Zaposlovanje mladih mam (Staša Sabatucci) by Nefiks

ZAPOSLOVANJE

MLADIH MAM Staša Sabatucci

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela. V sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve je bil e-Nefiks nadgrajen v platformo za povezovanje mladih in delodajalcev.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.

Staša Sabatucci

ZAPOSLOVANJE MLADIH MAM

Zavod NEFIKS Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Uvod Mlade ženske, zlasti matere, so na trgu dela specifična, še posebno ranljiva skupina. Ne potrebujemo poglobljenih statistik, da nam to hitro postane jasno, lahko se zanesemo že na dejstvo, da skoraj vsak med nami pozna vsaj eno mlado (potencialno) mater, ki ima težave pri vstopu na trg dela oziroma pri ohranjanju statusa zaposlene osebe. In vendar je to ciljna skupina, ki je za naš narod ključna. Mlade matere bi tako z izkušnjami tistih, ki so v te čevlje vstopile malo pred njimi, radi opogumili, naj ostajajo zveste sebi, saj imamo tudi na tem področju veliko pozitivnih zgodb in razumevajočih delodajalcev, četudi sprva ne kaže tako. Glavni poudarki publikacije slonijo na tem, da je vsaka kandidatka za zaposlitev najprej kvalificirana oseba, s številnimi veščinami, ki jih trg dela potrebuje, obenem pa tudi mati, česar delodajalcem ne prikriva. V tem kontekstu so oblikovana tudi priporočila mladim ženskam, (potencialnim) materam, kako vstopati na trg dela. Da pa se mladim ženskam ne bi bilo treba zanašati samo nase, publikacija ponuja priporočila tudi za delodajalce, da bodo to ciljno skupino lažje umeščali v svoja delovna okolja in prepoznavali njen prispevek k uspešnosti. Priporočila pa podkrepijo primeri dobre prakse iz tujine, kjer so se mamam naklonjene politike že izkazale za uspešne.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Osebne izkušnje mladih mam Manca (33), dva otroka (6, 3) dela v majhnem podjetju na področju razvojno aplikativne dejavnosti: Leta 2016 sem se po osmih letih dela v uspešnem podjetju odločila, da poiščem drugo zaposlitev, saj na trenutnem delovnem mestu nisem videla kariernih priložnosti. Tako sem se kot mama dveh otrok podala na trg dela. Odzivi potencialnih delodajalcev na dejstvo, da sem tudi mama, so bili precej negativni, doživela sem tako posredna namigovanja na bodoče bolniške odsotnosti kot tudi neposredna vprašanja, ali nameravam imeti še več otrok, ali imam zagotovljeno varstvo v primeru nadurnega dela ipd. V procesu iskanja zaposlitve sem se naučila, da moram ostati zvesta sama sebi in svojim vrednotam – zame je trenutno zelo pomemben čas, ki ga preživim z otrokoma, zato sem bila tudi na razgovorih iskrena, da me zaposlitev, ki vključuje veliko popoldanskega ali večernega dela, ne zanima, poleg tega pa se nisem bila pripravljena voziti na delovno mesto v drug kraj, saj bi vožnja občutno podaljšala odsotnost iz družinskega življenja. Čeprav mojega materinstva moj naslednji delodajalec ni dobro sprejel in je z negativno stimulacijo celo kaznoval potencialne bolniške odsotnosti, sem vseeno sprejela zaposlitev, saj mi je vsaj delno ustrezala – bila je pretežno v dopoldanskem času in blizu vrtca mojih otrok. Po nekaj mesecih se mi je ponudila nova priložnost, tvegala sem in sprejela novo zaposlitev, ki je bila nekoliko oddaljena od mojega doma, a še vedno dovolj blizu, delovno mesto pa je bilo tokrat zahtevnejše in v smeri mojega študija. Tokrat je delodajalec dobro sprejel mojo iskrenost in nisem dobila občutka, da je moje materinstvo breme, ravno nasprotno, sedaj lahko rečem, da imam zaposlitev, ki sem si jo želela in ki mi omogoča tako karierni napredek kot dovolj prostega časa z družino. Polona (32), dva otroka (8, 6) dela v javni upravi: Šest mesecev po vrnitvi v službo po odsotnosti zaradi starševskega dopusta sem ostala brez zaposlitve – pogodbe za določen čas mi niso podaljšali. Med iskanjem nove zaposlitve sem ponovno zanosila, in ko je bil mlajši sin star eno leto, sem nadaljevala z iskanjem zaposlitve. Še med porodniško odsotnostjo sem naredila izpit iz zakona o splošnem upravnem postopku, tako da sem lahko kandidirala za službo v javni upravi. Na srečo sem našla zaposlitev v dveh mesecih. Delodajalci 4

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

me na zaposlitvenih razgovorih niso nikoli spraševali glede družine, otrok … Morda zato, ker sem hodila predvsem na razgovore za delovna mesta v javni upravi. Kaj lahko svetujem mladim ženskam? Najprej otroci, potem služba. Moj nasvet je, naj se ne ozirajo na nadrejene, ko se odločajo za družino. V najslabšem primeru se vedno najde druga priložnost za zaposlitev, drug delodajalec, če aktualni nima razumevanja. Res pa je, da zaradi otrok nisem bila veliko odsotna z delovnega mesta, razen v nujnih primerih; imela sem podporo tašče, ki je bila z njima, če sta na primer samo kašljala in nista mogla v vrtec. Z delodajalci zaradi bolniških odsotnosti tako nikoli nisem imela težav. Alenka (33), 2 otroka (6, 3) dela v javni upravi: V času prve nosečnosti sem se z družino preselila v nov kraj, brez zaposlitve, brez socialne mreže. Nekaj mesecev po rojstvu otroka sem začela iskati službo in jo tudi našla, ko je sin dopolnil deset mesecev. Na razgovoru so me vprašali, kako bom uskladila družinsko življenje z zaposlitvijo, pa sem jim rekla, da bo otrokov oče z veseljem prevzel skrb za otroka, kasneje pa imam za otroka urejeno varstvo. Tako je mož prevzel starševski dopust, jaz pa sem se zaposlila. Nekaj let kasneje sem bila sama v komisiji za izbor novega zaposlenega. Na prosto delovno mesto se je prijavila vrhunska kandidatka, ki je izstopala z znanjem in izkušnjami, bila pa je brez otrok. Ko sem predlagala njo kot najboljšo izbiro, je moja nadrejena rekla, da se je kandidatka šele poročila in da bo gotovo kmalu zanosila, zato ni bila izbrana. Mamam z majhnimi otroki bi svetovala vztrajnost. Včasih je lahko tudi dejstvo, da si mlada in brez otrok, ovira, saj delodajalci pričakujejo, da jih boš gotovo kmalu imela. V našem primeru smo na koncu zaposlili kandidatko, ki je imela dveletnega otroka. Mladim mamam zato polagam na srce, naj ne obupajo. Anita (29), 1 otrok dela v gospodarstvu: Zaposlitvenega razgovora za želeno delovno mesto nisem imela, temveč so se delodajalci odločali na podlagi mojega preteklega (dobrega) študentskega dela pri njih. Prav tako jih ni zanimalo nič drugega kot le in zgolj moje znanje, doprinos k podjetju in moja dobra vključenost v tim. Delo, ki ga opravljam, mi omogoča veliko prožnost, delodajalcem je najpomembnejši rezultat – da je delo 5

Nefiks zaposlitvene rešitve narejeno. Delo poteka le med tednom dopoldne, kar je zame najpomembnejše. Kako urejam družinsko življenje, ni nikoli nikogar zanimalo, saj podjetje deluje v skladu z zakoni in s čutom za človeka, zato moja odsotnost od dela ni nikoli povzročala težav. Mladim mamam, ki iščejo zaposlitev, bi svetovala, naj ostanejo zveste same sebi in naj ne obupajo. Če jim delodajalec že na razgovoru deluje neprimerno (jim vzbuja občutek nelagodja), verjetno ne gre za delodajalca in tim, v katerem bi želele delati. Jana (41), 2 otroka (4, 6) dela v javnem zavodu: Po porodu prvega otroka sem ostala brez zaposlitve, saj je bilo moje delovno mesto vezano na projekt, ki se je med mojo odsotnostjo končal. Rodila sem še enega otroka. V dveh letih dva. Po drugem porodniškem dopustu sem začela iskati novo zaposlitev. Ker se je v tem času zaradi gospodarske krize v domačem kraju zaprlo kar nekaj podjetij, sem se zavedala, da zaposlitve ne bom dobila takoj. Bolj kot najti redno zaposlitev sem si želela ostati aktivna. Že med porodniškim dopustom sem na seznamu prostovoljskih del našla delo, ki mi je zelo ustrezalo in ga začela opravljati enkrat tedensko, kasneje tudi bolj pogosto. Preko prostovoljstva spoznaš veliko ljudi, ki ti kasneje lahko pomagajo, si aktiven, greš v družbo in se bolje počutiš. Poleg tega sem se na različnih delavnicah naučila veliko uporabnih znanj: šivanja, nabiranja in sušenja zelišč za čaj, izdelovanja naravnih mil in naravnih sredstev za pranje in pomivanje, vrtnarstva. V dveh letih sem bila povabljena na tri razgovore. Delodajalci niso spraševali o mojem družinskem življenju, izbrana nisem bila zaradi drugih razlogov. Pred osmimi meseci sem bila povabljena na razgovor. Delodajalca je zanimalo tudi moje osebno in družinsko življenje. Kljub iskrenosti, da imam dva majhna otroka, da nimam varuške in tudi babic ne blizu, sem bila izbrana, saj sem ustrezala razpisanim pogojem, ker sem se dobro predstavila in ker so bili moje znanje in izkušnje ravno tisto, kar je delodajalec iskal. Zaradi narave dela, ki občasno terja nadure, sem z delodajalcem dogovorjena, da lahko v primeru, ko moja otroka nujno potrebujeta mamo (bolezen, zdravniški pregledi, govorilne ure v vrtcu in šoli ...) odidem z delovnega mesta in odsotnost nadomestim, ko me delodajalec potrebuje. Mladim mamam bi svetovala, da ostanejo čim bolj aktivne, da tudi med porodniškim dopustom navezujejo stike, ne ostajajo same doma in naj ne razmišljajo, da so otroci ovira za delo, službo, kariero. Poleg

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

tega mi ni niti malo žal, da nisem imela redne zaposlitve v obdobju, ko sta bila otroka majhna. Nisem bila pod stresom, lahko sem si vzela čas za otroka, kar je dandanes nekaj, kar večini (pre)zaposlenih mam ne uspe. Poskrbela sem za njuno zdravje in odpornost in zdaj, ko sta večja, ko se že igrata sama, zdaj lahko mirno hodim v službo. Ksenija (30), 1 otrok išče zaposlitev: Leta 2013 sem stopila na trg dela z vsemi pogoji za zaposlitev (z diplomo, strokovnim izpitom in nekaj delovnimi izkušnjami). Takrat zaposlitve ni bilo težko dobiti. Vendar so bile to zaposlitve za določen, krajši čas, ki so predstavljale lepo priložnost za nabiranje delovnih izkušenj. Ko pa sem se približevala tridesetemu letu, sem začela opažati, da je postajalo vedno težje dobiti tudi take zaposlitve, kljub mojemu bogatemu življenjepisu. Delodajalci so me vedno pogosteje spraševali o načrtih za prihodnost, kje se vidim čez nekaj let ipd. Doživela sem tudi neposredna vprašanja, kdaj nameravam imeti družino. Na srečo sem kasneje našla zaposlitev, kjer je imel delodajalec (bila je ženska) veliko posluha za mlade ženske in je mojo nosečnost sprejel pozitivno ter mi v tistem obdobju pomagal, da sem odšla na porodniški dopust s čim boljšimi pogoji. Žal je vmes moja pogodba za določen čas potekla in zdaj ponovno iščem delo. Če primerjam izkušnje pred materinstvom in sedaj, bi rekla, da je situacija enaka. Mlado žensko v poznih dvajsetih, zgodnjih tridesetih letih, z otrokom ali brez, se delodajalci večinoma bojijo zaposliti. Zavedajo se tveganja in nekateri ga niso pripravljeni sprejeti. Upam sicer, da se mi bo kmalu odprla nova priložnost, in takrat zagotovo ne bom skrivala svojih želja – primerno plačilo in ustrezen delovni čas. Še vedno menim, da je treba na začetku položiti na mizo odprte karte, tako si nobena stran (ne delavec ne delodajalec) kasneje nima ničesar očitati.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Intervju s Teo Petančič, izkušeno kadrovnico Tea Petančič je samostojna podjetnica, ki se ukvarja s kariernim in osebnostnim svetovanjem, iskanjem, selekcijo in razvojem kadrov. V preteklosti je delala kot vodja projektov in svetovalka za kadre pri vodilnem svetovnem podjetju za upravljanje storitev na področju zaposlovanja in upravljanja s človeškimi viri. Je tudi mama. Tea, zakaj se delodajalci težje odločajo za zaposlitev žensk, ki imajo majhne otroke? So po vašem mnenju razlogi utemeljeni? Gre predvsem za percepcijo, kako delodajalci in včasih tudi same kandidatke gledajo na vlogo mlade mame in kaj ta prinaša. To je v največji meri odvisno od same kandidatke, kako se na razgovoru predstavi, čemu na delovnem mestu daje prednost in kako zavzeto opravlja svoje delo. Prvi izziv, na katerega pomislijo delodajalci v primeru mladih mater, so morebitne bolniške odsotnosti. Dejstvo je, da je delavka z majhnimi otroki ponavadi pogosteje odsotna zaradi bolezni otrok, vsaj v prvih letih otrokovega življenja. Te odsotnosti pa v veliki meri vplivajo na delodajalca, še posebej v manjših ali srednje velikih podjetjih. V takem primeru mora delodajalec tik pred začetkom dela porazdeliti delovne naloge odsotne delavke med druge zaposlene ali v zelo kratkem času poiskati drugo ustrezno rešitev. Nenačrtovana in nenadna odsotnost zaposlenega vpliva na celoten kolektiv, največkrat s stresnim odzivom, sploh če se to dogaja večkrat. Da bi se temu izognili, kajti stresne situacije res niso nikogaršnji cilj, mora delavec prevzeti odgovornost za lastno in otrokovo čim boljše zdravstveno in mentalno stanje. Če že pride do odsotnosti zaradi nege otroka, je pomembna miselna naravnanost in strategija zaposlene mamice pri reševanju obeh izzivov – ozdravitev otroka in čim hitrejša vrnitev na delo; ali je delavka zavzeta in pomaga delodajalcu pri reševanju njene odsotnosti, ali je nega otroka porazdeljena med oba starša, mogoče je smotrna vključitev tretje osebe – da ni vedno mama tista, ki nosi vso odgovornost za nego otroka in je s tem posledično tudi največkrat odsotna z delovnega mesta. Delodajalčeva naloga pa je poskrbeti za varnost na delovnem mestu, ustrezen obseg delovnih nalog in vzdrževanje zdrave klime. 8

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Katere so po vaših izkušnjah prednosti, ki jih lahko mama z majhnimi otroki prispeva h kolektivu? Ko ženska postane mama, se lahko njen pogled na svet kot tudi širina njenih kompetenc zelo poglobita in razširita, tudi na področja, o katerih prej sploh ni razmišljala in imajo velik vpliv tudi na karierni razvoj. Ker se te kompetence večini mamic zdijo samoumevne in jih na razgovorih ne znajo izpostaviti kot prednosti, bom poudarila pet najpomembnejših, ki jih opažam pri najuspešnejših zaposlenih mamicah: Drugačna miselnost in fokus. Ko ženska postane mama, postane njen svet večji. Spremenijo se prioritete, odgovornost dejanj in razmišljanje, tudi o morebitnih posledicah, se poveča. Čas, ki je bil do sedaj na voljo samo njej, se sedaj razdeli na poklicno in družinsko življenje. Zaposlene matere so izredno storilnostno naravnane, z vsemi opravki, ki jih imajo na seznamu, nimajo časa za postopanje ali »bluzenje«. Čas je dragocena vrlina. Na delovnem mestu so osredotočene na delo, da svoje delovne naloge odlično opravijo v čim krajšem času in gredo domov k svojim otrokom ter ostalih obveznostim. Svoj čas znajo izredno dobro razdeliti med poklicno, družinsko in zasebno življenje. Močna intuicija. Z rojstvom otroka se poglobi intuicija mame in poveča njeno zavedanje, ne samo za zaščito, ampak tudi za povezovanje, razumevanje in aktivno poslušanje. So odlične opazovalke z empatičnim pristopom, izredno sposobnostjo branja neverbalne komunikacije ter veliko mero potrpežljivosti. Supermoči, ki jih razvijejo kot matere, se sprožijo, kadar kaj ni čisto v redu, ko z laserskim pogledom zaznajo, o čem otrok ali sodelavec razmišlja, in že od daleč čutijo, kaj kdo potrebuje. Zaradi tega so boljše sodelavke ali vodje. Organiziranost in sposobnost opravljanja več stvari hkrati. Z vlogo mame se obseg nalog, ki jih opravlja ženska, zelo poveča. Kar naenkrat mora poleg delovnih procesov in skrbi za razvoj lastne kariere skrbeti še za vse šolske in obšolske obveznosti, gospodinjstvo, načrtovanje prostega časa in vse ostale aktivnosti. Njena sposobnost povezovanja, timskega dela in usklajevanja vseh podatkov, procesov in čustev, delovanja v stresnih situacijah in hkratnega izvrševanja nalog je velika dodana vrednost na delovnem mestu. 9

Nefiks zaposlitvene rešitve Iznajdljivost in ustvarjalnost. Mame znajo iz stvari, ki jih imajo na voljo, ustvariti čudovite produkte; iz makaronov ustvarijo ogrlice ali glasbeni instrument ter hkrati z njimi skuhajo kosilo. Vedo, kako iz nič ustvariti nekaj, in so pri tem ustvarjalne ter vztrajne. Ko jih otrok ne sliši, uporabijo veliko različnih strategij, metod in tehnik, da pridejo do cilja. Če bi se drugi projekta z omejenimi viri ustrašili in bi videli le ovire, uspešne mame to nikakor ne bo ustavilo in bo našla način za dokončanje naloge. To je vsekakor vedno bolj cenjena in dobrodošla kompetenca na delovnem mestu. Zanesljivost in lojalnost. Mame, ki imajo z delodajalcem dober odnos, ker jih ceni, jim zaupa in dovoli fleksibilnost v času, ko ga potrebujejo (bolniška, prvi šolski dan ipd.), so zelo zanesljive, lojalne in delo opravijo pravočasno. Potrudijo se več kot maksimalno. Kako naj se mlada ženska, ki je tudi mama, predstavi delodajalcu? Ali naj v življenjepisu omeni, da ima družino? Delodajalec ima pri iskanju novega zaposlenega določena pričakovanja glede opravljanja delovnih nalog, prave miselnosti ter osebnosti kandidata, ne glede na spol. Mlada mamica naj se na razgovoru pozicionira kot motivirana, kompetentna kandidatka in zaupanja vredna oseba, ki ustreza delodajalčevim kriterijem za določeno delovno mesto in si te zaposlitve tudi želi. Izpostavi naj svoje prednosti, ki jih delodajalec išče, in navede razloge, zakaj je ravno ona prava kandidatka za to delovno mesto. Na razgovorih opažam pomembno razliko v samem pozicioniranju kandidatov. Medtem ko se moški kandidati predstavijo s kompetencami, ki jih imajo, veliko ženskih kandidatk začne svojo predstavitev z izpostavljanjem svojega materinstva, namesto poudarjanja svojih kompetenc, pomembnih za zasedbo delovnega mesta. Sama kandidatka torej v ospredje postavi vlogo mame in ne bodoče zaposlene. Tu se lahko vprašamo, kaj s tako predstavitvijo sporoča bodočemu delodajalcu. Verjamem, da kandidatka ne želi poslati napačnega sporočila o svoji motiviranosti, vtis, da je ta zaposlitev zanjo postranskega pomena, oziroma sporočilo o svoji morebitni nezmožnosti ločiti družinsko in poklicno življenje, vendar ji tak nastop ni ravno v pomoč. 10

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Poglavitni namen razgovora je, da obe stranki, tako delodajalec kot kandidat, ugotavljata, ali se ujemata glede potreb in pričakovanj kot tudi na osebnostni ravni, s poudarkom na poklicni vlogi in opravljanju določenih nalog. Če želi kandidatka na razgovoru izpostaviti, da ima družino, naj to ne bo primarna informacija in naj bo vsekakor v povezavi z njenimi prednostmi kot bodoče zaposlene. Kaj bi še svetovali mladim mamam, ki iščejo zaposlitev? Enako kot svetujem vsem iskalcem zaposlitve − naj bodo proaktivne, vztrajne in kreativne, izpostavijo naj svoje prednosti, kompetence in znanja, ki so jih pridobile tudi kot matere. Naj si zaupajo, ohranijo ali razvijejo močno voljo ter pozitivno naravnanost, ki je usmerjena k rešitvam, sodelujejo na dogodkih, ki so povezani z njihovo želeno zaposlitvijo, naj se mrežijo in si pomagajo med seboj ali pa najdejo pomoč mentorja. S takim delovanjem namreč pridejo tudi prave priložnosti za delo, ne glede na spol ali vlogo, ki jo ima vsak posameznik. Ker sem tudi sama mama, ki se sooča z izzivom najboljšega načina usklajevanja dela in družine, se zavedam pomembnosti te tematike, ki je še vedno bolj v domeni žensk. Želela pa bi sporočiti vsem mladim mamam, da so zmožne opravljati več vlog istočasno (materinsko in poklicno), naj si upajo in sežejo tudi po boljših in višjih delovnih priložnostih ter da je delo in družino, ob sodelovanju partnerja ali drugih, mogoče uskladiti. Sedaj je na voljo kar veliko ukrepov in metod, ki to omogočajo. Še vedno pa se glavno usklajevanje začne z nami samimi in našimi prioritetami, čemu bomo same dale prednost, katere vrednote so za nas in našo družino v nekem trenutku pomembnejše. Ko to vemo, se najde tudi pot, če jo le iščemo in pri tem vztrajamo. Zato pogumno. Zaupajte. Zmorete. Ste močnejše, kot si mislite.

Nefiks zaposlitvene rešitve

Spodbude za delodajalce SLOVENIJA Na podlagi določbe prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 je v Sloveniji delodajalcem na voljo finančna spodbuda, če prvič zaposlijo za nedoločen čas mame, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, pod pogojem, da ostanejo pri njih zaposlene neprekinjeno dve leti. Delodajalec je v tem primeru upravičen do delnega vračila prispevkov za delavko, in sicer do 50 % prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prvo leto zaposlitve in do 30 % prispevkov delodajalca za drugo leto zaposlitve. Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov le v primeru, če za te delavke ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. Delodajalec lahko uveljavi vračilo dela prispevkov delodajalca v skladu s 157. členom ZPIZ-2 šele po preteku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Starostni pogoj matere z otrokom do treh let mora biti izpolnjen v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vračilo dela prispevkov pa je mogoče uveljaviti, če takšna zaposlitev traja neprekinjeno vsaj dve leti. Finančna spodbuda je mogoča od leta 2015, ko je bilo izdanih 36 pozitivnih odločb, kjer je delodajalec zaposloval mame, ki skrbijo za otroka do treh let starosti, v letu 2016 pa je bilo takšnih odločb 70. (Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

ITALIJA Od leta 2016 je v Italiji za delodajalce, ki zaposlijo mladega starša (do 35 let) z vsaj enim mladoletnim otrokom, na voljo finančna spodbuda »Bonus starši INPS«. Delodajalec tako kot v Sloveniji uveljavlja finančno spodbudo za nazaj, in sicer za zaposlitve po letu 2015. Finančna spodbuda znaša 5.000 EUR za vsakega mladega zaposlenega. Z letom 2018 se bo spodbuda nekoliko spremenila, in sicer bo veljal dodaten pogoj – zaposlitev za nedoločen čas. Delodajalec lahko uveljavlja finančno spodbudo za do največ pet delavcev.

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Projekt MAAM – Maternity as a Master Italijanski projekt MAAM (Maternity as a Master) želi preseči predsodke, ki na nosečnost in starševsko odsotnost gledajo kot na oviro na karierni poti, in poudariti pomen kompetenc, ki jih ženske v tem času razvijejo in ki pomembno pripomorejo k njihovi bodoči delovni storilnosti. Skupina italijanskih znanstvenikov je na podlagi raziskav nevroznanosti, behavioristične psihologije in empiričnih dognanj, rezultatov fokusnih skupin in terenskega raziskovanja po Italiji leta 2013 oblikovala izobraževalni modul, namenjen delodajalcem in njihovim zaposlenim, ki pričakujejo otroka. Oblikovan je v 8-urno spletno izobraževanje, ki spremlja zaposlene v času nosečnosti, v poporodnem obdobju in v času starševske odsotnosti vse do vrnitve na delovno mesto, z namenom prepoznavanja kompetenc, ki jih v tem obdobju ženska razvije, in pomoči pri »prevodu« teh kompetenc v »jezik delodajalca«. Intervju s predstavniki projekta MAAM Kako ste prišli do ideje za projekt MAAM? So vplivale vaše osebne izkušnje? Tako je, ideja se je rodila na podlagi osebnih izkušenj ene od ustanoviteljev projekta, Riccarde Zezza. Riccarda je pred nosečnostjo delala na področju stikov z javnostmi v velikih italijanskih in mednarodnih podjetjih. Sama pravi, da jo je močno presenetilo, ko je spoznala, da se nekaj tako pozitivnega, kot je rojstvo otroka, v kariernem svetu predstavlja kot problem, ne glede na dejanske okoliščine, v katerih se znajde zaposlena. To je doživela med delom za različne delodajalce, tako v Italiji kot drugod po svetu. Kot pravi, se je vse to dogajalo v času, ko se je začelo povsod govoriti o tem, kako pomagati ženskam graditi kariero, kako izboljšati zaposlenost žensk, kako vpeljati sodobne oblike dela, podjetja pa medtem zapravljajo milijone za usposabljanja, iskanje in pridobivanje najbolj nadarjenih, zavzetih in energičnih kadrov. Če želimo res vplivati na zaposlenost žensk, gradnjo njihove kariere, moramo, preden začnemo iskati najbolj optimalno porodniško odsotnost, preden se zavzemamo za več vrtcev in cenejše varstvo, materinstvu najprej postaviti nov okvir 13

Nefiks zaposlitvene rešitve – nov zorni kot. To je bilo izhodišče projekta MAAM. Za nas starševstvo pomeni izkušnjo staršev, ki se, medtem ko so odsotni z dela, soočajo z izzivi in s spremembami, ki omogočijo razvoj novih kompetenc in virov. Podobno kot pri magisteriju. Materinstvo (starševstvo) pokaže, da več vlog ljudem da več energije in sinergije. Lahko rečemo, da je materinstvo ena od življenjskih izkušenj – in tako je potrebno nanj tudi gledati. Zakaj je za ženske po tem, ko dobijo otroka, vrnitev na delovno mesto tako težka? Kako jim lahko delodajalec pomaga? Materinstvo ženskam otežuje obstanek na delovnem mestu. Podatki kažejo, da se vsaka četrta mati po starševskem dopustu ne vrne na delovno mesto (ISTAT, Audition to the Chamber of Deputies, 8. oktober 2015). Če pogledamo zaposlenost pri ženskah med 25. in 49. letom, je odstotek zaposlenosti pri ženskah, ki so tudi mame, občutno nižji (54,1 % naproti 69,25 %) (poročilo ISTAT 2017). Zakaj se to še vedno dogaja? Ženske so delovno bolj obremenjene, še posebej pri opravilih, ki se tičejo nege. V populaciji, stari od 15 do 64 let, je povprečen delovni teden (vključeno je tako plačano delo kot neplačano delo doma) pri moških dolg 39 ur in 30 minut, pri ženskah pa 46 ur in 52 minut (poročilo ISTAT, 2017). Takoj lahko vidimo, da je delovno breme porazdeljeno neenakomerno. Kar je za ženske pogosto motiv za umik s trga dela. Izziv usklajevanja kariere in skrbi za družino je glavni razlog, da ženske same zapustijo delovno mesto. Medtem ko zaposleni očetje najpogosteje kot razlog za odstop od pogodbe navajajo »zamenjavo delodajalca«, ženske odstopajo od pogodbe zaradi »nezdružljivosti delovnih obveznosti in skrbi za otroke« (Annual report on the validations of the resignations and consensual resolutions of working mothers and fathers, str. 4 in 22–23). Naslednji razlog so se vedno živi stereotipi o moškem hranilcu in ženski, ki skrbi za dom in družino, in posledično pojmovanje ženske kot manj produktivne in učinkovite. Družbena pričakovanja vplivajo tako na vedenje mater kot na možnosti, ki so jim na voljo. 14

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam Kako so vaš projekt sprejeli delodajalci? So ga prepoznali kot koristnega?

Delodajalci naš projekt ponavadi sprejmejo pozitivno, saj pri svojih zaposlenih vidijo pozitivne odzive in rezultate. Delodajalcem preko komunikacijskih pripomočkov predstavimo projekt, gradivo, vsebine, ki so na voljo njim in njihovim zaposlenim. Vsake tri mesece jim pripravimo nove vsebine in komunikacijska orodja, vse za to, da jim olajšamo izpeljavo samega projekta. Ali je odziv vključenih žensk pozitiven? Da. Njihovi odzivi so pozitivni, in sicer jih je po koncu projekta: 80 % potrdilo, da se bolj zavedajo svojih kompetenc in virov, 75 % potrdilo, da so boljše v organizaciji in menedžmentu, 54 % reklo, da so bolj motivirane, 95 % bi priporočilo projekt MAAM drugim staršem, 90 % je pozitivno ocenilo vsebino projekta MAAM, 70 % je povprečna stopnja vključenosti (program ni zavezujoč). Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Razmišljate o širitvi projekta? Da, projekt želimo širiti v tri smeri: • mednarodno: prenos produkta v tujino, kjer se soočajo s podobnimi izzivi, povezanimi z ravnovesjem kariera−družina, preko licenčnega modela, • širitev projekta na vse, ki skrbijo za otroke (ne samo matere), • širitev baze uporabnikov in izdelava produkta za prodajo. Raziskave v sklopu projekta MAAM: Od leta 2012 je skupina znanstvenikov v sklopu projekta raziskovala potencial materinstva za razvoj kompetenc. Celovit pregled rezultatov je objavljen v knjigi »MAAM – Maternity as a Master« (Bur, 2014): 15

Nefiks zaposlitvene rešitve Raziskave s področja nevroznanosti in behavioristične psihologije so potrdile, da je med materinstvom razvoj možganov podoben procesu, ki ga doživlja osnovnošolski otrok. Izkušnja večopravilnosti (multitaskinga) je edinstvena priložnost za razvoj kompetenc in večjo notranjo stabilnost. Več kot 2000 žensk, ki so sodelovale v raziskavah in fokusnih skupinah, je potrdilo, da so med materinstvom razvile kompetence. Več kot 100 menedžerjev, sodelujočih v delavnicah, je potrdilo učinkovitost metode MAAM, ki temelji na prožnosti. Strokovni članek o projektu MAAM in o tem, kako materinstvo v ženskah sprosti energijo, moč in kompetence, je bil predstavljen na strokovnem posvetu pod okriljem mreže za socialno podjetništvo. Projekt MAAM so že prepoznale italijanske in evropske institucije; predstavljen je bil predsedstvu Sveta ministrov (Presidenza del Consiglio dei Ministri), predstavniki projekta sodelujejo z znanimi italijanskimi raziskovalci in univerzami. Raziskave se v okviru projekta nadaljujejo, 25 podjetij že uporablja njihovo platformo, med drugimi Poste Italiane, Unicredit, Coca, Unipol, Accenture in Občina Milano; skupno imajo 2500 aktivnih uporabnikov. Rezultati raziskav projekta MAAM so pokazali, da so ženske, ki so tudi mame, na delovnem mestu boljše v mnogih mehkih veščinah: • spopadanju s spremembami (+15 %), • reševanju kompleksnih problemov (+16 %), • presojanju in odločanju (+22 %), • mreženju (+23 %), • upravljanju s časom in postavljanju prioritet (+31 %), • delitvi nalog in vodenju (+35 %), • ustvarjalnosti (+14 %), • prožnosti mišljenja (+10 %), • poslušanju (+6 %), • komunikaciji (+25 %), • sposobnosti odločanja (+25 %), • empatiji (+19 %). (Vir: La Repubblica)

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Alternativa – samostojna poklicna pot Intervju z mlado samostojno podjetnico, mamo dveh majhnih otrok (2 in 3 leta)

32-letna Tadeja se je že v času nosečnosti odločila za samozaposlitev. Po dveh zaporednih nosečnostih je karierno pot začrtala v smer (digitalnega) marketinga in odnosov z javnostmi. Tadeja, zakaj si se odločila za tako obliko zaposlitve? Vse od začetka študija novinarstva sem delovala v nevladnem sektorju. Najprej kot prostovoljka, kasneje pa je študentsko delo preraslo v obliko redne zaposlitve. Ta mi je sicer ustrezala, saj sem prišla do zastavljenega cilja: rednega mesečnega prihodka. Narava dela in življenja v nevladnem sektorju pa je pomenila nenehno povezovanje z drugimi organizacijami, prevzemanje projektov in že takrat se je zdelo, da ima redna zaposlitev svoje omejitve, če želiš prevzeti tudi projekte, ki niso vezani na redno zaposlitev. Tako sem se po vrnitvi na trg dela odločila za samozaposlitev, saj sem v tem videla veliko priložnosti. Se ti zdi, da kot samozaposlena lažje ali težje usklajuješ poklicne in družinske obveznosti? Ne vidim velike razlike v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve – vse je odvisno od posameznika, njegovega fokusa in prioritet. Seveda je usklajevanje obeh vlog težko, saj narava mojega dela pomeni stalno prisotnost na družbenih omrežjih, takojšnjo odzivnost ipd. Ampak gre, ker imam rada svoje delo in tudi svoja otroka. Zdi se mi, da je predvsem pomembno, kaj si človek postavi kot prioriteto, kako si organizira dan. Pri nas je družina skupaj cel vikend in med tednom vsako popoldne. Verjamem, da smo ta čas skupaj kakovostno, saj v tem času odložimo telefone (kolikor le dopušča delo) in je čas samo nas. Vsekakor vem, da ni veliko, ampak kompenziram svoj občutek z dejstvom, da sva kot starša takrat res prisotna. 17

Nefiks zaposlitvene rešitve Kaj se je zate spremenilo, odkar si tudi mama? Se ti zdi, da si se spremenila tudi profesionalno? Vloga mame mi je razjasnila prioritete in me naredila učinkovitejšo. Včasih sem delala po cel dan in vmes veliko tavala po družbenih omrežjih ali pa se zaposlila s hišnimi opravili. Sedaj je delo delo, čas za družino pa posvečen izključno možu in otrokom. Na svojstven način me je vloga mame preoblikovala tudi profesionalno: nekako sem postala bolj mehka v odnosih, kar prinaša svoje prednosti. Največji izziv vidim v situacijah, ko je otrok bolan, tvoje delo pa zahteva, da si prisoten nekje drugje. To so trenutki, ko se jeziš na situacijo, ampak v teh primerih dam prednost moji osebni odgovornosti do naročnika. Biti mama je vsekakor pomembno poslanstvo, največje, ampak hkrati imam resnično rada svoje delo in ljudi, s katerimi delam.

Kakšno podporo imaš oziroma kakšne podpore bi si želela? Največja podpora je gotovo moj mož, v smislu, da je prisoten v družini kot enakovreden partner, ki poskrbi za vse in še več. Njegova podpora je ključna, da lahko razvijam svojo kariero in da kot družina dobro delujemo. Sama verjamem, da je osnovna celica ključna za uspeh. Pomembna je tudi zunanja podpora – pomoč starih staršev in varuške; zaradi narave dela in zato, da si lahko vzameva nekaj časa tudi zase. S čarobno paličico pa bi pričarala svet, v katerem bi si lahko tudi med delovnikom vzela kakšen prost dan in v katerem bi mamo, ki je odsotna zaradi bolezni otrok, drugi obravnavali kot super mamo in ne kot slabo podjetnico.

Če bi imela možnost, bi izbrala delo v coworkingu, ki bi vključeval tudi varstvo otrok? Seveda. Ideja, da je otrok med tvojim delovnim časom v bližini, da lahko z njim poješ kosilo, ga morda uspavaš, hkrati pa je v varnih rokah in v procesu izobraževanja, se mi zdi super. Zdi se mi, da sem sama kot mama (kot tudi večina mam, ki jih poznam) ves čas obremenjena s štetjem ur, ki jih preživimo z otroki. Z aktivnostmi, ki jih lahko ali ne moremo. Z delitvijo dela in obremenitvijo partnerja ali okolice. Ne glede na to, da nama uspeva, da so otroci zdravi, urejeni, izredno zadovoljni in hvaležni, se ne morem znebiti občutka, da bi lahko storila še več. Zato pozdravljam takšno pobudo in upam, da bo kmalu uresničena.

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Coworking in co-baby Coworking je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo »sodelavni« prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Na ta način se zmanjšajo stroški najema pisarne, hkrati pa sobivanje z drugimi pogosto privede do novih idej in poslovnih partnerstev. Primer »sodelanja« – coworkinga, posebej prilagojenega samozaposlenim, ki so hkrati starši, je »Spazio MAD«, coworking v Palermu v Italiji. Staršem daje možnost, da »v službo« pripeljejo tudi svoje otroke, saj ima organizacija poleg skupnih pisarn in drugih prostorov za delo tudi posebne prostore, namenjene otrokom, opremljene z vsemi potrebnimi pripomočki za nego otroka, igralnimi blazinami in igračami. Coworking je še posebej prilagojen potrebam samozaposlenih mater in otrok, saj ponuja tudi občasno varstvo otrok in dodatne storitve, kot je pomoč v gospodinjstvu, omogoča dnevni ali mesečni najem delovnega prostora. Po svetu pa se odpira čedalje več co-working prostorov, ki ponujajo tudi organizirano dnevno varstvo otrok, ki poteka ves dan, saj je delovni čas samozaposlenih pogosto nepredvidljiv. To so tako imenovani »co-working in cobaby« prostori. Med prednostmi take rešitve navajajo varstvo pod strokovnim vodstvom, ki je glede delovnega časa bolj prožno od javnih in zasebnih vrtcev, cenejše od zasebnih varuhov in bližje staršem. (Vir: La Repubblica)

Nefiks zaposlitvene rešitve

Priporočila za mlade mame • Bodi iskrena do sebe in do potencialnega delodajalca; če iščeš predvsem dopoldansko delo, mu to povej, če ti delo med vikendi ali službene poti predstavljajo težavo, to omeni že na zaposlitvenem razgovoru, saj se tako izogneš kasnejšim nesporazumom in slabi volji; ponavadi tudi delodajalci bolj cenijo iskrenost kot navidezno »stalno razpoložljivost«. • Na zaposlitvenem razgovoru poudari, da imaš podporo domačih (partnerja, starih staršev, organizirano varstvo); tako bo delodajalec vedel, da ni vso breme skrbi za otroke na tebi. • Delodajalcu se predstavi kot kompetentna kandidatka z znanjem, izkušnjami in kompetencami, ki jih imaš; dejstva, da si tudi mama, ne skrivaj, vendar pa ga ne izpostavljaj kot vlogo, ki te najbolj opredeljuje. • Če ti čas dopušča, ostani med starševskim dopustom aktivna, ohrani stike s svojo socialno mrežo, udeleži se kakšnega izobraževanja, vključi se v prostovoljno delo.

Priporočila za delodajalce • Izkoristite finančne spodbude, ki so vam na voljo, in zaposlite delavke, ki so tudi mame. • Ženske med porodniško odsotnostjo razvijejo kompetence, ki so prenosljive tudi v karierni svet − organiziranost, večopravilnost, iznajdljivost, močna intuicija so kompetence, ki jih delodajalci pogosto iščejo pri delavcih. • Če delodajalec z delavkami (mladimi mamami) vzpostavi dober odnos, jim zaupa in dovoli fleksibilnost v času, ko ga potrebujejo, se te posledično pogosto izkažejo za zelo zanesljive in lojalne delavke.

Staša Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Viri Domači viri: coworking.si/coworking www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/ vracilo_prispevkov_za_prvo_zaposlitev www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=566 Tuji viri: www.guidafisco.it/inps-domanda-bonus-giovani-genitori-1429) maternityasamaster.com www.repubblica.it/ambiente/2015/07/25/news/fenomeno_cobaby_io_gioco_ dove_lavorano_mamma_e_papa_-119527350 d.repubblica.it/magazine/2017/11/17/news/mamme_figli_creativita_ carriera_lavoro-3757721 www.spaziomad.it Intervju s predstavniki projekta MAAM (opravljen po elektronski pošti, 19. 12. 2017)

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

StaĹĄa Sabatucci

Zaposlovanje mladih mam

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

STAŠA SABATUCCI po poklicu profesorica slovenščine in sociologinja kulture, je bila v študentskih letih aktivna na Zavodu Nefiks predvsem kot mentorica Nefiks tutorjem in izvajalka delavnic o neformalnem učenju, trenutno pa se ukvarja s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika in vodi tečaje slovenščine za tujce. Kot mlada mama dveh otrok se je tudi sama srečala z izzivi pri iskanju zaposlitve in s predsodki delodajalcev in jih na koncu uspešno premagala.

Jezikovno pregledala Nadina Salievska