Zdravje na delovnem mestu (Nina Milenković Kikelj)

Page 1

ZDRAVJE

NA DELOVNEM MESTU Nina Milenković Kikelj


Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela. V sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve je bil e-Nefiks nadgrajen v platformo za povezovanje mladih in delodajalcev.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.


Nina Milenković Kikelj

ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU

Zavod NEFIKS Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

2


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Nič nenavadnega ni, da predstavlja zdravje eno izmed visoko cenjenih vrednot tako za posameznika kot družbo. Obenem pa je zdravje, še bolj pa zdrav življenjski slog, izredno občutljivo področje, kjer se v praksi velikokrat prepleta veliko informacij in interpretacij. Obenem zdravje postaja tudi vir zaslužka na trgu. Za kakovostno promocijo zdravja in zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu je tako potrebno poznavanje osnov oziroma pojmov, s katerimi se boste neizbežno srečali, ko boste z majhnimi koraki poskušali krepiti zdravje udeležencev vaših delavnic.

3


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

4


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

ZDRAVJE IN PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Zdravje Kaj je zdravje? Vsak izmed nas ima svoj odgovor. Pogled na zdravje se dejansko spreminja v času in prostoru, tako obstaja tudi več različnih opredelitev zdravja. Že v antiki so ugotavljali, da je za dolgo in kakovostno življenje pomembno ravnotežje. Tako ni presenetljivo, da ravnotežje najdemo tudi v modernih opredelitvah zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1946 v svoji ustanovni listini (leta 1948 je prišla v veljavo) zdravje opredelila kot »stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni in nemoči«. Do danes je ta opredelitev z novimi spoznanji dobila še naslednje dodatke oziroma popravke: •

Zdravje je večdimenzijsko, povezovanje posameznika z naravnim in družbenim okoljem se mora obravnavati celostno.

Ne gre za stanje, ampak dinamično ravnotežje.

Zdravje ni primarni cilj življenja, temveč vir (sredstvo) za življenje.

Zdravje je predpogoj, ki omogoča ljudem, da udejanjijo produktivno življenje v osebnem, družbenem in ekonomskem smislu (1).

Ob preučevanju odnosa med zdravjem in boleznijo strokovnjaki opisujejo več modelov, s katerimi poskušajo razložiti, kdaj iz zdravja preidemo v stanja, ko se poveča tveganje za razvoj bolezni oziroma se pojavi bolezen. Pravzaprav se ves čas nahajamo nekje na kontinuumu med zdravjem in boleznijo. Trajno se ne more nihče izogniti bolezni oziroma staranju ter negativnim vplivom, lahko pa se trudimo ohranjati in krepiti zdravje (1). Trenutno ima veliko veljavo biopsihosocialni model zdravja, ki se je pojavil ob koncu 20. stoletja. Po njem se zdrav posameznik prilagaja svojemu naravnemu in družbenemu okolju ter obvladuje nujne zahteve vse dotlej, ko se ne poruši 5


Nefiks zaposlitvene rešitve

telesno, duševno in zaznavno ravnovesje posameznika. Zdravje je v tem modelu dodatno opredeljeno s kakovostjo življenja posameznika in njegovimi odnosi v skupnosti (1).

Promocija zdravja Promocija zdravja je relativno nov pojem. Pojavila se je v zadnji četrtini 20. stoletja. Besedna zveza promocija zdravja se velikokrat povezuje z ožjim pomenom besede promocija, kot je npr. predstavitev nečesa v javnosti. A je seveda veliko več kot to. SZO je leta 1986 z Ottawsko listino opredelila promocijo zdravja kot »proces, ki ljudem omogoča, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem, ga čim dlje ohranjajo in celo okrepijo (1, 2)«. Ideja temelji na biopsihosocialnem modelu zdravja, ta pa na spoznanju, da smo ljudje sposobni uresničevati svoje težnje, zadovoljevati svoje potrebe ter oblikovati svoje okolje, kolikor večja je stopnja našega zdravja. Zdravje torej predstavlja gonilo za življenje. V omenjeni listini je navedenih tudi pet ključnih ravni promocije zdravja: 1. Razvoj osebnih veščin, s katerimi večamo nadzor nad lastnim zdravjem in sprejemamo bolj zdrave odločitve. 2. Ustvarjanje podpornih okolij, v katerih imamo takšne življenjske oz. delovne pogoje, ki so varni, stimulativni in zadovoljujoči. 3. Krepitev delovanja/mobilizacija na ravni skupnosti: gre za opolnomočenje skupnosti, da te same prevzamejo lastništvo in nadzor nad prizadevanji za zdravje. 4. Razvoj javnih politik: sprejemanje političnih odločitev, ki krepijo zdravje in ga ne ogrožajo. 5. Preusmeritve v zdravstvenih storitvah v smer promocije zdravja in ne zgolj ponudbe kliničnih in kurativnih storitev (2). 6


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Pri promociji zdravja lahko uporabljamo različne pristope. Najpogosteje jih lahko razvrstimo v 7 različnih strateških/načrtnih pristopov: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

zdravstveno sporočanje oziroma komuniciranje, vzgoja za zdravje/zdravstvena vzgoja, samopomoč oziroma vzajemna pomoč, spreminjanje organiziranosti v podporo zdravju, razvoj, dozorevanje in mobilizacija skupnosti v krepitvi za zdravje, zagovorništvo zdravja, razvoj politik za zdravje (2).

Promotorji zdravja so posamezniki ali skupine ljudi, ki načrtujejo, razvijajo in izvajajo dejavnosti, ki pomagajo ljudem izboljšati in upravljati s svojim zdravjem. Tako se lahko vloga promotorja zdravja razprostira vse od ozaveščevalca o pomenu zdravega življenjskega sloga do političnega zagovornika učinkovitih javnozdravstvenih politik, ki izboljšujejo zdravje posameznikov v skupnosti. Tudi vi boste promotorji zdravja in zdravega življenjskega sloga, specifično zdravja na delovnem mestu. V večini boste pri izvedbi delavnic uporabljali kombinacijo različnih strategij. V osnovi bo šlo za zdravstveno sporočanje oziroma komuniciranje ter vzgojo za zdravje; pri tem boste spodbujali samopomoč oziroma vzajemno pomoč med zaposlenimi ter spreminjanje organiziranosti delovnih organizacij v podporo zdravju.

7


Nefiks zaposlitvene rešitve

Promocija zdravja in zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu Zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in odhajajo v bolniški stalež, prav tako pa ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader in pridobi na javnem ugledu. V Slovenij je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11) delodajalec dolžan v skladu s 6. členom in 1. odstavkom 32. člena načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja. Na podlagi 45. člena tega zakona mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela (3). Omenjeni zakon prepoznava promocijo zdravja na delovnem mestu kot sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega ter duševnega zdravja delavcev (9. točka 3. člena) (3). Na podlagi tega zakona je Ministrstvo za zdravje izdalo Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (2015), ki opredeljujejo le temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so predvsem kot pomoč in podpora pri izvajanju tovrstnih programov (3). Programi promocije zdravja na delovnem mestu so namenjeni ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih in v nobenem primeru ne nadomeščajo ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti in poškodb pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi, kakor predpisuje zakon (3).

8


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Velja tudi obratno, zgolj izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu ni dovolj za izpolnjevanje določil zakona glede promocije zdravja na delovnem mestu. Promocijo zdravja na delovnem mestu razumemo kot skupno prizadevanje delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. To dosežemo s kombinacijo: •

izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja (npr. uvedba gibljivega delovnega časa, ponudba delovnih mest, ki omogočajo delo od doma oz. delo na daljavo, zagotavljanje možnosti za vseživljenjsko učenje z izmenjevanjem zaposlenih pri podobnih delih, spodbujanje podpore med sodelavci in sodelovanja zaposlenih v procesu izboljševanja delovnega okolja itd.),

spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja (npr. ponudba programov telesne vadbe, načrtno povezovanje zaposlenih na in izven delovnih mest z druženji, ki krepijo zdravje),

omogočanja izbire zdravega načina življenja (npr. ponudba zdrave hrane in pijače v menzi, avtomatih, zdravi prigrizki, spodbuda k telesnim aktivnostim med delovnim časom, zagotavljanje koles za vožnjo na krajših razdaljah, uporaba stopnic),

spodbujanja osebnostnega razvoja (npr. ponudba izobraževanj za pridobitev kompetenc in mehkih veščin za obvladovanje stresa, pravilne priprave jedi, pomoč pri opuščanju kajenja) (4,5).

Pomembno je zavedanje, da je promocija zdravja na delovnem mestu pomembna tako za zaposlene kot za delodajalce. Koristni učinki uvajanja promocije zdravja v delovnih organizacijah so številni. Nekateri izmed njih so: •

zmanjševanje možnosti obolenj zaposlenih,

večja pripadnost delovni organizaciji s strani zaposlenih, saj posameznik v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje, dosega boljše delovne rezultate, lažje napreduje, svoje delo lažje osmisli in se skozenj razvija, 9


Nefiks zaposlitvene rešitve

sproščeno in stimulativno delovno okolje za zaposlene,

spodbujanje osebnega razvoja zaposlenih,

varno delovno okolje,

večja delovna produktivnost ter večje zadovoljstvo z delom in delovnim mestom,

zmanjšana odsotnost z dela za od 12 do 36 %,

z vsakim evrom, vloženim v zdravje zaposlenih, je mogoče prihraniti med 2,50 in 10,00 evrov. Prihranke lahko pričakujeta tudi država oz. družba v celoti, saj se zmanjšajo potrebe po storitvah zdravstvenega sistema in izdatki zanje. Obremenitve zdravstvene blagajne se zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti, znižajo se stroški zaradi bolezni, povezane z delom, in poškodb pri delu ipd.,

zdrav in zadovoljen delavec se lažje spopada z obremenitvami, ki jih prinašajo druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.), in ohranja dobro zdravje tudi v tretjem življenjskem obdobju,

dolgoročno lahko pričakujemo, da se podaljša tudi čas delovno aktivnega življenja, kar je ob podaljševanju delovne dobe izrednega pomena (3–5).

10


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Koraki do promocije zdravja na delovnem mestu Delovne organizacije pri načrtovanju in izvajanju kakovostnih programov promocije zdravja na delovnem mestu združujejo potrebe organizacije in delavcev, za kar glede na različne resničnosti ne obstaja univerzalen recept. Vsaka organizacija mora temeljna načela promocije zdravja na delovnem mestu prilagoditi svojim okoliščinam. Pri tem gre vsaj skozi 4 faze: 1. priprava, 2. načrtovanje programa, 3. izvedba programa, 4. ocena in nadaljnje izvajanje (3,4). Ob vstopu v delovno organizacijo boste poskušali s krajšo delavnico z različnimi pristopi ustvariti okolje, ki bo spodbudilo kolektiv in/ali posameznike v njem k razmisleku o trenutnem stanju na področju zdravja na delovnem mestu, jih nagovorilo k ohranjanju že vzpostavljenih vedenj in stališč, prijaznih zdravju, ter jih povabilo k vzpostavljanju novih vedenj in stališč tako na delovnem mestu kot tudi izven njega. Pri tem ne smemo pozabiti, da je življenjski slog posameznika osebna stvar. Seveda lahko spodbujamo k spremembam vedenj in stališč, nikogar pa k temu ne moremo prisiliti. Udeležba v dejavnostih in programih promocije zdravja na delovnem mestu je prostovoljna. Dobro pa je izpostaviti koristne učinke tako za zaposlene kot delodajalce. Programa promocije zdravja na delovnem mestu namreč ni smiselno izvajati, če delodajalec ne omogoča varnega in zdravega delovnega okolja. Podobno velja, da promocija na delovnem mestu presega zakonske zahteve in sloni na prostovoljnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu deluje le, če je trajna in del kulture delovnega okolja (4). Kdo ve, morda bo prav vaša delavnica spodbudila spremembe za več zdravja na delovnem mestu, pa naj bo to na ravni posameznika, organizacije ali družbe!

11


Nefiks zaposlitvene rešitve

ŽIVLJENJSKI SLOG Življenjski slog opredeljuje način življenja, kot ga živi posameznik. Določa ga skupina značilnih vedenj, ki se pojavljajo v določenem časovnem obdobju. Oblikuje se pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer od zgodnjega otroštva naprej. Določen življenjski slog lahko vključuje tako zdravju škodljiva kot zdravju naklonjena vedenja. V literaturi se tako najpogosteje omenja zdravju naklonjen (zdrav) in zdravju škodljiv (nezdrav) življenjski slog (6). Zdrav življenjski slog je ključnega pomena ne samo za zdravstvene kazalnike v ožjem smislu, ampak tudi za ekonomske, socialne in druge kazalnike, saj je zdravje osnova tudi za učno, delovno in državljansko aktivnost ter učinkovitost (1,6). Na oblikovanje življenjskega sloga posameznika pomembno vplivajo socialno okolje, predvsem življenjski slog in vedenje staršev ter ožje družinske razmere, močan vpliv imajo tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki. Širši fizični, socialni, okoljski, ekonomski in kulturni dejavniki, ki vplivajo in pogujejo izbiro posameznikov, skupin oziroma skupnosti, so pogosto odločilnejši kot družinski (1,6). Ko govorimo o življenjskem slogu in njegovem vplivu na zdravje, največkrat razmišljamo o načinu prehranjevanja, telesni dejavnosti, obvladovanju stresa, uporabi drog (alkohola, tobaka, prepovedanih psihoaktivnih substanc), spolnosti, v zadnjem času pa tudi o vedenjskih (nekemičnih) zasvojenostih. Na zdravje vplivajo številni dejavniki ali determinante zdravja. Na nekatere, kot so življenjsko okolje, življenjski slog, javnozdravstvene politike itd., lahko vplivamo, na druge, kot so starost, dednost itd., pa ne. In prav vedenja oziroma navade ljudi, povezane z njihovim zdravjem, so tiste dejavnosti, s katerimi lahko posameznik vpliva na svoje zdravje (1).

12


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Ali drugače: če ima posameznik navado, ki lahko pripelje do nastanka bolezni, s tem pospešuje nastanek bolezni, če te navade nima, nastanek bolezni preprečuje. Na prvem mestu v ta vedenja in navade štejemo življenjski ali vedenjski slog. In če vemo, da na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino dneva, je ključno, da tudi na delovnem mestu dajemo prostor in čas za krepitev in ohranjanje zdravja. Z zdravjem povezan vedenjski slog Slovencev Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že od leta 2001 spremlja in raziskuje vedenja, povezana z zdravjem. Zadnja raziskava vedenjskega sloga Slovencev je iz leta 2016. Izsledki so bili v letu 2018 predstavljeni v pregledni publikaciji Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 − Kako skrbimo za zdravje, ki je v celoti prosto dostopna na spletni strani NIJZ (www.nijz.si). Gre za raziskavo z najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja. Omogoča nam vpogled v vedenja, ki vplivajo na zdravje, ter oblikovanje novih in ovrednotenje učinkovitosti obstoječih javnozdravstvenih ukrepov. Povzemamo nekaj ključnih ugotovitev za lažjo predstavo o trenutnem stanju v Sloveniji (7).

Ali si vedel/a, da ... … se polovica (50,4 %) odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju? … je zadostno telesno dejavnih le polovica odraslih prebivalcev Slovenije, v zadnjih štirih letih se je delež še nekoliko zmanjšal? … prebivalci Slovenije na običajen delovni dan v povprečju presedijo 5 ur? … je prekomerno težkih 58,4 % prebivalcev Slovenije?

13


Nefiks zaposlitvene rešitve

… ima več kot dve tretjini (70,0 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 74 let, prekomerno telesno težo – delež je nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok? … da ima 21 % odraslih prebivalcev Slovenije bolezen ali okvaro hrbtenice? … vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije? … v Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec (23,1 %), pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov? … približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci? … si vsaj dvakrat dnevno zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije, delež je večji med bolj izobraženimi in prebivalci v mestnih okoljih? … se delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki dnevno spijo manj kot šest ur, najbolj povečuje v zelo hrupnem okolju? … se je uporaba varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih precej izboljšala, vendar se na zadnjih sedežih še vedno ne pripenja četrtina potnikov? … se nezdravi vedenjski vzorci najbolj kopičijo pri mlajših odraslih? Tri od štirih opazovanih nezdravih vedenj ima 12,3 % prebivalcev, starih med 25 in 34 let, medtem ko je ta delež pri prebivalcih, starih med 65 in 74 let, več kot dvakrat manjši (5,2 %).

14


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

… je v preteklem letu količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, več se je začela gibati dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih mladih odraslih, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi prehranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec? … se je delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, od leta 2008 povečal za 7,0 %? … se je preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovica odraslih, na različne delavnice za spreminjanje nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvene domove pa jih je bilo povabljenih 14,6 %? … prebivalci Slovenije v zadnjih letih v večjem deležu ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro (7)?

Življenjski slog opredeljuje več različnih vedenj. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na prehrano, telesno dejavnost in duševno zdravje na delovnem mestu. Seveda to ne zmanjša vpliva drugih področij, kot so uporaba tobaka, pitje alkohola, uporaba nedovoljenih drog, spolnost, vedenjske odvisnoti itd., ki vsak zase in skupaj predstavljajo izredno pomemben dejavnik tveganja za obolevnost in umrljivost, tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji. Je pa promocija zdravega življenjskega sloga na teh treh področjih kompleksna, zahteva več strokovne podlage, podpore in časa, kot ga imamo na voljo v krajših enkratnih intervencijah v obliki delavnic. Obenem je potrebno opozoriti, da je uporaba oz. uživanje tobaka, alkohola in nedovoljenih drog v delovnem času prepovedana in se na delovnem mestu ne bi smela pojavljati.

15


Nefiks zaposlitvene rešitve

Prehrana in delovno mesto Naše zdravje je neposredno povezano z našimi prehranjevalnimi navadami. Prehrana ima pomemben vpliv na krepitev in ohranjanje zdravja skozi celotno življenjsko obdobje. Predstavlja eno izmed pomembnejših prijemališč za preventivne dejavnosti. Pri tem ne gre samo za eno generacijo, saj so sodobni prehranjevalni vzorci prenosljivi na naslednje generacije. V moderni dobi pa imata na naše izbire pomemben vpliv tudi prehrambna industrija in potrošništvo (1,6). Nezdrav način prehranjevanja kot dejavnik tveganja sodeluje pri nastanku povišanega krvnega tlaka, motenj presnove maščob, sladkorne bolezni, srčnožilnih bolezni, možgansko-žilnih bolezni, rakavih bolezni črevesja, dojke, endometrije, žolčnika, žolčnih kamnov, osteoartroze, nerednih menstruacij, sterilnosti, psioholoških motenj (6,8). Izpuščanje obrokov hrane, različne »čudežne« diete, uživanje nezdravih prigrizkov, pitje sladkanih pijač so le nekatere izmed navad, s katerimi se srečujemo v današnjem tempu − največkrat zaradi pomanjkanja časa in slabše ponudbe bolj zdravih izbir. Prav na delovnem mestu se velikokrat odločimo za manj zdravo prehrano. Ne glede na to, da se večkrat pogovarjamo o načinu prehranjevanja kot dejavniku tveganja, pa je prehrana lahko tudi varovalni dejavnik, ki zdravje krepi in ohranja. O zdravi prehrani govorimo, ko je le-ta uravnotežena, mešana, varna in varovalna (6).

Splošna slovenska priporočila glede zdrave prehrane so: •

Uživajte 3 do 5 obrokov na dan. Med obroki naj pretečeta vsaj 2 uri.

Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje (od 250 do 400 gramov zelenjave in od 150 do 250 gramov sadja, odvisno od dnevnih energijskih potreb). Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.

16


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov. Z uživanjem polnovrednih žit boste močno povečali tudi vnos prehranskih vlaknin (dnevno vsaj 30 g prehranskih vlaknin).

Energijsko primerna hrana za ženske vsebuje med 1600 in 2400 kcal ter za moške med 2000 in 3000 kcal (spodnje meje so priporočene za ljudi s sedečim načinom življenja, zgornje pa za fizično aktivne posameznike).

V jedi uživajte in jejte redno. Jejte za mizo, brez motečih dejavnikov. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.

Nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.

Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.

Dnevno uživajte priporočene količine mleka in mlečnih izdelkov (od 4 do 6 dl oziroma primerne zamenjave za mleko).

Jejte manj slano hrano (sprejemljivih do 5 g dnevno, kar je ena čajna žlička soli).

Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil ter pijač.

Zaužijte dovolj tekočine (približno 2 litra na dan, najbolje vode, vključno s hrano).

Omejite uživanje alkohola.

Živila pripravljajte s postopki, ki hkrati zagotavljajo varnost in ohranitev največ koristnih snovi.

Bodite telesno aktivni! Telesna aktivnost človeka je neposredno povezana s prehranskimi potrebami – le če je vnos energije (kalorij) uravnotežen s porabo (telesna aktivnost), je namreč možno ohranjati priporočeno telesno maso (6,8–11).

Prehranjevalne navade odraslih v Sloveniji niso vzorne, saj se po podatkih raziskav kar polovica odraslih prehranjuje nezdravo, kar pomeni, da aktivna delovna populacija sodi med ogrožene skupine prebivalstva. Uživanje nezadostnih količin zelenjave, neustrezen ritem prehranjevanja oziroma obrokov, opuščanje zajtrka, nezdravi prehranjevalni vzorci, kot je uživanje 17


Nefiks zaposlitvene rešitve

hitre prehrane in energetsko prebogate hrane, predstavljajo ključne prehranske izzive, ki pomembno vplivajo na razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Kljub temu da se nekateri trendi prehranjevalnih navad obračajo v pozitivno smer, imajo določene skupine prebivalstva še posebno tveganje za razvoj posledic. To so predvsem moški, mlajši odrasli, osebe z nižjo stopnjo izobrazbe ter slabšim socialno-ekonomskim statusom (7,11). Tudi na delovnem mestu je možno z nekaj truda poskrbeti za zdravo prehrano. Pri tem je dobro poznati koristne učinke zdravega prehranjevanja za zdravje. Raziskave kažejo, da so čezmeren vnos hrane, čezmerno uživanje nasičenih in transnenasičenih maščob, sladkorja in sladkih živil, sladkih pijač in soli, prenizek vnos zelenjave in sadja, pomembno povezani z razvojem bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni in debelosti. Posledično je oteženo zadostno gibanje, pojavijo se bolečine v kostnomišičnem sistemu, težave v duševnem zdravju (6,9,11). Še posebej pomemben del zdravega načina prehranjevanja je urejen ritem prehranjevanja s pravilno časovno razporeditvijo obrokov. Pri nas imamo tradicijo uživanja treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov − malic. Med glavnimi obroki naj bo od 3 do 5 ur presledka. Izogibajmo se nezdravim prigrizkom z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli, ki lahko hitro prispevajo k presežku vnešene hrane. Ne preskakujmo obrokov in ne združujmo dnevnih obrokov v en, skupen in preobilen obrok (9–11). Pomembna veščina pri zdravem prehranjevanju je oblikovati ustrezno razmerje živil v posameznem dnevnem obroku in določiti velikost porcije. Naše porcije so navadno preobilne, kar posledično vodi v previsok vnos energije v telo in prekomerno telesno maso. Velikost porcij in razmerje živil v posameznem obroku si lahko oblikujemo s pomočjo metode zdravega krožnika. Polovico krožnika naj zavzema zelenjava, drugo polovico pa razdelimo med beljakovinska in škrobna živila. Obroku dodamo še za dve razprti dlani solate; to pomeni količino srednje velikosti skodelice za solato (9–11).

18


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Telesna dejavnost in delovno mesto Telesna nedejavnost je četrti najpomembnejši dejavnik tveganja za splošno umrljivost (6 % smrti na svetu). Pri tem se stopnja telesne nedejavnosti v večini držav veča, s tem pa tudi vpliv na splošno zdravje ljudi. Predvsem gre za nastanek drugih dejavnikov tveganja za zdravje (povečana telesna masa, povišan krvni tlak in/ali krvni sladkor, zdravju škodljive vrednosti maščob v krvi, zmanjšana dihalna sposobnost, oslabelost delovanja srca in ožilja, mišična oslabelost, zmanjšana funkcionalnost telesa itd.) in posledičen razvoj številnih kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, možganska kap, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, depresija, nekatere vrste raka, bolezni gibal itd.). Telesna nedejavnost zmanjšuje splošno odpornost in slabša kvaliteto življenja posameznika (12,13). Pri tem velja obratno, da redna telesna dejavnost neposredno ugodno vpliva na številne kazalnike zdravja, prav tako pa obstajajo trdni dokazi o vplivu telesne dejavnosti na zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti. Zmanjša se tveganje za nastanek bolezni srca, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije, raka debelega črevesa, raka dojk, depresije, manjše je tudi tveganje za zlome vretenc in kolka. Ob tem je telesna dejavnost ključna za obvladovanje telesne teže in krepitev telesne vzdržljivosti. Za ohranitev in krepitev zdravja je pomemben odnos med energijskim vnosom (prehranjevanjem) in energijsko porabo (telesno dejavnostjo). Oba vplivata na zdravje tako posamično kot tudi sinergijsko (6,12– 14). Dolgotrajne in prisilne drže na delovnem mestu vodijo do neprijetnih občutij in/ali bolečin. Zaradi sodobnega načina življenja smo ljudje vse bolj nedejavni in vse več sedimo. Raziskave zadnjih let dodatno kažejo, da je daljše neprekinjeno sedenje povezano z razvojem različnih motenj, povezanih z zdravjem, in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni ter poškodb. Vpliva lahko celo tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Sedeči način življenja lahko negativno vpliva tudi na kakovost spanja, na vid, gibalni aparat in kognitivne sposobnosti. Dolgotrajno sedeče delo vpliva na pojav deformacije hrbtenice. Pri ljudeh, ki veliko sedijo, je zdravje gibal dokazano slabše. Daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva na zdravje 19


Nefiks zaposlitvene rešitve

tudi tistih posameznikov, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije (12,14). Za ohranjanje zdravja ni potrebna intenzivna vadba. Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila za telesno dejavnost, ki ohranja in krepi zdravje. Priporočila se sicer razlikujejo glede na starostne skupine. Tukaj predstavljamo tista, ki so relevantna za posameznike med 18. in 64. letom. Veljajo za zdrave posameznike na globalni ravni, ne glede na spol, raso, etničnost, prihodek, prav tako pa tudi za posameznike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi brez gibalnih oviranosti. V specifičnih primerih jih je seveda potrebno prilagoditi zmožnostim posameznika, npr. v nosečnosti, v poporodnem obdobju, ob boleznih srca itd. V omenjenih primerih je potreben posvet z zdravnikom (6,12,13). Potrebnih je vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden (npr. 30 minut vsaj 5 dni v tednu) ali vsaj 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden (npr. 25 minut vsaj 3 dni v tednu), pri čemer je možna tudi ustrezna kombinacija obeh intenzivnosti.* •

Telesna dejavnost je lahko izvedena večkrat na dan, a v vsaj 10-minutnih sklopih.

Za večji učinek na zdravje lahko povečamo telesno dejavnost na 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali 150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden .

Vsaj dvakrat na teden se priporoča izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin (6,12–14).

Zmerno intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se nekoliko ogrejemo, in sicer tako, da sta dihanje in srčni utrip nekoliko pospešena, a se še vedno lahko pogovarjamo. Visoko intenzivna telesna dejavnost pa je tista, pri kateri se zadihamo in spotimo ter se nam srčni utrip precej pospeši in se hkrati že težko pogovarjamo. Med aerobno ali vzdržljivostno telesno dejavnostjo se velike telesne mišice gibljejo ritmično določeno časovno obdobje, kot npr. pri hoji, teku, plavanju, kolesarjenju. Prvo priporočilo se najlažje in najhitreje doseže z rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem. Če posameznik ni zadostno

20


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

telesno dejaven, naj prične z manjšimi obremenitvami in postopno povečuje trajanje, pogostost in intenziteto telesne dejavnosti (13,14). V Sloveniji v povprečju na delovnem mestu presedimo 5 ur (7). Z več presedenimi urami pa je povezano slabše zdravje. Zato je sedenje priporočeno čim bolj skrajšati in ga čim bolj pogosto prekiniti. To pa lahko dosežemo s preprostimi dejanji: sedenje prekinjamo tudi med daljšimi vožnjami, kadarkoli je to varno in mogoče, namesto dvigala uporabljamo stopnice, kratke neformalne posvete in telefonske pogovore opravljamo stoje, med daljšim sedečim delom naredimo krajše aktivne premore (vstanemo, se sprehodimo, razgibamo, raztegnemo), če imamo možnost uporabe prilagodljivih miz in stolov, jih dvignimo na stojno višino itd. (14).

Duševno zdravje in delovno mesto Duševno zdravje je več kot odsotnost duševne motnje ali bolezni. Predstavlja integralni del zdravja, zato lahko trdimo, da ni zdravja brez duševnega zdravja. Zdravje namreč predstavlja ne samo telesno, ampak tudi duševno in socialno blagostanje. Pri tem velja, da je duševno zdravje osnovano telesno in je celostno prepleteno z zdravjem nasploh (ni le njegova podenota) (15). O duševnem zdravju govorimo, ko je posameznik zmožen uresničiti svoje potenciale, se uspešno sooča z vsakodnevnim stresom, je produktiven in lahko prispeva k skupnosti. Duševno zdravje na ravni človeštva predstavlja predpogoj za mišljenje, čustvovanje, medosebne interakcije, delo in zadovoljstvo. Prav zato so promocija, zaščita in povrnitev duševnega zdravja ključnega pomena za posameznike, skupnosti in družbo nasploh (15). Na duševno zdravje vpliva spekter različnih dejavnikov: socioekonomski, politični in kulturni, biološki, okoljski. Pomembnejši dejavniki so: nasilje, socioekonomski pritiski, hitre družbene spremembe, stresne delovne razmere, zaposlitvene možnosti, zdravstveni in socialni sistem, diskriminacija, socialna izključenost, kršitve človekovih pravic, nezdrav življenjski slog, bolezen, 21


Nefiks zaposlitvene rešitve

družinska struktura, medosebni odnosi. Ob tem obstajajo določeni psihološki, osebnostni in biološki (vključno z genetskimi) dejavniki, zaradi katerih so nekateri posamezniki bolj ranljivi kot drugi (15). Kdaj govorimo o duševnem zdravju in kdaj o duševni bolezni oziroma motnji? V primeru duševnega zdravja dihotomna kategorija duševno zdravje/duševna motnja oz. bolezen ni primerna, zato je primerneje govoriti o kontinuumu: od duševnega zdravja do duševne bolezni. Lahko bi tudi rekli od pozitivnega (občutek dobrega počutja, uravnovešeno čustvovanje, optimizem, zadovoljstvo, pozitivna samopodoba, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami) do negativnega duševnega zdravja (različne duševne motnje – posttravmatska stresna motnja, depresija, anksiozne motnje itd.) (16). Duševno zdravje pomeni na primer dober odnos do sebe, dobre odnose z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje itd. Težave v duševnem zdravju še ne predstavljajo duševne motnje, pač pa so lahko pokazatelj določenih težav in dejavnik tveganja za razvoj duševnih motenj, npr. težave pri spoprijemanju s težavami, slaba samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska in delovna neuspešnost, težave s spanjem itd. (16). Duševne motnje v kontinuumu lahko delimo v dve kategoriji. Prvo predstavljajo duševne motnje, ki pestijo aktivno populacijo in so v izjemnem porastu, zanje poznamo preventivne ukrepe in jih uspešno zdravimo (npr. stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi itd.). Drugo skupino predstavljajo duševne motnje, ki so po poteku kronične in potrebujejo dolgotrajno zdravljenje, rehabilitacijo, dolgotrajno oskrbo in druge oblike kontinuirane bolj ali manj stalne psihosocialne oblike pomoči (npr. psihotične motnje, organske duševne motnje, demence itd.) (16). Na zdravje posameznika kot rečeno vplivajo številni dejavniki, vendar mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za lastno zdravje. Zelo pomembna je skrb tako za fizično kot tudi za duševno zdravje, čeprav je prav duševno zdravje 22


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

pogosto zanemarjeno. Skrb zase je povezana s samospoštovanjem in samopodobo posameznika, kvaliteto življenja, daljšo življenjsko dobo, neodvisnostjo in tudi manjšo odsotnostjo z dela. Skrb zase tudi pomeni, da si vzamemo dovolj časa zase, se skušamo bolje spoznati in svojim značilnostim prilagoditi tudi svoje življenjske navade. Znati si moramo vzeti čas za dejavnosti, ki nas veselijo, in za odnose, ki nam veliko pomenijo. Pomembno je, da se naučimo ustreznega čustvovanja (prepoznavanja in sprejemanja lastnih čustev – pozitivnih in negativnih, sprejemanja čustev drugih ljudi, uspešnega in konstruktivnega izražanja čustev, obzirnega upoštevanja čustev drugih ljudi) in učinkovitih načinov spoprijemanja s stresom (16). Stres je postal del vsakdanjika sodobnega človeka. Medicina loči med dvema vrstama stresa, t. i. eustresom (dobri stres) in distresom (škodljivi stres). Eustres ljudi motivira, spodbudi in izzove. Izzvan je s strani krajših stresorjev (različni pritiski iz nenehno spreminjajočega se okolja), ki jih ljudje še lahko obvladujemo. Stres tako sam po sebi ni nujno škodljiv, za učinkovito in ustvarjalno delo ga ljudje do določene mere potrebujemo. Pri distresu pa enaki mehanizmi kot pri eustresu pri stalni in dolgotrajni izpostavljenosti vodijo v bolezni, predvsem ko gre za delovanje neobvladljivih stresorjev (6). Veliko ljudi živi v stalnem stresu, v stalni stresni reakciji, kar pomeni, da gre za pogost oz. stalen občutek ogroženosti, ki zmanjšuje učinkovitost in je pomemben dejavnik za nastanek najrazličnejših bolezni in motenj. V povezavi s stresom v literaturi najdemo pojav naslednjih stanj: •

prebavne motnje: razjede želodca, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost (preveč hrane, poseganje po nezdravi hrani), zgaga, slabost, bruhanje, sindrom razdražljivega črevesja;

motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa; zoženje arterij, infarkt;

motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije

oslabljen imunski sistem – povečana dovzetnost za nalezljive bolezni;

23


Nefiks zaposlitvene rešitve

motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu, poslabšanje obstoječih mišičnih bolečin (ki so nastale zaradi drugih vzrokov);

motnje dihal: pogosti prehladi, astma; druge telesne motnje: glavoboli (predvsem tenzijski glavobol, zaradi prenapetosti mišic vratu in zatilja);

motnje spanja (nespečnost, nočne more);

različni čustveni/vedenjski odzivi: zaskrbljenost, črnogledost, togost mišljenja, neodločnost, nepremišljenost, razdražljivost, apatija, vzkipljivost, pomanjkanje samozavesti, impulzivnost;

duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, prilagoditvene motnje, anksiozne motnje in depresija (6,15,16).

Prav depresija in izgorelost nemalokrat nastopata kot posledici prekomernega, dolgotrajnega delovanja stresa na posameznika. Pojavita se lahko, ko se telo in duševnost posameznika ne moreta več spoprijemati s prekomernimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami (16). Na duševno in telesno zdravje posameznika pa po drugi strani varovalno in koristno vplivajo ali pa so z njim vsaj povezani visok nadzor nad lastnim delom, visoka avtonomija, pozitivni odnosi s sodelavci, visoka socialna podpora s strani sodelavcev in nadrejenih ter uporaba različnih veščin in kompetenc (raznolikost dela). Zelo pozitivno je, da znotraj organizacije najdemo ravnotežje med zmanjševanjem dejavnikov tveganja in zviševanjem pozitivnih psihosocialnih dejavnikov, kar pomeni, da je smiselno ugotavljati tudi, kaj v organizaciji deluje, in v to področje vlagati (15,16). V Sloveniji sta alkohol in tobak med vodilnimi preprečljivimi vzroki smrti in vodilnimi dejavniki tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manj zmožnosti. Oba imata pomembne in resne posledice za zdravje (17). Navajamo nekaj pogostejših osnovnih pojmov v zvezi s tobakom in alkoholom kot dopolnitev že predstavljenih področij življenjskega sloga (prehrane, telesne dejavnosti in duševnega zdravja).

24


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Alkohol Alkohol je najpogostejša in najbolj zlorabljena droga v našem, pa tudi tujih družbeno-kulturnih okoljih. Škodljivo pitje alkohola se za tobakom, nepravilno prehrano in telesno nedejavnostjo uvršča med dejavnike, ki največ prispevajo k umrljivosti prebivalstva v razvitem in nerazvitem svetu (6). Navajamo osnovne pojme s področja pitja alkohola (6,17,18): Enota (merica) alkohola: količine popitega alkohola najpogosteje izražamo v enotah oziroma gramih popitega čistega alkohola na določeno časovno enoto (običajno v zadnjih 30 dneh ali 12 mesecih). Slovenska enota vsebuje 10 gramov alkohola, kar je 1 dcl vina, 2,5 dcl piva, 0,3 cl žgane pijače. Abstinent: oseba, ki ne pije alkohola. Če ga ni pila nikoli v življenju, govorimo o vseživljenjskem abstinentu. Običajno v raziskavah opredelimo kot abstinente osebe, ki niso pile alkohola v zadnjem letu. Meje manj tveganega pitja alkohola: v Sloveniji opredeljujemo naslednje meje manj tveganega pitja (gre za še sprejemljive meje pitja alkoholnih pijač): •

za zdrave odrasle moške ne več kot 14 enot alkohola na teden oziroma ne več kot dve enoti na dan in ne več kot pet enot ob eni priložnosti;

za zdrave odrasle ženske in osebe, starejše od 65 let, ne več kot sedem enot na teden oziroma ne več kot enoto na dan in ne več kot tri enote ob eni priložnosti.

Ob tem velja priporočilo, da alkohola ne pijemo vsak dan in da še sprejemljive količine alkohola porazdelimo čez teden in jih ne popijemo v enem dnevu. Posameznim skupinam prebivalstva se alkohol popolnoma odsvetuje, npr. ženske, ki načrtujejo nosečnost, noseče ženske, ženske, ki dojijo, poklicni vozniki in upravljalci strojev, otroci in mladostniki, delavci na višini, bolniki s kroničnimi boleznimi, kot so epilepsija, po poškodbi glave, bolezni jeter in trebušne slinavke ipd. 25


Nefiks zaposlitvene rešitve

Čezmerno pitje alkohola: ko oseba presega meje manj tveganega pitja alkohola, govorimo o čezmernem pitju. Opijanje (angl. binge drinking) ali visoko tvegano opijanje ob eni priložnosti: v slovenskih raziskavah ga opredeljujemo kot pitje šestih ali več enot alkohola ob eni priložnosti za moške in štirih ali več enot alkohola ob eni priložnosti za ženske. Tvegano pitje alkohola: je vzorec pitja alkohola, ki dolgoročno z veliko verjetnostjo vodi k škodljivim posledicam pitja alkohola. Gre za pitje prek mej manj tveganega pitja ali opijanje. Škodljivo pitje alkohola: je vzorec pitja alkohola, kjer so prisotne negativne posledice pitja alkohola. Gre za redno pitje alkohola, ki presega meje manj tveganega pitja. Posledice so lahko telesne, psihološke in/ali socialne. Zastrupitev z alkoholom: pri zelo intenzivnem pitju alkohola pride to intoksikacije oziroma zastrupitve z alkoholom. Pri osebi opazimo motnje mišljenja, zaznavanja, presojanja, ravnotežja, govora, podaljšan reakcijski čas, poslabšanje vida, zmanjšanje motoričnih sposobnosti. Sindrom odvisnosti od alkohola: je skupina vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo po ponavljajočem se škodljivem uživanju alkohola. Zanj so značilne težave pri obvladovanju pitja v smislu začetka in prenehanja pitja, oslabljena je sposobnost nadziranja količine popitega alkohola, močna želja po alkoholu, vztrajanje pri pitju alkohola kljub škodljivim posledicam, zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi uživanja alkohola, stanje odtegnitve, spremenjena toleranca. Raziskave kažejo, da ima škodljivo pitje alkohola širok spekter telesnih, psiholoških in/ali socialnih posledic na različnih ravneh: •

26

posameznik: slabše počutje, poslabšanje zdravja, pojav bolezni, težave v odnosih, v šoli in na delovnem mestu, prometne nezgode in druge nesreče, poslabšanje finančnega stanja,


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

posameznikova družina: slabši odnosi ali nasilje, duševne težave bližnjih in otrok,

ožja in širša okolica posameznika: težave na delovnem mestu, večja konfliktnost, kriminal, kaljenje nočnega reda in miru,

celotna družba: slabše zdravje prebivalstva, izguba prihodka zaradi zmanjšane delovne učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja.

Posledice pitja alkohola se med seboj povezujejo in intenzivirajo (17). Za oceno tveganega in škodljivega pitja alkohola ter odvisnosti od alkohola lahko tako strokovnjaki kot posameznik uporabijo vprašalnika AUDIT in CAGE, ki sta prosto dostopna na spletu (6,18).

Tobak Odrasle kadilce delimo na redne kadilce in občasne kadilce. Redni kadilci so tisti, ki kadijo vsak dan, občasni pa tisti, ki ne kadijo vsak dan. Kadilci uporabljajo različne tobačne izdelke (tovarniško izdelane cigarete, ročno zvite cigarete iz drobno rezanega tobaka, cigare, cigarilose, pipe, vodne pipe, tobak za uporabo v ustih (snus ali fuge), tobak za žvečenje ali njuhanje) in sorodne izdelke (npr. izdelki z nikotinom, kamor sodijo elektronske cigarete, pa tudi druge vrste izdelkov, kot so zeliščne cigarete). Uporabljajo lahko en izdelek ali pa več različnih (17). Kajenje tobaka je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj vrste kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so pogost neposredni vzrok smrti kadilcev: bolezni srca in ožilja (ishemična bolezen srca, možganska kap, periferna žilna bolezen, kronično pljučno srce, razvoj ateroskleroze in zvečana tvorba krvnih strdkov); maligne novotvorbe (pljučni rak, rak ustne votline, žrela, grla, požiralnika, trebušne slinavke, sečnega mehurja, levkemija, rak materničnega vratu, želodca in ledvic); bolezni dihal (poleg raka pljuč še kronična obstruktivna pljučna bolezen pri odraslih, pri otrocih, izpostavljenih pasivnemu kajenju, še bronhitis, astma in pljučnica); bolezni prebavil,; reproduktivne motnje; vpliv 27


Nefiks zaposlitvene rešitve

na nerojenega otroka (spontani splav, nizka porodna teža) in nenadna smrt dojenčka po rojstvu (6). Varne rabe tobaka ni. Tveganje za razvoj bolezni je odvisno od količine pokajenega tobaka, tveganje se zmanjša ob zmanjšanju ali opustitvi kajenja. Redni kadilci umirajo zaradi s tobakom povzročenih bolezni prezgodaj, v svojih aktivnih srednjih letih (med 35. in 69. letom) (6). Ekonomske posledice bolezni, povezanih s tobakom, so zelo velike. Te bolezni povzročajo dolgotrajno obolevnost, visoke stroške zdravstvene obravnave in oskrbe, izostajanje z dela, zgodnejšo invalidnost. Vsak četrti, ki je začel s kajenjem pred 16. letom, je dela nezmožen, še preden se upokoji (6). Kajenje tobaka pomeni hudo odvisnost. Nikotin sodi med snovi, ki posameznika najbolj zasvojijo. Kadilci, ki pokadijo zavojček cigaret ali več na dan ali prižgejo prvo cigareto pol ure po prebujenju, so močno odvisni. Odvajanje od kajenja pa je dolg in kompleksen proces, pri katerem imajo posamezniki na voljo več različnih individualnih in skupinskih programov. Za oceno odvisnosti od nikotina lahko uporabimo Fagerstromov test, ki je prosto dostopen na spletu.

28


Nina Milenković Kikelj

PRAKTIČNI NAPOTKI ZA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA

Zdravje na delovnem mestu

SPODBUJANJE

ZDRAVEGA

Sedaj ko poznamo nekaj ozadja, se lahko lotimo praktičnih vidikov priprave na izvedbo delavnic promocije zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu. Z delavnicami bomo poskušali dosegati več ciljev. V prvi vrsti bomo senzibilizirali zaposlene v delovni organizaciji za področje zdravja in zdravega življenjskega sloga. Pri tem bomo sporočali preverjene in jasne informacije s tega področja. S podpornimi metodami pa bomo krepili tudi osebne veščine in omogočili izkušnjo zdrave izbire. Vse to bomo počeli z namenom, da bi pomagali zaposlenim spreminjati in vzdrževati vedenja in stališča, ki vodijo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Pri tem je potrebno zavedanje, da predstavlja intervencija v obliki kratke delavnice do dveh ur le majhen korak k boljšemu zdravju. Če delavnico ustrezno načrtujemo, pa lahko tudi majhen korak pusti sled in vzpodbudi tako zaposlene kot delodajalce, da grejo korak dlje, kot so zavezani po zakonu − da torej delovna mesta oziroma organizacije omogočajo svojim zaposlenim zdrave izbire in predstavljajo varovalni dejavnik za zdravje! Vsaka delovna organizacija je svet zase in ne obstaja splošna populacija zaposlenih, zato se moramo pred pričetkom načrtovanja delavnice kar se da dobro spoznati z delovno organizacijo, v katero bomo kot zunanji akter vstopili. Vedeti moramo, v kakšno delovno organizacijo bomo prišli, kdo so ljudje, ki jih bomo nagovarjali, katera dela opravljajo, kakšni so profesionalni in medosebni odnosi ipd. Vse to pomembno vpliva na načrt in izvedbo delavnice, saj univerzalno sporočilo, še posebej na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga, namreč ne obstaja.

29


Nefiks zaposlitvene rešitve

Pri tem nam lahko pomagajo dognanja teorije stopenjskega spreminjanja vedenja, ki sta jo razvila Prochaska in DiClemente. Vedenjska sprememba po njej ni rezultat enostavne odločitve, pač pa proces. Pri tem gremo skozi pet stopenj: 1. 2. 3. 4. 5.

nezavedanje ali zanikanje težave, zavedanje težave, razmišljanje o njej, namera k spremembi, priprava na spremembo vedenja, delovanje v skladu s priporočili, vzdrževanje priporočenega vedenja.

Proces je cikličen, vanj pa lahko vstopamo na različnih stopnjah, skozenj se premikamo različno hitro, lahko tudi izstopimo, določeno stopnjo preskočimo ali se vrnemo na predhodno (19). Razlaga stopenj spreminjanja vedenja na primeru odvajanja od kajenja, povzeto po Kaminovi (19):

Nezavedanje ali zanikanje Posameznik problema ne zaznava ali pa je razvil tako močne obrambne mehanizme, da verjame oziroma je prepričan, da se problemi, povezani z določenim vedenjem, njega ne tičejo. Pravi: »Saj v bistvu ne kadim veliko.«; »Jaz gotovo ne bom zbolel.«; »Poznam ljudi, ki so vsak dan kadili, pa živijo veselo že 90 let.« ipd. Glavna naloga za premik posameznika s te stopnje je, da se zave problema oziroma da tvega, da bo s kajenjem resno ogrozil zdravje.

30


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Namera Na tej stopnji se posameznik že zaveda težav z vedenjem (kajenja), o njem je pripravljen tudi bolj odprto spregovoriti, celo razmišljati o spremembi vedenja. Pravi: »Vem, da moram prenehati kaditi, ampak trenutno se s tem ne morem ukvarjati.« Glavna naloga za premik posameznika s te stopnje je dobro poznavanje zaviralnih in spodbudnih dejavnikov za njegovo vedenje. Spoznati je treba, kakšna vprašanja si zastavlja ob misli na nepriporočeno in priporočeno vedenje, ko razmišlja o spremembi vedenja, kakšne koristi pa tudi stroške oziroma posledice svojega vlaganja v spremembo vedenja vidi ipd. Za spremembo vedenja je lahko motiviran, če so zaznane koristi večje od vloženih stroškov (ob pogoju, seveda, da strukturni dejavniki njegovo spremembo sploh omogočajo).

Priprava Posameznik se postopoma od priprave za dejanje premika k dejanju. Na tej stopnji aktivno išče informacije in oporo za spremembo vedenja. Navadno se zaveda, da bo morda moral v spremembo vložiti veliko truda in več poskusov. Denimo, obvesti svoje domače in prijatelje o svoji nameri, obišče zdravnika ali svetovalno skupino za pomoč pri prenehanju kajenja, zmanjša število pokajenih cigaret na dan ipd. Na tej stopnji je glavna naloga za praktike promocije zdravja, da posameznika podprejo v njegovi nameri, da mu omogočijo, da bodo priporočena vedenja lažja od alternativnih. Odstraniti je treba čim več ovir, ki bi zmanjšale zagnanost za spremembo. S pomočjo komuniciranja se dajo uspešno minimalizirati ovire, ki jih posameznik zaznava. Treba pa je strukturno zagotoviti, da so priporočena vedenja lažja od že ustaljenih problematičnih.

31


Nefiks zaposlitvene rešitve

Dejanje To je stopnja, kjer se zazna posameznikov prvi poskus, da prekine pretekle vzorce vedenja. Lahko gre le za poskus, a vendarle prvo resno dejanje, ki kaže na možno spremembo vedenja. Kadilec si bo na primer postavil rok, ko naj bi nehal kaditi, začel bo uporabljati nikotinske nadomestke ali v tistem trenutku prekinil kajenje. Ker posameznik na tej stopnji ocenjuje koristi, ki jih ima od dejanja, je potrebno, da promotorji zdravja okrepijo občutek teh koristi, ki ne bodo vodile v ponovitve vedenja.

Potrditev in vzdrževanje To je stanje nenehne pozornosti, da novo prevzeto vedenje ne izzveni oziroma da se posameznik ne vrne v staro stanje. Posameznik mora prevzeti novo vedenje za sebi lastno, za novo navado. Če mu ne uspe s poskusom novega vedenja, se navadno iz tega nekaj nauči, vrača se k novi pripravi in novim poskusom, vse dokler ne doseže vse daljših obdobij vzdrževanja priporočenega vedenja. Glavna naloga na tej stopnji je, da se posameznik ohranja v novem vedenju, zato je treba skrbeti, da je novo vedenje družbeno pozitivno vrednoteno in da se ljudje, ki so spremenili vedenje, po potrebi kako nagradijo. V vseh fazah, v tej pa še posebno, je potrebno vključevanje številnih deležnikov, ki so pomembni za realizacijo programa za promocijo zdravja. Vzdrževanje želenih sprememb zahteva spreminjanje družbene klime, ki je naklonjena spremembam.

Ko bomo razmišljali, kako izpeljati delavnico, imejmo v mislih, da bodo zaposleni, s katerimi se bomo srečali, po omenjenem modelu v različnih fazah in da potrebujejo temu primerne pristope in vzpodbude. 32


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Varovalke pri načrtovanju in izvedbi delavnice

Delavnico načrtujmo. 1. Naredimo analizo stanja: v katero delovno organizacijo gremo, kdo in kakšni so zaposleni, katero področje zdravega življenjskega sloga bi bilo zanje najbolj primerno, kakšne so potrebe delodajalca in zaposlenih itd. 2. Določimo namen in cilje delavnice: opredelimo, katero področje življenjskega sloga bomo naslovili, kako in čemu, obenem zapišimo cilje, ki jih bomo uresničili že na sami delavnici. 3. Zapišimo program delavnice, vključno z metodološkimi, procesnimi in tehničnimi vidiki poteka. 4. Na delavnico se pripravimo individualno in kot skupina, vključno z metodološkimi, procesnimi in tehničnimi vidiki poteka. 5. Izvedimo delavnico in jo po potrebi sproti prilagodimo. 6. Ovrednotimo delavnico z zaposlenimi, delodajalci, na ravni skupine izvajalcev delavnice in individualno. Vrednotenje zapišimo.

Glavni akter pri spreminjanju zdravju škodljivih vedenj in stališč je vsak posameznik zase. Prav zato se tematik na tem področju lotevajmo obzirno in omogočimo dovolj časa za refleksijo. Izogibajmo se besedam v smislu »Ne smeš početi tega in onega«. To ni učinkovito in lahko celo vodi v spodbujanje škodljivega vedenja oz. obnašanja. Naša vloga pri izvedi aktivnosti naj bo pomoč in spodbujanje udeležencev k oblikovanju svojih lastnih zaključkov. Upoštevajmo obstoječa stališča, prepričanja, vedenja (tako zdravju škodljiva kot koristna). Povečujmo zavedanje glede vprašanj, povezanih z zdravim življenjskim slogom, posebej glede tveganih izbir in vedenj.

33


Nefiks zaposlitvene rešitve

Omogočimo, da posamezniki pridobijo zanje relevantne informacije, pa tudi veščine, ki omogočajo bolj zdrave odločitve. Govorimo resnico in ne bojmo se priznati, da ne vemo vsega. Podajajmo samo preverjene informacije, saj lahko drugače naredimo veliko škode.

Uporabljamo razumljive izraze. Skrbimo za oblikovanje varnega komunikacijskega okolja. Kot že vemo, so tematike s področja zdravja in življenjskega sloga osebne in občutljive, zato je ena izmed naših glavnih nalog vzpostaviti varno, sproščeno in zaupno ozračje. Spodbujajmo, da si posamezniki med seboj prisluhnejo in se podpirajo. Pri tem smo prvi zgled sami. Med delavnico ustvarimo fizično okolje, ki promovira zdrav življenjski slog, in aktivno vključujmo udeležence v procese, pri čemer uporabljajmo različne pristope in metodologije (tako individualno kot skupinsko delo). Z delavnico poskušajmo navduševati za dolgotrajnejše programe promocije zdravja, tako na ravni posameznika kot delovnega kolektiva pa tudi na ravni delovne organizacije.

34


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Primer delavnice, prilagodljiv tudi za druga področja zdravega življenjskega sloga

Delavnica: Zdrava prehrana (na delovnem mestu) Trajanje:

90 (do 120) minut (odvisno od števila udeležencev)

Namen:

Predstavitev osnov zdrave prehrane. Pozitivna sprememba na področju prehrane na delovnem mestu pri posamezniku/v kolektivu.

Cilji:

Udeleženci razmišljajo o pomenu prehrane (na delovnem mestu). Udeleženci spoznajo osnove zdrave prehrane. Udeleženci si zastavijo osebni/skupni izziv na področju prehrane na delovnem mestu.

Opis poteka delavnice: Dejavnost

Trajanje

Uvod

10 minut

Fotogovorica

10-15 minut

Opombe Pozdrav sodelujočih organizacij (delovne organizacije, Nefiks), predstavitev projekta in namena delavnice, razlaga načina dela (metode, značilne za neformalno izobraževanje), spoznavanje udeležencev. Pripravimo nekaj fotografij/izrezkov iz tiskanih medijev, ki so povezane s prehranjevanjem. Med njimi naj bodo takšne, ki so povezane z zdravo prehrano, kot tudi takšne, ki predstavljajo nasprotno. Za vsakega udeleženca potrebujemo vsaj 2 fotografiji/izrezka. Udeležence povabimo, da si izberejo tisto, ki jih v zvezi z njihovim življenjskim slogom na področju prehrane najbolj nagovarja.

35


Nefiks zaposlitvene rešitve

Ko izberejo, vsakega povabimo, da pokaže izbrano fotografijo/izrezek in svojo izbiro na kratko razloži. Ob zaključku se vsem zahvalimo za deljene misli in razložimo, da je namen delavnice razmišljati o tem, kako s pomočjo zdrave prehrane tudi na delovnem mestu krepiti zdravje na dolgi rok. Namesto fotografij lahko uporabimo različne druge predmete, npr. embalažo različnih živil, predmete za pripravo hrane itd. Hitri zmenki

10-15 minut

Udeleženci se postavijo v dva kroga (notranji in zunanji), tako da ima vsak svoj par in se gledajo. Povemo jim, da bodo imeli kratke, 2-minutne zmenke. Vsak zmenek bo imel za izhodišče pogovora eno trditev. Po koncu vsakega minutnega zmenka se zunanji udeleženec (ali notranji – nikakor pa ne oba hkrati) zamakne za eno mesto v levo. Primeri trditev: Ali veš, ... da človek v 40 letih delovne dobe na delovnem mestu preživi vsaj četrtino svojega življenja oziroma več kot 8600 dni? ...

da prehranjevanje med delovnim časom pomembno vpliva na naše počutje in zdravje ter zmanjšuje možnost nastanka nesreč pri delu? ...

da tisti delavci, ki ne zajtrkujejo, do malice slabo delajo, ker so lačni, po obilni malici pa težko opravljajo svoje delo, ker so presiti? ...

da so obroki, ki jih zaužijemo med delom, pogosto energijsko prebogati, vsebujejo preveč maščob, sladkorja in soli? ...

da uživanje sladkarij in prigrizkov vpliva na to, da čez dan zaužijemo preveč energije, kar vodi v ...

36


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

čezmerno telesno težo in druge kronične bolezni sodobnega časa? Za izvedbo potrebujemo dovolj prostora, zvočni signal, uro. Kviz

20 minut

Zdrava mal’ca

20 minut

Udeležence naključno razdelimo v vsaj dve skupini, glede na število lahko tudi na več. V teh skupinah bodo udeleženci skozi kviz spoznavali osnovna dejstva o prehrani (primeri vprašanj in ustrezni odgovori so priloženi). Za izvedbo potrebujemo zvočni signal, uro, plakat/tablo za zapisovanje točk, po želji nagrado za zmagovalce. Odgovore lahko natisnemo/zapišemo na večje liste papirja, jih zalepimo na steno in po koncu delavnice pustimo v delovni organizaciji kot prijazen opomnik. Še več vprašanj in odgovorov lahko zastavite s pomočjo zanesljivih virov, navedenih ob zadnjem sklopu delavnice. Na spletni strani nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/prehrana_na_delovnem_mestu_splet.pdf vnaprej ali skupaj z udeleženci izberite med različnimi preprostimi zdravimi malicami. V elektronski knjižici so zbrani zanimivi recepti, ki ne vzamejo veliko časa za pripravo. Vnaprej je potrebno preveriti prostorske možnosti, potrebne količine in morebitne prehranske posebnosti posameznih udeležencev. Med skupno pripravo malice se med izvajalci in med udeleženci samimi vzpostavljajo odnosi, ki prav tako prispevajo k vzdušju v delovni organizaciji. Po sami pripravi malice je potreben kratek povzetek: da ni tako težko in časovno potratno pripraviti zdrave malice, da je to lahko odličen 37


Nefiks zaposlitvene rešitve

trenutek za povezovanje in gradnjo odnosov med zaposlenimi. Za izvedbo potrebujemo živila, primerno orodje in prostor za pripravo hrane ter natisnjene recepte. Spremembe

10-15 minut

Vsak zaključek je začetek

10-15 minut

38

Udeležence razdelimo v pare (najlažje jih je postaviti v dva kroga ali dve vrsti). Prosimo jih, da se dobro ogledajo, nato pa se obrnejo s hrbtom drug proti drugemu. Zatem morajo v dveh minutah na sebi spremeniti tri stvari. Ko se obrnejo nazaj drug proti drugemu, morajo ugotoviti, za katere spremembe gre. Sledi proces razkrivanja sprememb. Nato povabimo udeležence, da v enakem času spremenijo pet stvari. Najti teh pet stvari je običajno večini udeležencev preveč in se igra na tej točki lahko tudi zaključi. Sledi pogovor o igri. Ali je bilo lahko najti tri stvari, ki so jih bili pripravljeni spremeniti na sebi? Kakšni so bili občutki pri navodilu za pet sprememb? Kakšni bi bili občutki pri večjih spremembah, pri spremembah življenjskega sloga, predvsem zdravega prehranjevanja? Kakšne vzporednice lahko potegnemo iz te kratke igre? Na tem mestu lahko izvajalec razloži, da uvajanje sprememb nikoli ni enostavno, a je z majhnimi koraki vsekakor mogoče. Ob koncu povabimo udeležence bodisi kot posameznike bodisi kot celoto (glede na interes), da si zastavijo en konkreten izziv na področju zdrave prehrane za neko določeno časovno obdobje (vsaj za en mesec). Svoje izzive lahko zapišejo, po želji narišejo, sestavijo kot kolaž ... Potrebno jim je dati dovolj časa in tišine, da se lahko pri sebi zares odločijo za spremembe.


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Po želji lahko svoje izzive predstavijo drug drugemu. Povabite jih, da drug drugega pri uvajanju sprememb podpirajo. In naj v primeru neuspeha vseeno večkrat ponovno poskusijo. Udeležencem se zahvalite za iskrenost in sodelovanje. Predstavite jim lahko ključne vire informacij na spletu: spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje nijz.si, spletna stran Inštituta za nutricionistiko prehrana.si, spletna stran promocijske kampanje za uživanje manj soli nesoli.si, spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije veskajjes.si.

39


Nefiks zaposlitvene rešitve

Kratek kviz o prehrani Opredeli življenjski slog. Življenjski slog opredeljuje način življenja, kot ga živi posameznik. Določa ga skupina značilnih vedenj, ki se vztrajno pojavljajo v določenem časovnem obdobju. Vključuje tako zdravju škodljiva kot zdravju naklonjena vedenja. V kontekstu zdravja največkrat razmišljamo o naslednjih elementih: način prehranjevanja, gibanje, obvladovanje stresa, uporaba drog (alkohol, tobak, nedovoljene psihoaktivne substance), spolnost. Koliko sadja in zelenjave v gramih naj bi užili na dan? V splošni model zdravega prehranjevanja sodi zadostno uživanje sadja in zelenjave večkrat dnevno – približno 400 g na dan. Prednost naj ima krajevno pridelano sadje in zadostno uživanje hrane, bogate z vlakninami − 25 g vlaknin za ženske in 38 g za moške, kar se doseže z uživanjem sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žitaric. Koliko kcal energijskega vnosa s hrano potrebujejo ženske in koliko moški? V splošni model zdravega prehranjevanja sodi uživanje energijsko primerne hrane, kar pomeni med 1600 in 2400 kcal za ženske, 2000 do 3000 kcal za moške (spodnje meje so priporočene pri sedečem načinu življenja, zgornje pa za fizično aktivne posameznike). Trženje hrane ne vpliva na naše prehranjevalne navade. Ali je trditev pravilna/napačna? Trditev je napačna. S pomočjo trženja nas proizvajalci hrane zavajajo tako, da spreminjajo našo izbiro posameznih živil, kar pa posledično vpliva na naše potrošniške in prehranske navade. Največ se tržijo ravno živila, ki so v nasprotju s prehranskimi priporočili za zdrav življenjski slog (npr. sladke pijače, sladki in slani prigrizki, vnaprej pripravljena hrana itd.). Raziskave pa tudi kažejo vedno večji vpliv trženja na razvoj debelosti.

40


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

Kdaj je naša prehrana zdrava? O zdravi prehrani lahko govorimo takrat, ko je uravnotežena, mešana, varna in varovalna. Varovalna prehrana varuje zdravje in preprečuje bolezni. To je prehrana z zadostno energetsko vrednostjo, s hranilnimi in varovalnimi snovmi za zdrav razvoj in normalno psihofizično delovanje. Zdrava prehrana pomeni tudi, da zaužijemo toliko hrane, da vzdržujemo normalno telesno težo, imamo pravilni ritem prehranjevanja (3−5 obrokov na dan), da izbiramo in uživamo zdrava živila ter hrano pripravljamo na zdrav način. Kolikšna je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa soli s hrano? V splošni model zdravega prehranjevanja sodi uživanje primerno slane hrane, celodnevni vnos naj ne bo večji od 1 čajne žličke soli (5 gramov). Kakšna so priporočila glede uživanja hitro razgradljivih ogljikovih hidratov? V splošni model zdravega prehranjevanja sodi izogibanje uživanja hitro razgradljivih ogljikovih hidratov (slaščice in sladkane pijače), prispevajo lahko največ od 5 do 15 % dnevnih kalorij. Naštej vsaj tri bolezni, pri katerih je nezdrav način prehranjevanja pomemben dejavnik tveganja. Nezdrav način prehranjevanja kot dejavnik tveganja sodeluje pri nastanku naslednjih bolezni: arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak), motnje in bolezni presnove – dislipidemije (nesorazmerje maščob v krvi), sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni (srčno popuščanje, srčni infarkt, možganskožilne bolezni (možganska kap), rakave bolezni (rak debelega črevesa, dojke, maternice, žolčnika), druge bolezni) žolčni kamni, osteoartroza, neredna menstruacija, sterilnost), psihološke motnje itd. Naštej ključne prehranske izzive aktivnega prebivalstva. Prenizek vnos zelenjave, neurejen ritem prehranjevanja, previsok energijski vnos in vnos soli ter sladkorja sodijo med ključne prehranske izzive. 41


Nefiks zaposlitvene rešitve

Zajtrk nam zagotovi četrtino dnevnega vnosa energije. Ali je trditev pravilna/napačna? Trditev je pravilna. V zdravi prehrani ima porazdelitev obrokov hrane preko dneva velik pomen za zdravje. Pri tem ima zajtrk posebno mesto, daje nam potrebno energijo za delo (zagotovi nam kar četrtino dnevnega vnosa energije), izboljšuje naše počutje in razpoloženje, bolj smo sposobni za intelektualne in telesne napore. Malica ni obvezen obrok in ga lahko izpustimo. V kolikor malico vključujemo v naš prehranski ritem naj bo to manjši in lažji obrok, ki nam pomaga prebroditi lakoto med glavnimi obroki. Ali je trditev pravilna/napačna? Trditev je pravilna. Vendar se dnevno priporoča zaužiti 3−5 obrokov, med katerimi naj bo med 3−5 ur premora. Sladica ni obvezen del obrokov in jo lahko nadomestimo s sadežem ali 100 % sadnim sokom. Ali je trditev pravilna/napačna? Trditev drži. 4−5 kozarcev (kozarec predstavlja 2 dcl) popite tekočine oz. vode na dan je dovolj. Ali je trditev pravilna/napačna? Trditev je napačna. Tekočina je nujno potrebna za delovanje človeškega organizma, zato je vsak dan potrebno popiti 6−8 kozarcev tekočine, najbolje vode, količino razporedimo preko celega dne.

42


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

PREGLED UPORABNIH SPLETNIH VIROV Na spletu obstaja precej uporabnih virov za izvajanje promocije zdravega življenjskega sloga, nekateri izmed njih so namenjeni promociji zdravja na delovnem mestu. Predstavljamo tri najnovejše uporabne spletne vire v slovenskem jeziku. Prehrana na delovnem mestu: zdrava prehrana na delovnem mestu za vsak dan (Rok Poličnik, Branislava Belović. NIJZ. Ljubljana, 2017): publikacija vsebuje osnovne informacije o zdravi prehrani: kako se zdravo prehranjevati na delovnem mestu, katera živila izbirati in kako oblikovati zdravo porcijo. Ob koncu sledi nabor idej in receptov za zdrave malice ali kosila med delovnim časom. Dostopno na:

nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/prehrana_na_delovnem_mestu_splet.pdf

Priporočila za promocijo telesne dejavnosti in preprečevanje sedečega vedenja v delovnem okolju za delodajalce in promotorje zdravja pri delu (Andrea Backović Juričan, Mojca Verdnik. NIJZ. Ljubljana, 2017): publikacija obsega zakonodajni okvir promocije zdravja na delovnem mestu, priporočila za telesno dejavnost v odrasli dobi, primere ukrepov na več nivojih za več telesne dejavnosti in preprečevanje dolgotrajnega sedenja na delovnem mestu. Dostopno na:

nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/priporocila_za_promocijo_telesne_dejavnosti_in_preprecevanje _sedecega_vedenja_v_delovnem_okolju.pdf

43


Nefiks zaposlitvene rešitve

Duševno zdravje na delovnem mestu (Maja Bajt, Helena Jeriček Klanšček, Karmen. NIJZ. Ljubljana, 2015): priročnik obsega jasno opredelitev duševnega zdravja, stresa, izgorelosti in depresije. Vsebuje tudi praktične napotke, vaje za sproščanje in čuječnost ter spoprijemanje s težavami na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Dostopno na:

nijz.si/files/publikacije-datoteke/dz_na_delovnem_mestu.pdf Pomembnejše slovenske in tuje spletne strani s področja promocije zdravega življenjskega sloga: •

spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje nijz.si

spletna stran ministrstva, odgovornega za zdravje mz.gov.si

spletna stran ministrstva, odgovornega za delo mddsz.gov.si

spletna stran Svetovne zdravstvene organizacije who.int

spletna stran Inštituta za nutricionistiko prehrana.si

spletna stran promocijske kampanje za uživanje manj soli nesoli.si

spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije veskajjes.si

spletna stran Evropske mreže za promocijo zdravja na delovnem mestu (ENWHP) enwhp.org

spletna stran Evropske agencija za varnost in zdravje pri delu osha.europa.eu

spletna stran Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, oddelek za kronične bolezni cindi-slovenija.net

spletna stran Centra za promocijo zdravja pri delu cilizadelo.si

spletna stran Olimpijskega komiteja Slovenije olympic.si

spletna stran Športne unije Slovenije sportna-unija.si

spletna stran Rekreacija rekreacija.si

spletna stran projekta Zrno zdravja zrnozdravja.si

spletna stran projekta Pripelji srečo v službo pripeljisrecovsluzbo.si

spletna stran projekta Sporočilo v steklenici nalijem.si

spletna stran projekta Za zdravje mladih zdravjemladih.si

44


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

VIRI: 1. Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje; 2007. 2. The Ottawa Charter for Health Promotion. First International Conference on Health Promotion. WHO. World Health Organization; 1986. Dostopno na: who.int/healthpromotion/conferences/previous/ottawa/en 3. Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (verzija 1.0). Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Ljubljana, marec 2015. Dostopno na: mz.gov.si 4. Workplace Health Promotion for Employers. OSHA Factsheet 93. 2010. Dostopno na: osha.europa.eu 5. Workplace Health Promotion for Employees Examples of WHP activities. OSHA Factsheet 94. 2010. Dostopno na: osha.europa.euhttp//www.eurofound.europa.eu/areas/qualityoflife/e qls/2007/index.htm 6. Tušek-Bunc K. Življenjski slog. V: Švab I, Rotar-Pavlič D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2012. str. 255–68. 7. Vinko M, Kofol Bric T, Korošec A, Tomšič S, Vrdelja M. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. Ljubljana; 2018. Dostopno na: nijz.si. 8. World Health Organization. Healthy diet Fact Sheet N°394. WHO. 2015. str. 1–6. Dostopno na: who.int/mediacentre/factsheets/fs394/en/#.WjKqtAXkGCQ.mendeley 9. Odrasli - smernice zdrave prehrane - Prehrana. Dostopno na: prehrana.si/moja-prehrana/odrasli 10. Belović B. Lahko jem pri visokem tlaku. Murska Sobota: Pomursko društvo za boj proti raku; 2013.

45


Nefiks zaposlitvene rešitve

11. Poličnik R, Belović B. Prehrana na delovnem mestu. zdrava prehrana na delovnem mestu za vsak dan. Ljubljana: NIJZ; 2017. Dostopno na: nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/prehrana_na_delovnem_mestu_splet.pdf 12. World Health Organization. Physical activity. Dostopno na: who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity 13. World Health Organization. Global recommendations on physical activity for health. WHO. World Health Organization; 2015. Dostopno na: who.int/dietphysicalactivity/factsheet_recommendations/en 14. Backović Juričan A, Verdnik M. Priporočila za promocijo telesne dejavnosti in preprečevanje sedečega vedenja v delovnem okolju za delodajalce in promotorje zdravja pri delu. Ljubljana; 2017. Dostopno na: nijz.si/files/publikacijedatoteke/priporocila_za_promocijo_telesne_dejavnosti_in_prepreceva nje_sedecega_vedenja_v_delovnem_okolju.pdf 15. World Health Organization. Mental health: strengthening our response. 2018. Dostopno na: who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/mental-healthstrengthening-our-response 16. Bajt, Maja, Jeriček Klanšček, Helena, Britovšek K. Duševno zdravje na delovnem mestu. Ljubljana; 2015. Dostopno na: nijz.si 17. Zorko M, Koprivnikar H. Alkohol in tobak med mladimi v Sloveniji. 2015. Dostopno na: zdravjemladih.si/data-si/file/alkohol_tobak.pdf 18. Sporočilo v steklenici - nalijem.si. Dostopno na: nalijem.si 19. Kamin T. Socialnomarketinški pristop k doseganju in vzdrževanju vedenjskih sprmemeb. V: Kokole D, Peloza J, Vitez L. Zaključna publikacija Mladinsko delo in zdrav življenjski slog 1. del. Ljubljana; 2016. Dostopno na: zdravjemladih.si/data-si/file/ZZM zaklj.publ.1.del.pdf

46


Nina Milenković Kikelj

Zdravje na delovnem mestu

47


Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

48


NINA MILENKOVIĆ KIKELJ Zdravnica, specializantka pediatrije, z močnimi koreninami v mladinskem sektorju. Ob menedžerskih vlogah (Skavti, Mladinski svet Slovenije) se je razvila v vsestransko trenerko v neformalnem izobraževanju: sprva v skavtski organizaciji, nato v Bazenu trenerjev MSS ter v Bazenu trenerjev NA MOVIT. Njena najmočnejša vsebinska področja so: klasična usposabljanja za trenerje in menedžerje v mladinskem delu, kakovostno mladinsko delo, aktivno državljanstvo, strukturirani dialog ter zdravje in zdrav življenjski slog mladih. Strastno verjame v moč učenja z izkušnjo.

Jezikovno pregledala Nadina Salievska