati so tudi hoteli kranjski mladini dati priložnost, da bi se udeleževala dogodkov in še sama sodelovala pri ustvarjanju. Iz te želje je bil ustanovljen Izbruhov Bazen, v starem zimskem bazenu na Savskem otoku, ki je Kranju dobrih 10 let pestril glasbeno in kulturno dogajanje. Od leta 2011 se je dogajanje naselilo v Trainstation Squat na železniški postaji. O samem delovanju obeh prizorišč nam je pripovedoval eden od akterjev kranjske subkulturne scene Darči Kruševac. Ta članek je prirejen po pogovoru z njim.

Začetki novejše klubske underground scene v Kranju

Zgodba se je začela, ko so se mladi punkerji konec 90-ih samoorganizirali in začeli iskati prostore, kjer bi lahko prirejali koncerte, ustvarjali glasbo in izvajali razne druge bogate kulturne socialne ter politične aktivnosti. Naveličali so se posedanja v lokalih ter preživljanja dnevov in noči v Prešernovem gaju s flašo vina v roki. V tistem času so se koncerti v Kranju odvijali zelo poredko. Poleg Tedna mladih se je še nekajkrat na leto odvil kak dogodek v dvorani Primskovo ali klubu U-Bahn pri Tekstilindusu.

To pa je bilo tudi vse, kar se je dogajalo čez leto v našem mestu. Če si hotel več, si se moral odpraviti v Ljubljano, Ilirsko Bistrico, Koper ali Ajdovščino. Zato jim je potreba do nekega avtonomnega prostora v svojem mestu, z rednim obiskovanjem raznih koncertov v drugih krajih, postala le večja in večja.

Biti punker, ki igra v nekem bendu preko katerega z besedili kritizira družbo, politiko, vladajoči družbeni sistem, poziva ljudi k uporu, socialni revoluciji, propagira anarhistične ideje in sanja o nekem utopičnem svetu mira ljubezni in enakopravnosti, jim ni bilo dovolj. Zato so se dokaj kmalu preusmerili k iskanju novih prostoreov. Leta 2000 so našli zapuščeno takratno kranjsko Klavnico na sejmišču, in jo okupirali.

V kletnih prostorih so si uredili prostore za druženje in ob gašperčku, svečah, kasetarju priključenem na alkumulatorju, preživljali večere po svojem okusu.

Zelo hitro so se jim rojevale ideje o nadaljnih akcijah za pridobitev primernejših prostorov, saj so vedeli da v Klavnici nebodo dolgo ostali. Z več kot 50-člansko ustanovno skupščino so tam ustanovili Alternativno kulturno društvo Izbruh.

Takoj zatem je društvo na različnih lokacijah po mestu začelo prirejati niz protestnih koncertov, ki so opozarjali javnost in mestno oblast, da Kranj nujno potrebuje prostore za redno izvajanje tovrstnih dogodkov. Predlog društva Izbruh mestni občini Kranj, da je zapuščeni stari zimski bazen res primerna lokacija in naj ga namenijo tem dejavnostim, je bil večkrat zavrnjen.

Tako so številni negativni odgovori na

poslane prošnje in neuspešni sestanki ter ignorantski odnos občine bili razlog da so iz protesta zasedli bazen.

DOST MAMO! se je glasilo sporočilo javnosti decembra 2001 kjer so prek plakatov in letakov, razjasnjevali vzroke zakaj zasesti prostore zapuščenega zimskega bazena. To je bil tudi prvi koncertni upor in začetek same zgodbe Izbruhovega kulturnega bazena.

Easy Mucy se spominja: "Okoli leta 1998 se je še pred Izbruhom pojavila ideja, da bi mladi ‘zavzeli’ trikotnik na koncu Majdičevega otoka, kjer je bil zapuščeni

Padali so tudi rekordi. V slovenskem metalu nikoli prej ni bilo zabeleženo, da bi skladbo izvajalo 22 glasbenikov, pa tudi, da bi na oder vdrla množica 42 ljudi ne.

To se je zgodilo leta 2007 na koncertu MetalSteel+Sarcasm ob izvajanju komada Heavy Metal Is Our Religion.

V Bazenu je vadil kup bendov, urnik pa kraju primerno anarhičen. Na sliki Srou pa letu, Šulc za mikrofonom, ok. 2009.

Kakor se je bazen zgradilo z udarniškim prostovoljnim delom, so tudi Izbruhovci menjali streho na bazenu, leta 2008.

Scena, februar 2015

Bazen je imel hibo: kadar je bil vodostaj Save previsok, je namreč voda znala priti po odtoku nazaj v bazen. Na sliki prizor poplave, ko so zadnji trenutek evakuirali oder. Sicer je sam bazen še cel, lahko bi se ga uporabljalo celo za prvotni namen. bazen. V tistem času so ga uporabljali člani Gledališča čez cesto, ki so tam imeli tudi vsakoletni gledališki festival, na katerem sta se kalila npr. takrat nadebudna Javšnik in Pižama. Ideja je bila, da bi se obnovilo bazen in ga spremenilo v dvorano, s tribunami, streho bi se povišalo toliko, da bi nastalo mansardno nadstropje, kjer bi bili prostori za bende in delavnice.

Zunaj bi bil še amfiteater za poletne prireditve, v sami špici otoka pa bi bil skate-park. Glasbeniki in skejterji smo ob večerih v Downtownu konspirativno primerjali tlorise bodočega kranjskega MKC-ja. Na pobudo so se odzvali mnogi kranjski zasebniki, ki so bili pripravljeni sponzorirati materialno in z delovno silo. Ko se je neodvisno od teh razmišljanj tam naselil AKD Izbruh, je deloval po zelo podobnih načelih, zato ni bilo več potrebe, da bi se

Jože Bizovičar – Joco (Zavod Carnica, Novi KLG)

Sam sicer nisem več tako „mladinsko“ aktiven kot v zadnjih dveh desetletjih, ko sem sodeloval pri organizaciji prireditev, kot so: Metal festivali, Rock proti drogam, Teden mladih, Glasbeni tematski večeri v Down Townu, Kalejdoskop, Ana Desetnica itd.

nadaljevalo z ‘zavzetjem’ bazena."

Ta dejanja, okupacija prostorov in raznolika kulturna dejavnost, ki se je kasneje izvajala, sta bila kjlučna faktorja, ki sta pripomogla k še večji rasti razvoja različnih subkultur v naši lokalni skupnosti. Z omogočanjem izvedbe programa tudi drugim formalnim in neformalnih organizacijam, pa je prostor zrasel v sam center alternativne urbane kulture, brez konkurence na lokalni ravni.

Poleg glasbenega dogajanja so se v bazenu odvijala tudi predavanja, diskusije, predvajali so se filmi, odvijale delavnice in drugi dogodki.

Prvotni glasbeni koncerti so bili predvsem usmerjeni v metal, hardcore, rock, reggae punk ... zvrsteh, kasneje pa so se vrata odprla tudi elektronskim ustvarjalcem tranca, drum and bass-a in techna.

V njem so se formirale nove glasbene skupine, uveljavljali novi DJ-ji, se urili novi organizatorji, tonski tehniki, mladi umetniki, grafiterji, marsikdo pa se je naučil opravljati tudi kaka gradbena dela, saj so objekt sami adaptirali z lastnimi sredstvi (od napeljave elektrike, menjave strehe, izgradja mostu, poslikave sten, postavitev paviljona, itn).

5

Zakon o denacionalizaciji naj bi pravil, da se vrača v privatno last le zemlja v naravi, objekti zgrajeni na njej pa vrnejo mestni občini in ker je v naši Sloveniji možno vse, je tako bazen postal last družine Majdič.

Znotraj društva so se takrat začela odvijati tudi razna trenja.

Tako so se dolgoletni aktivisti vse bolj začeli razhajati, temu je sledil poznejši razkroj in odhod nekaterih akterjev iz društva. Slednji so kasneje ustanovili društvo Subart.

Med letom 2009 do 2011 je M.O. Kranj plačevala najemnino okrog 50.000€ letno, tako da so se stvari neprekinjeno lahko odvijale.

2011 s pristopom nove oblasti in župana Mohorja Bogataja, pa se je pipica za najemnino zaprla, posledično pa so morali zapustiti in izprazniti same prostore.

Izbruhov Bazen je deloval od leta 2001 do

Konec Bazena

Bazen je bil dolgo časa v denacionalizacijskem postopku, kjer sta se Mestna občina Kranj in družina Majdič s prestavnikom Vi- Ob našem obisku sta dva člana ravno vihtomirjem Grosom potegovala za lastnišvo. tela krampe pod zidom za priklop vode.

Se je pa na tem področju v omenjenem času veliko dogajalo in kakorkoli obračamo zgodbo, lahko pridemo do dejstva, da je danes veliko bolje, kot je bilo pred dvajsetimi leti.

V Kranju je ogromno društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, in med njimi so tudi mladinska ali pač tista, ki imajo znotraj svojega delovanja mladinske skupine, sekcije.

Veliko je tudi interesnih skupin in posameznikov, ki delujejo na kulturnem področju: glasbene skupine, fotografi, gledališke in plesne skupine itd.

V Kranju že dolgo deluje dobro organiziran Klub študentov Kranj s svojim vsakoletnim vrhuncem, Tednom mladih, ki velja za največji mladinski festival v Sloveniji glede na število in raznolikost dogodkov.

Eno najbolj dejavnih društev v zadnjih letih, KUD Subart, je z veliko volje, prostovoljnega dela, reševanja problemov z oblastmi itd. poskrbelo tudi za ustvarjalno-dogajalni center na železniški postaji, Trainstation Squat.

So pa seveda tudi večni problemi s katerimi se vsi ti aktivisti srečujejo. Večinoma gre za težave financiranja dejavnosti in prostorske težave.

Eden večjih problemov je v tem, ker je Mestna občina Kranj ukinila večletno financiranje kulturnih dejavnosti in jih sedaj sofinancira prek vsakoletnega razpisa, kar društvom onemogoča delo na daljši rok. Še vedno pogrešamo neke smernice – strategijo na področju kulture in mladinskih dejavnosti.

Sam še vedno v Kranju pogrešam nekakšen kulturni center, kjer bi društva lahko delovala in sodelovala. Ne govorim o dogajalnem klubu, kjer bi bili koncerti, zabave in podobno, pač pa o dnevno-večernem centru, kjer bi bili prostori za vaje, sestanke, pisarniška oprema, skladišče za tehnično opremo, razni scenski rekviziti.

Problem je tudi v samem povezovanju med posamezniki, društvi in oblastjo.

Ampak, kot spremljam, se na novo ustanavlja tudi Mladinski svet Kranja, prek katerega bodo težave mladih laže prišle do ljudi v politiki, ki odločajo.

6

Scena, februar 2015

2011, samo društvo Akd Izbruh pa je takoj zraven objekta, se je zgodila ena. Enkrat po zaprtju tudi prenehalo aktivno delovati. mu je skupina Romov poskušala odpeljati prikolico. Vse to se je dogajalo medtem, ko je on bil še v njej.

Spomini Najslabši spomini so vezani na nepriča- Drugi spomini so razni dogodki, ki so kovan rezultat denacionalizacijskega po- bazen zaznamovali v enega izmed zelo stopka in prepire, ki so razdrli ekipo prija- pomebnih kulturnih prizorišč v Sloveniji.

DUBIOZA KOLEKTIV, PANKRTI, ALI teljev proti koncu Izbruha.

Nesrečni grind crust punk festival, najve- EN, NIET, DISCHARGE, EXTREME čji v tem delu Evrope BALKANIKA CO- NOISE TERROR, BALKANIKA CORE CRISIUM, ROTTEN RE, kjer je Mitja Herak, takratni policaj, FESTIVAL, potem Direktor oblčinske uprave, danes CRIST, VENDETA, RATOS DE POzačasni direktor zavoda za turizem Kranj, RAO, MUNICPALE WASTE, LAIprekinil dogodek in zahteval da se 1500 BACH in mnogo mnogo drugih ... ljudi, turistov iz celega sveta odstrani od prizorišča. Grozil je z vodnimi topovi.

Nova doba za underground Bolj veseli spomini se navezujejo na do- v Kranju - Trainstation Squat godke v Bazenu in razne osebnosti, ki so Po zaprtju Izbruhovega bazena in izselitvi se vrtele okoli njega. Teh je toliko da bi AKD Izbruha je nova Kranjska generacilahko napisali scenarij in posneli najbolj- ja s pomočjo starejše še istega leta 2011 z ši film, komedijo, ki bi dobila vse nagra- inicativo KRANJ RAB PLAC zasedla zade. puščeno skladišče ob železniški postaji Da od anekdotah, ki so se odvijale, ne ter ga poimenovala Trainstation. govorimo.

Potrebno je bilo začeti vse znova.

Slavku Manfredi, ki je živel v prikolici Večnamenska dvorana, zaodrje, spalnica, pisarna, prostor za vaje in audio studio, atelje za umetnike in multimedijo, kuhinja, prostor za rolkanje, plezalna stena in manjša info točka s teraso, vse to se je zarisalo v načrt preureditve prostorov.

Vse do danes je že 90% tega načrta uresničeno.

Zelo hitro so se tudi nedavno prekinjene veze organizatorjev kranjskega glasbenega podzemlja spet združile. V novih prostorih so začeli kršiti vsa pravila Republike Slovenije, z raznimi nelegalnimi dogodki, ki so obogatili mesto z dogajanjem.

Poleg glasbenega programa so se na meniju znašli tudi številni drugi dogodki, ki Štafeta se nese naprej. Pankovci, čeprav so predvsem izobraževalnega značaja. Tupo definiciji anarhični, so obenem tudi di Art Kino je na sporedu enkrat tedensko. družbeno najbolj zavedni, kritični in ak- Objekt je zaživel zelo hitro. Energija je tivni. Kranjski panksi pa so že dolgo zna- bila prava, dejavnost se še vedno širi, noni po tem, da se trudijo okoli kulture in so vi mladi upi pa prihajajo in se še uvajajo. za Kranj naredili ogromno. Ne samo Novi Brez problemov pa seveda tudi torat ni šlo.

KLG, Šulc, Izbruh, Darči (na sliki), Su- Mestna oblast ni razumela da so tovrstni bart, spomnimo se "starega" KLG, Rožce, prostori potrebni v mestu in da je to program posebnega pomena.

AIDS-a in drugih...

Kot lastnica objekta ni želela invenstirati nekaj tisoč evrov iz 80-milijonskega proračuna, za ureditev sanitarij, vodovoda in kanalizacije, da bi lahko delovali v normalnih pogojih. Po dveh letih sestankovanja in dogovarjanj se je občina odločila prodati objekt.

Društvo Subart je Trainstation odkupil od občine z velko pomočjo celotnega kranjskega glasbenega podzemlja. Organiziral se je dobrodelni enotedenski dogodek na katerem so se vsi nastopajoči odpovedali honorarju, kar se je potrebovalo več, pa je samo društvo Subart založilo.

Tako je zdaj Trainstation last društva Subart, kar pomeni da ne bo nikoli več potrebno iskati novih prostorov.

Finance

V obeh zgodbah na prvem mestu ni bil denar in vonj po zaslužku, ampak sam človek in razvoj scene.

Na Bazenu se je vse delalo prostovoljno, če pa se je zaslužilo karkoli več kot predvideno, se je vlagalo nazaj v organizacijo, objekt in opremo.

S Trainstationom je zgodba podobna.

Jasno je, da te dejavnosti ne predstavljajo biznisa, saj če bi, bi vsak lokal v Kranju predvajal Napalm Death in organiziral Grind core punk koncerte.

Da poteka vse brez zapletov, društvo Subart kandidira na razne javne razpise, zadnje čase pa poskuša tudi tržiti svoje storitve, (oddaja ozvočenja, snemanje bendov, tiskanje majic, izdelava značk itn.)

Trainstation prek razpisov finančno podpira M.O.Kranj, Urad za mladino in Ministrsvo za kulturo. S tem viri pokrijejo

Rampa za skejterje, kmalu plezalna stena

Scena, februar 2015

7

trebna vse večja odgovornsot pri vodenju tehnično-administrativnih birokratskih zahtev. Tega dela je vedno več in presega že vse meje prostovoljstva, zato bi bilo potrebno redno zaposliti nekoga, ki bi skrbel in imel čas samo za te stvari, a za to denarja ni.

Samo poslopje se obnavlja in nadgrajuje, v zgornjih nadstropjih Trainstationa urejamo pisarno, prav tako pa naj bi zgradbi dodali še dnevni bar s teraso, ki bo predstavljal neko info točko.

V planu je odpreti tudi Pirate Shop, ki bo skrbel za merchandise bendom, prodajal izdelke, ki so težko dostopni kupcem, nudil možnost prodaje izdelkov lokalnim mladim umetnikom, bendom, Prihodnost Ker so v Subartu odločni, da bodo delali DJ-em itn. po predpisih, saj denarja za kazni inšpek- V samem programu bodo novosti usmertorjev nimajo, je zaradi zakonodaje po- jene v tedenske in dnevne aktivnosti,

predvsem izobraževalne narave, namenjene mladini. Še naprej bomo podpirali ustvarjalno in aktivno mladino, jim nudili prostore in vso potrebno tehnično-administrativno pomoč.

Zainteresirane mlade bomo skušali vključili tudi v samo izvedbo programov.

Podpirali in pomagali bomo tudi podobnim idejam kot sta Mladinska novinarska šola in časopis Scena.

terih socialno-družbenih tematik na področju mladinske kulture. Poleg tega smo imeli tudi reportaže o sceni po drugih krajih, intervjuje z domačimi in tudi tujimi izvajalci, recenzije albumov in reportaže iz koncertov, stripe, poezijo, kratke zgodbice... In še kaj bi se našlo. Začeli smo kot klasični fanzin, na parih fotokopiranih straneh A5 formata, kasneje pa smo od KŠK-ja pridobili minimalna sredstva, ki so nam omogočila zadnji dve številki tudi v tiskani obliki. V dobrem letu in pol nam je uspelo izdati 6 številk, ki so bile na voljo brezplačno na koncertih in raznih lokalih po Kranju. Že samo to se mi zdi kar velik uspeh za tiste čase, saj smo dosegli dokaj velik krog ljudi znotraj scene, katere smo dodobra navadili na posredovanje informacij v taki obliki. Ko smo zaradi pomanjkanja časa in drugih interesov prenehali z izdajanjem, me je precej ljudi potem z velikim zanimanjem spraševalo, kdaj oz. če bo še kaka številka. To se mi zdi recimo kar lep kompliment.

Tudi glede organizacije je sedaj precej lažja komunikacija z bendi v globalnem smislu, na drugi strani pa splet ponuja skoraj neomejene možnosti za promocijo, kjer te lahko ovira le tehnično (ne)znanje

in lastna domišljija. Slednje se odraža predvsem s tem, da mladi bendi tega ne izkoristijo do konca, ker stroški so minimalni ali zanemarljivi. Namesto tega raje najemajo neke kvazi agencije, ki so iz tega seveda naredile velik biznis. Bi pa tukaj omenil še nekaj, da iznajdljivost še ne pomeni agresivnega in nadležnega spemanja po Facebooku in drugih družabnih omrežjih.

10% letnih odhodkov, predvsem stroške obratovanja (elektrika, komunala, ogrevanje itn), iz vstopnin, donacij in gostinske dejavnosti pa vse ostalo.

Največji problem in strošek, ki v naši priljubljeni državi zaradi njene zakonodaje ovira razvoj in sam obstoj alternativne kultuire, so razna plačila, katerim se teško izogneš. SAZAS (avtorske pravice) IPF (glasbeni fonogrami), varnostne službe, (varujejo prireditve).

Ta strošek je tudi do 600€ na prireditev.

Tako da se v Sloveniji bolj splača organizirati ilegalno prireditev, saj manj stane kazen kot pa vsi ostali stroški.

Bojan Bidovc Veliko ste se trudili okoli promocije bendov. Bi lahko rekli, da so pri tem do danes nastale kakšne spremembe?

Seveda! Sam način dela se je konkretno spremenil in si ga ne morem predstavljati brez spleta in spletnih medijev.

V drugi polovici 90-ih sem sodeloval pri eni redkih tiskanih glasbenih revij pri nas, ki pa je potem žal prenehala izhajati. Z nabranimi izkušnjami in intenzivnim udejstvovanjem na lokalni sceni smo potem znotraj Novega KLG-ja štartali s fanzinom Wild Side, katerega prvotni namen je bil pokrivanje razgibane kranjske/gorenjske underground scene, kot tudi neka-

Novi časopis Scena

Po Darčijevih besedah bomo tudi mi pomembni za delovanje lokalne subkulturne scene. Sami novinarji bomo imeli reference za naprej, povrhu vsega bo to tudi dobro preživljanje prostega časa. Časopis bo pomemben tudi za Kranj in tudi širše, saj se temami, ki jih bomo obravnavali, ne ukvarja veliko časopisov.

Kakšna se vam zdi trenutna scena v Kranju?

Scena se mi zdi dokaj zanimiva, vendar opažam, da smo imeli v določenih obdobjih precej večje število bendov, kot jih deluje trenutno. No, mogoče za vse niti ne vemo in se zaenkrat še skrivajo po garažah. Meni osebno mogoče manjka nekaj več mladih in raznolikih izvajalcev, ki se lahko pohvalijo z originalnim in avtorskim materialom. Za največji „izvozni produkt“ trenutno definitivno lahko štejemo skupini Raggalution in Soulcharger, ki sta se vsaka na svojem področju že uspeli prebiti iz lokalnih okvirjev, vztrajno pa se na sceni recimo vse bolj uvelavljajo tudi Armaroth, Le Serpentine, Didge in Ransom Call.

8

Scena, februar 2015

Portret župana kot mladega moža Pogovarjala sta se župan Boštjan Trilar in Alex Kodek

Kako ste doživljali kulturno sceno v svoji mladosti?

V moji mladosti, to je konec osnovne šole in v srednji šoli, sem sam bil usmerjen predvsem v glasbo. Zahajali smo v Delavski dom (po domače Delavc) in razne diskoteke (Rosa na Kokrici, Skala v Preddvoru). Tako se je tudi mladina delila, ali si bil panker ali si bil šminker ali si bil metalec, pri čemer so se slednji radi malo bolj pretepali in nisem prepričan, koliko je bilo v tem kulture. Osebno so mi blizu vse zvrsti glasbe. Če mi je bila neka glasba všeč, naj bo klasika ali folklora, pank ali metal, sem jo poslušal in se nisem posebej opredeljeval. Skratka, kulturo sem doživljal predvsem kot glasbo, in to kot glasbene dogodke, druženje ob koncu tedna. Če sem prav zasledil, je bil vaš oče direktor kino podjetja Kranj. Katere filme ste radi gledali?

Ste videli film The Wall (od Pink Floydov)? Se spomnite še kakšnega kultnega filma iz teh časov?

Res je, moj oče je bil dolgoletni direktor Kinopodjetja Kranj in tudi sam sem velik filmofil. Praktično pogledam vse filme, najraje tako, da grem v kino s hčerko in sinom, ki sta sedaj že odrasla, če si le najdeta čas. Moj izbor je znanstvena fantastika. Mislim, da ni filma iz te zvrsti, ki je bil posnet, da ga nisem pogledal. Še zdaj sem zaljubljen v znanstveno fantastiko. Seveda sem pogledal tudi film The Wall od Pink Floydov, in ne samo enkrat. Moram pa priznati, da sem bil tedaj, ko se je film vrtel, vseeno še nekoliko mlad (14 let). Tako sem ga skozi življenjsko obdobje večkrat gledal z različnega zornega kota. Glasba skupine Pink Floyd me pa še danes popolnoma navdušuje. Kultni filmi, ki se jih spomnim, so filmi osemdesetih: med njimi Brazgotinec (Scarface) in Polna bojna oprema (Full Metal Jacket), iz še zgodnejšega obdobja pa sta se mi vtisnila v spomin tako knjiga kot film Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange).

Kranj kot kulturno mesto - kaj bi najbolj izpostavili? Koncerti, ples, gledališče?

Z zornega kota kulture mladih sem navdušen, koliko potenciala ima kranjska mladina. Vedno znova presenetite, če imate možnost. Naj omenim osebno izkušnjo, kamor rad zahajam, je Trainstation. Mislim, da so tam fantastično organizirani. Potem je tu Mladinski oder, skupina samoukov. Navdušen sem, da ima Kranj kar šest metal bendov, ki delajo po starih zakloniščih. Naj omenim plesalce plesne skupine Qulenium, ki se na žalost vedno bolj usmerjajo proti Ljubljani. Sicer pa moram zelo pohvaliti Prešernovo gledališče Kranj, kako se je v zadnjih dveh

Scena, februar 2015

9

letih razvilo – navdušen sem, da v Kranj prihajajo tudi obiskovalci iz sosednjih občin, celo iz Ljubljane. Lahko smo zadovoljni, da imamo v Kranju zelo dobro kulturno infrastrukturo. Pomembno je, da še naprej delamo tudi na vsebinah.

Ste se tudi sam morda ukvarjali s kakšno umetniško dejavnostjo? Ste igrali kakšen glasbeni inštrument?

Moram priznati, da ne. Bolj sem se ukvarjal s športom. V mladosti sem aktivno treniral smučanje. Kar se tiče umetniške dejavnosti, sem v osnovni šoli sodeloval v folklornem krožku. Ne igram nobenega instrumenta in nimam čisto nič posluha. Sicer rad pojem, vendar bolj potiho, da ne zmotim preveč družbe.

Kako bi opredelili pojem alternativne subkulture? Kaj za vas predstavlja pojem alternativna kultura? Kako vidite mladinsko delovanje društva Subart?

Ste tudi sami pripadali kakšni subkulturi?

Zame bi bila prosta definicija, da je subkultura oziroma so subkulturniki skupina ljudi, ki znotraj glavnega toka kulture izoblikujejo nek svoj način delovanja, vzorcev obnašanja, oblačenja in so zato tudi verjetno manj številčni in tudi lažje opazni. Kar se tiče Subarta in Trainstationa, sem navdušen. S partnerko Mojco večkrat zaideva tja. Oba sva po duši tudi bolj rockerja, mogoče tudi metalca, zato nama ta scena zelo ustreza. Osebno se na vseh dogodkih Trainstationa izjemno dobro počutim in lahko samo podpiram Transtation, Darčija in njegovo ekipo. Zase bi težko rekel, da sem kdaj pripadal kakšni subkulturi. Če je bil pank v Sloveniji kot neke vrste subkultura, potem lahko rečem, da me je za nekaj časa, mogoče ka-

kšnega pol leta, zelo potegnilo. To je bilo v času, ko sem se dobro spoznal z glasbo skupine Stiff Little Fingers in sem se za krajši čas drugače oblačil in pripel kakšno broško več. Ne morem pa reči, da sem bil zelo aktiven v kakšni subkulturni skupini ali gibanju.

Kakšno glasbo ste najraje poslušali in kakšno glasbo radi poslušate zdaj?

Kot sem že prej omenil, pri glasbi se ne poskušam omejevati z žanri. Poslušam vse, kar mi je všeč, sem pa po duši rocker.

Rad poslušam rockovsko glasbo, neke vrste rock klasiko – skupine Queen, AC/ DC, Iron Maiden, Metalica in tako naprej.

Naj omenim, da bom šel maja na koncert AC/DC in se že veselim. Moja in Mojčina najljubša pesem je Black Betty v izvedbi skupine Spiderbite. Prav tako so nama pri srcu Animals, David Bowie, Sex Pistols,

Pink Floyd, Rolling Stones, Stiff Little Fingers, Led Zeppelin, Guns N' Roses, Deep Purple.

Kako gledate na mladinsko kulturno dogajanje v Kranju zdaj v primerjavi z nekoč?

Predvsem bi rekel, da je veliko bolj razširjeno, da se veliko več dogaja. V primerjavi s preteklostjo je na razpolago veliko več infrastrukture, prostorov. Vidi se, da z globalizacijo sveta svetovni trendi veliko hitreje pridejo v Slovenijo in Kranj.

V mojih mladih letih je bilo treba za kakšno novo ploščo iti v Italijo in čakati na četrtkovo oddajo Alta pressione, da si slišal, kateri so novi popularni komadi.

Skratka, veliko bolj razširjeno, veliko različnih dejavnosti, veliko hitreje se dogaja, veliko bolj se mladinska kultura tudi na mednarodni sceni udejanja.

10

Scena, februar 2015

Prešernov dan v Kranju

foto Mucy & Marša

Scena, februar 2015

GMB

11

Alex Kodek Klemen: Še dobro, da ima Kranj zdaj končno spet prostor, v katerem se lahko občinstvu predstavijo tudi mladi neuveljavljeni glasbeniki. Ekipa Subarta si je to komaj izborila. V prihodnosti bi mladim, ki si želijo biti ustvarjalni, res lahko manj težili glede tega. Opažamo pa tudi monotonost, mladina je vedno bolj pasivna in to ni dobro.

Kaj boste za pusta?

Klemen: Dobro vprašanje. Anže: Jaz bom krofe prodajal. (Smeh.) Nika: Ne vem. Je pa res, da se za nastope ne maskiramo, edino jaz vedno nosim isto majico.

Kako vam je ime in koliko ste stari?

Nika Krmelj (bas) 19 let, Klemen Govekar (kitara) 21 let, David Orehar (vokal) 20 let, Anže Podobnik (bobni) 20 let.

Kaj hudiča pomeni GMB? Klemen: Klišejsko vprašanje… Nika: To pomeni vse in nič… David: Ni važno… Nika: Nočemo se omejiti, naj ima folk svoje ideje… Klemen: Najbolje, da prideš na koncert in uživaš, pa boš mogoče že ugotovil, kaj to pomeni…

Koliko časa že obstaja vaš band?

Nika: Zdaj bo dve leti, odkar smo prišli skupaj.

O čem pa so vaša besedila?

David: Ja, glej, brutal death metal… kri, bolečina, pač primerno glasbi. Nika: Kakšna žival bi bil rad npr... (smeh) David: Ja, kakšne živali se tudi najdejo vmes. Klemen: Nimamo narejenih posebnih konceptov, tako da se ne držimo strogo kakšne tematike. Gre bolj za stvar trenutnega razpoloženja - in to se potem napiše. Anže: Odvisno, kakšne občutke nam porodi nek komad. Občutki pridejo kot vojska, ki pomendra vse pred seboj. Klemen: Zelo raznolika besedila imamo. Ni vedno samo kri in smrt, no, nekaj je tudi tega, seveda…

dično pomirilo. Nika (prišepne): agresija brez destrukcije. Klemen: Ja, da agresivno delam nekaj, kar ni destruktivno in se ob tem sproščam. Potem je pa prišel s tem še žur, življenje… V glasbi je vse.

David: Vse se začne v puberteti in v srednji šoli in potem si tam, z dolgimi lasmi in steklenico v roki. Nika (prišepne): najcenejšo…

Anže: Sam sem pa začel z osnovo - Metallico. Zgodilo se je pa v trenutku. Kmalu zatem sem že dobil bobne in nato sem spoznal Klemna.

Kako pogosto imate vaje?

Nika: Enkrat tedensko, pred koncertom pa tudi večkrat.

Kaj vas najbolj drži skupaj?

Nika: Združil nas je glasbeni okus in skozi to smo postali kolegi in dobri prijatelji.

Posebne zanimivosti in doživetja vašega banda?

Nika: Imamo svojega kuharja, ime mu je Igor. Ko smo šele komaj nastali, so nas že povabili na vikend festival Metal Mania v Opatje Selo. Klemen: Ja, tam je bilo vse noro. Šotori so bili čudno postavljeni, bilo je veliko dima… Spoznali smo kočljive odseke slovenskih cest. Nika: Občasno kdo pade z odra. Klemen: Imamo tradicionalni band piknik. Letos bo že drugi. Nika: Prostor za vaje lepo uredili. Če smo na vaji, nismo dosegljivi na telefon.

Vizija banda?

Klemen: Videti svet. Izdaja albuma (imenoval se bo GMB). Radi naredimo Raje igrate v Kranju ali drugje? čimveč sami, npr. naslovnico za album.

Nika: Bistvena razlika je v tem, da bodo v Nov logo. Nika: Tisk majic in drugih Kranju na naš koncert prišli vsi naši prijate- okraskov v barvah banda, skratka “mrč” lji in znanci, tako da bo prizorišče polno že (merchandise). samo zaradi njih. To je sicer dober občutek, ampak po drugi strani smo pa tu v zadnjem Za zaključek še…? letu in pol igrali petkrat in to je preveč. Mi Klemen: Darči in ekipa Subarta nam vesmo se že malo naveličali, občinstvo pa liko pomagajo pri snemanju albuma in najbrž tudi (smeh). Klemen: Folk na kon- promociji banda. Posebna zahvala gre certih v Kranju je zakon! (Ostali mu priki- Darčiju za snemanje naše demo plošče. majo.) Nika (nadaljuje): Drugje je pa folk čisto drug, pretežno nepoznan in zato se je URL: treba bolj potrudit, da prebiješ ozračje. Kle- goremolestedbabies.bandcamp.com/ men: Radi igramo tudi na raznih manjših festivalčkih po Sloveniji, tam je vedno dobro vzdušje. Komaj čakamo pa tudi na večje odre in večje festivale.

Kako ste postali metalci, oz. kaj vas je pritegnilo ravno k tej glasbeni zvrsti?

Nika: Začela sem poslušat Siddharto in od tam je šlo samo naprej.

Klemen: Našel sem se v tem, ker sem Kaj pogrešate v Kranju v smislu allahko sprostil agresijo in to me je posle- ternativne in ostale kulture?

12

Scena, februar 2015

Metalska fešta treh generacij

14. marec, Trainstation Squat: Metalsteel, God Scard, Rise 90-ta so bila za slovenski metal najtežje obdobje, saj celo največja imena 80-ih niso zdržala. Klonili so celo Pomaranča, Sarcasm, Lene kosti, Železobeton, Interceptor ... , ki so se vrnili šele ob prelomu tisočletja. Že samo izraz 'metal' je bilo dovolj, da bendi niso dobili koncertov. Najbrutalnejši progresivni bend 90-ih God Scard pa je edini, ki je ne samo aktivno, pač pa tudi zelo uspešno preživel to obdobje, in je tako danes najstarejši slovenski metal bend z neprekinjenim delovanjem in po napadalnosti še danes skoraj nima para.

Z novim tisočletjem je iz smeri Medvod v slovenski metal

zapihal nov veter. Desetletje in pol pozneje temu že težko rečemo "veter", saj je Metalsteel dosegel orkanske razmere in postal eden največjih (če ne kar največji, nevoščljivci naj že enkrat pogoltnejo knedelj) slovenskih heavy metal bendov vseh časov. Njihovi nastopi so na nivoju velikih svetovnih bendov in garancija za odličen žur.

Rise iz Tržiča spada med nova imena gorenjskega metala, imajo demo To Power, najdete ga tudi na youtubu. Stil nekoliko spominja na berlinske Depressive Age, tako da ni dvoma, da si ne bi našli poslušalce vseh generacij.

RAZPIS ZA SODELOVANJE NA SUBARTOVEM FESTIVALU KRATKEGA FILMA V KUDu Subart v sklopu projekta Kinofobija iščemo najbolj nore, odbite, aktualne, družbenokritične, politične, eksperimentalne, dokumentarne, poučne, umetniške, animirane, glasbene, športne, zabavne in čim bolj raznolike kratke filme, ki jih bomo 2. teden v maju v sklopu

TEDNA MLADIH 2015 predvajali v Vovkovem vrtu v Kranju.

K sodelovanju vabimo mlade, stare, profesionalce, amaterje in vse vmes, še posebej pa bomo veseli Kranjčanov.

Pogoja za sodelovanje na razpisu sta oddan film s kratkim opisom v fizični ali elektronski obliki in podpisana izjava o avtorstvu.

Rok za oddajo je 6. 3. 2015.

Izbrane avtorje bomo obvestili do 16. 3. 2015.

Filme s kratkim opisom in podpisane izjave o avtorstvu pošljite na trainstationsquat@gmail.com ali KUD Subart, Ulica Lojzeta Hrovata 6, 4000 Kranj in v zadevo ali na kuverto pripišite “Prijava na Subartov festival kratkega filma” Filme lahko tudi obsebno oddate na katerem koli dogodku v prostorih Trainstation Squata.

Prijavitelje opozarjamo, da bodo filmi, ki spodbujajo sovraštvo ali nestrpnost brezpogojno odstranjeni iz izbora!

Kratke filme, ki se ne bodo uvrstili na Subartov festival kratkega filma v sklopu Tedna mladih 2015, bomo v sklopu projekta Kinofobija predvajali na enem od rednih filmskih večerov v prostorih Trainstation squata.

Scena, februar 2015

13

14

Scena, februar 2015

Napovednik za februar Računalniško usposabljanje Računalništvo v oblaku - Google drive in dokumenti (IPIS, računalniška usposabljanja) Predavanje Z voljo do znanja (Vera Grobelšek) Družabna igra go - razvijte veščine kombinatorike, vizualizacije in potrpežljivosti Pravljična sredica - Ptujski kurent in njegova Magdalenca (Marija Mezeg) Delavnica Hrbtenica - drevo življenja (dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet. med.)

Računalniško usposabljanje Pomoč uporabnikom računalniških programov (IPIS, računalniška usposabljanja) Delavnica Čarobni prsti Okrogla miza o javnem šolstvu Delavnica Igralne urice Delavnica Čarobni prsti Predavanje Temelji angleščine po mavrični bližnjici (Dušica Kunaver) Delavnica Kaj novorojenček v resnici potrebuje? (Ana Pavec, svetovalka za dojenje) Računalniško usposabljanje Google+ (IPIS, računalniška usposabljanja) Družabna igra go - razvijte veščine kombinatorike, vizualizacije in potrpežljivosti Delavnica Zrak je lahko presenetljiv (Fun science Slovenija)

10.2.2015

16:00

10.2.2015

16:30

10.2.2015

17:30

11.2.2015 11.2.2015

17:30 19:00

12.2.2015

17:00

12.2.2015 12.2.2015 16.2.2015 16.2.2015

17:00 19:00 10:00 17:00

16.2.2015

18:00

17.2.2015

10:00

17.2.2015

16:00

17.2.2015 17.2.2015

17:30 17:30

Računalniško usposabljanje Iskanje po računalniškem katalogu COBISS/OPAC Pravljična sredica - Šivilja in škarjice ( Dragotin Kette) Striparski večer: Dr. Horowitz in Mister Horjak (Ciril Horjak, Zoran Smiljanić) Delavnica Čarobni prsti Filmski večer - Sodobni slovenski kratki film (Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, Ana Šturm) Improvizacijska predstava ŠILA Delavnica Igralne urice Predstavitev knjige Miška Mica najde Leopoldovo pismo Rozaliji Delavnica Čarobni prsti Računalniško usposabljanje Uredimo digitalne fotografije (Picasa) - osnove (IPIS, računalniška usposabljanja) Lutkovna predstava Ostržek (Gledališče Smejček) Družabna igra go - razvijte veščine kombinatorike, vizualizacije in potrpežljivosti Predavanje Ljubezen v dobi interneta (Marko Ogris) Pravljična sredica - Očka snežak (Kazua Iwamura) Predstavitev knjige Vojak 1915 - 1918 Delavnica Čarobni prsti Improvizacijska predstava Filmski večer (KUD Kiks) PREDSTAVA ČARODEJA

18.2.2015

16:00

18.2.2015

17:30

18.2.2015

19:00

19.2.2015

17:00

19.2.2015

19:00

20.2.2015 23.2.2015

18:00 10:00

23.2.2015

17:00

23.2.2015

17:00

24.2.2015

16:00

24.2.2015

17:30

24.2.2015

17:30

24.2.2015

19:00

25.2.2015

17:30

25.2.2015 26.2.2015

18:00 17:00

26.2.2015

19:00

27.2.2015

17:30

Scena, februar 2015

Layerjeva hiša je locirana na Tomšičevi ulici 32 v starem mestnem jedru Kranja in z raznoliki vsebinami deluje kot stičišče kulturnega in družabnega dogajanja v gorenjski prestolnici. Skrbi za kakovosten kulturni program in raznovrstne umetniške dogodke.

V hiši je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slovenski slikar Leopold Layer (1752 – 1828), poznobaročni slikar, čigar

DOGODKI FEBRUARJA petek, 13. februar, ob 18h : otvoritev razstave in odprte trgovinice febraurske rezidenčne ustvarjalke Maje Korade Šobar: Totinimaš Mahlerca petek, 13. februar, ob 20h : Za crnkt, sodobni klovnovski kabare Stolp Škrovec sobota, 14. febraur, od 10h : pustna delavnica febraurske rezidenčne ustvarjalke Maje Korade Šobar: Pustni slikar Mahlerca sobota, 14. febraur, ob 20h : Valentinov koncert Stolp Škrlovec sreda, 18. febraur, ob 19h : Prozni mnogoboj galerija Layerjeve hiše petek, 20. februar : Hilda, PGK Stolp Škrlovec sobota, 21. februar, ob 10h : ustvarjalna delavnica febraurske rezidenčne ustvarjalke Maje Korade Šobar: Umetnostna obrt Mahlerca

slike so v sredini 19. stoletja krasile skoraj vsako hišo v Kranju ter avtor ene najbolj čaščenih slovenskih milostnih podob „Marija Pomagaj“, ki jo je naslikal za kapelico v cerkvi na Brezjah.

V razgibanih prostorih Layerjeva hiše se nahajajo lična kavarna s knjigarno, manjša vinska klet, muzej s spominskima sobama Leopolda Layerja in izumitelja fotografije na steklo, Janeza Puharja, ter več prostorov za umetniško ustvarjanje.

Hiša je že od nekdaj povezana z umetnostjo, zato jo imenujejo tudi za “hišo umetnikov”. Raznoliki dnevni in večerni programov v hiši in v sosednjem Stolpu Škrlovec je namenjen tako mlajšim kot mladim in starejšim. Tu se vrstijo dogodki s področja slikarstva,

15

fotografije, upodobitvene in intermedijske umetnosti, filma, gledališča in glasbe. www.layer.si info@layer.si Hiša Layer, Tomšičeva 32, Kranj Stolp Škrlovec, Škrlovec 3, Kranj

sobota, 21. februar, ob 16h : ustvarjalna torek, 24. febraur, ob 10h : ustvarjalna delavnica „Kipar velikan in zgodba o delavnica febraurske rezidenčne ustvarzdravi prehrani“ jalke Maje Korade Šobar: Moj prvi planer torek, 24. febraur, ob 16h : ustvarjalna deMahlerca lavnica „Kipar velikan in zgodba o zdravi prehrani“ sobota, 21. februar : Hilda, PGK sreda, 25. febraur, ob 10h : ustvarjalna deStolp Škrlovec lavnica „Oblikovalec - to sem jaz“ zimske počitnice: ustvarjalno varstvo s sreda, 25. febraur, ob 16h : otvoritev razstave za starše febraursko rezidenčno ustvarjalko četrtek, 26. februar, ob 17h: delavnica Majo Korade Šobar v Mahlerci Dekupaž ponedeljek, 23. febraur, ob 10h : ustvar- petek, 26. februar, ob 17h: delavnica Dekupaž jalna delavnica „Jaz sem risar, kaj je to?“ ponedeljek, 23. febraur, ob 16h : ustvarjalna delavnica „Scenograf“

16

Scena, februar 2015