Primeri tržnih dejavnosti v neprofitnem sektorju Tatjana Hvala
Opravljanje tržnih dejavnosti in prihodki iz storitev na trgu je tema, ki nevladnim organizacijam v Sloveniji nekako ni najbližja. Vsekakor je treba k razmisleku in oblikovanju strategije pristopiti z dobro mero zdravega razuma in predvsem transparentnosti, kar se tiče samega namena in poslanstva same organizacije. Jasno je da morajo biti tržne dejavnosti samo in zgolj namenjene pridobivanju sredstev, z namenom nemotenega izvajanja osnovnega poslanstva in namena nevladne organizacije. Če obstajajo kakršni koli dvomi ali pa tržna dejavnost začne presegati osnovno dejavnost nevladne organizacije, potem je čas, da razmislimo o drugačni obliki pravne osebe (zadruga, neprofitni d.o.o., samostojno podjetništvo,…). Nekatere nevladne organizacije se odločijo tudi za doregistracijo v okviru socialnega podjetja, znotraj katerega potem opravljajo tržne dejavnosti (na dan 22.5.2018 je približno 150 nevladnih organizacij registriranih kot socialno podjetje od skupno 254 vseh registriranih delujočih socialnih podjetij v Sloveniji, vir: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/user_upload/evidenca_socialnih_podjetij_22.5.2018.xls Čeprav imajo nevladne organizacije različno poslanstvo, kar seveda pomeni, da je nekaterim lažje izvajati bolj dobičkonosne tržne dejavnosti, npr. športne aktivnosti, ustvarjalne delavnice, je za druga področja teh možnosti manj. Vsaka nevladna organizacija ima svoje ciljne skupine, ki jih mora dobro poznati – predvsem njihove potrebe in zmožnosti. To naj je osnova za odločanje kaj lahko ponudimo tržišču (izhajanje iz dejanskih potreb in povpraševanja). Velikokrat se zdi, da nevladne organizacije malce zanemarijo svoj lasten socialen kapital, ki ga imajo znotraj svojega ožjega in širšega članstva in bi ga lahko uporabila za pridobivanje nujno potrebnega dodatnega vira financiranja. S tem mislimo predvsem znanje in izkušnje, ki ga zaposleni in prostovoljci akumulirajo skozi leta profesionalnega in prostovoljnega udejstvovanja na svojem strokovnem področju. S svojim znanjem in izkušnjami so lahko dragoceni sogovorniki in pomočniki odločevalcem na vseh ravneh, so neizčrpen vir znanja in referenc pri pripravljanju strokovnih podlag. Velikokrat pa imajo nevladne organizacije v upravljanju opremo, ali prostore ki jih lahko prav tako namenijo za izvajanje tržnih dejavnosti. Da pa kljub vsemu opravljanje tržnih dejavnosti ni nekaj česar bi se morale nevladne organizacije otepati ali izogibati kaže spodnji nabor različnih pristopov, ki naj služi kot navdih ali opomnik kaj vse je možno. Predvsem manjše nevladne organizacije z zaostritvijo davčne zakonodaje občutijo toliko večje nelagodje ob vpeljevanju tržnih aktivnosti, saj niso prepričane ali določene aktivnosti sploh smejo izvajati ali ne, pa tudi, kako to izpeljati, da bo zadoščeno vsem pravnim zahtevam. Takšen občutek se poraja predvsem ob pogovoru z raznimi društvi, ki periodično (enkrat ali dvakrat letno) organizirajo določeno aktivnost, pa se soočajo s problemom davčnih blagajn za stroške, kot so vstopnine, prodaja hrane, pijače in drugih izdelkov, zaračunavanje stojnic razstavljalcem itd. Pri tem je seveda opazno nepoznavanje zakonodaje, različna interpretacija zakonodaje, velikokrat pa tudi dejstvo, da se vodje 1