Priročnik za mlade. Pravno finančni vodnik skozi delo (Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti) by Nefiks

PRIROČNIK ZA MLADE pravno-finančni vodnik skozi delo Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela. V sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve je bil e-Nefiks nadgrajen v platformo za povezovanje mladih in delodajalcev.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

PRIROČNIK ZA MLADE Pravno-finančni vodnik skozi delo

Zavod NEFIKS Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

Andreja Ferjan훾i훾, Adriana Lorenzutti

Priro훾nik za mlade

Delo je gonilo 훾loveka. Work is human incentive. Adriana Lorenzutti

Nefiks zaposlitvene rešitve

KAZALO 1.

UVOD ................................................................................. 18

POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN/DOLOČEN ČAS ..................... 20 2.1

SPLOŠNO ....................................................................... 20

2.1.1

Primer: Tine si želi v zakonodaji pogledati, kje je urejena pogodba

o zaposlitvi za nedoločen/določen čas. Zanima ga tudi, s katerimi priročniki si lahko pomaga, da bo lažje razumel zakonodajo. .......................... 20 2.1.2

Primer: Tine si je prebral ZDR-1, vendar zakona ni prav dobro

razumel, zato ga zanima, kje lahko najde opredelitev, v kakšni obliki mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi in kdaj prejme svoj izvod pogodbe. . 22 2.1.3

Primer: Tine se v strugarski delavnici dogovori za opravljanje

strugarskih del za dobo enega leta. Naslednje leto mu pogodba poteče. Kaj se zgodi v primeru, da kljub izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom? ................................................................. 23 2.1.4

Primer: Kolikokrat lahko delodajalec Tinetu podaljša pogodbo o

zaposlitvi za določen čas?......................................................... 24 2.1.5

Primer: Strugarska delavnica pripravlja delavcu pogodbo o

zaposlitvi. Katere sestavine mora taka pogodba vsebovati? ................ 25 2.1.6

Primer: Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko Tine sklene

pogodbo o zaposlitvi za določen čas? ........................................... 26 2.1.7

Primer: Tine je doma po premisleku ugotovil, da lahko strugarski

izdelek, ki ga pripravlja v službi, nagradi in ponudi kupcem. Ali lahko poleg pogodbe o zaposlitvi opravlja osebno dopolnilno delo ali odpre popoldanski s. p.?

............................................................................. 27

2.1.8

Primer: Strugarska delavnica ima povečan obseg dela, zato želi

zaposliti novega delavca. Ker pa je težko dobiti izkušene strugarje, za pomoč povpraša v strugarski delavnici CC, kjer jim za delo priporočijo njihovega delavca Janeza. Ali ima delavec lahko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi istočasno pri dveh ali več različnih delodajalcih? ................ 29

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.1.9

Priročnik za mlade

Primer: Ker je strugarska delavnica ostala brez večjega naročila,

želi zmanjšati obseg zaposlenih. Kdaj se pogodba o zaposlitvi prekine? Kaj velja za odpovedne roke? ......................................................... 30 2.2

TIPSKI PRIMER POGODBE O ZAPOSLITVI ................................... 34

2.3

POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DEL ................ 36

2.3.1

Primer: Minka bi se želela zaposliti preko javnih del pri

samostojnem podjetniku. Ali se lahko zaposli? ................................ 37 2.3.2

Primer: Minka je dobila javna dela v Domu starejših občanov

Planika, kjer opravlja administrativna dela. Kako dolgo lahko Minka opravlja javna dela v Domu starejših občanov Planika? ..................... 37 2.3.3

Primer: Minka ima dokončano VII. stopnjo izobrazbe, za kar je tudi

dobila delo. Kakšno plačo bo prejemala? ...................................... 38 2.3.4

Primer: Poglejmo si preračun plače javnega delavca, izražene v

deležu od minimalne plače po ravneh strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnega dela. Minimalna plača od 1. 1. 2017 znaša 804,96 EUR. ......................................................................... 39 2.3.5

Primer: Minka pa se sprašuje, ali ji teče delovna doba med

opravljanjem javnih del. .......................................................... 40 2.3.6

Primer: Minko skrbi, kdo ji bo plačal prispevke pri javnih delih. 41

2.4

PRIPRAVNIŠTVO ............................................................... 42

2.5

POSKUSNO DELO .............................................................. 44

2.5.1

Primer: Maja se želi zaposliti v priznanem frizerskem salonu. Na

spletu je videla oglas za poskusno delo frizerke. Maja se želi prijaviti na delo, vendar jo skrbi, kako dolgo lahko traja poskusno delo. .............. 44 2.5.2

Primer: Majo tudi skrbi, ali bo za delo plačana? ................... 44

2.5.3

Primer: Majina kolegica Tamara je pri istem podjetju na

pripravništvu. Majo zanima, kakšna je razlika med poskusnim delom in pripravništvom. ..................................................................... 45 2.6

PLAČILO ZA DELO ............................................................. 46

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.6.1

Primer: Teja se je zaposlila pri podjetju za prodajo računalniških

delov, za minimalno plačo 804,96 EUR s 1. 1. 2017. Zanima jo, kakšen znesek bo prejemala ter ali je to znesek, ki ga mora plačati delodajalec. . ............................................................................. 46 2.6.2

Primer: Tejino podjetje opravlja veliko nadur, kar so jo opozorili

že na razgovoru, predno je sprejela delo. Zanima jo, kako je s plačilom nadur.

............................................................................. 48

2.6.3

Primer: Teja ne ve, kdo ji mora plačati prispevke. ............... 49

2.6.4

Primer: Teja je od kolegice Sanje slišala, da Tejino računalniško

podjetje ne plačuje prispevkov. Kje lahko preveri, ali ji delodajalec plačuje prispevke? ........................................................................... 50 2.7 3.

VIRI .............................................................................. 51

PODJEMNA POGODBA .............................................................. 53 3.1

SPLOŠNO ....................................................................... 53

3.1.1

Kaj je podjemna pogodba? ............................................ 53

3.1.2

Kdo so stranke podjemne pogodbe? .................................. 53

3.1.3

Katera dela lahko kot mlada oseba opravljam na podlagi podjemne

pogodbe?............................................................................. 54 3.1.4

Primer: Luka je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za

zaposlovanje. V času brezposelnosti je prišel do možnosti opravljanja dela na podlagi podjemne pogodbe. Zato ga zanima, v kakšni obliki mora skleniti pogodbo.............................................................................. 54 3.1.5

Primer: Matej se dogovori z naročnikom, da bo zanj zgradil objekt.

Kakšno pogodbo morata skleniti? ................................................ 55 3.1.6

Primer: Luka je sklenil podjemno pogodbo z naročnikom za

popravilo pralnega stroja. Luka želi nekaj zaslužiti, zato se boji, da bo naročnik odstopil od pogodbe. Zato ga zanima, kdaj lahko naročnik odstopi od podjemne pogodbe. ............................................................ 55 3.2

PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK .......................... 56

3.2.1

Kakšne obveznosti bo imel Luka kot podjemnik? ................... 56

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.2.2

Priročnik za mlade

Na kaj bo moral Luka kot podjemnik paziti v zvezi z materialom? ............................................................................. 57

3.2.3

Luka bo moral kot podjemnik paziti tudi na časovni okvir izvršitve

dela.

............................................................................. 58

3.2.4

Ali bo moral Luka pralni stroj vrniti naročniku? .................... 59

3.2.5

Primer: Mateja ima čistilni servis. Z naročnikom je sklenila

podjemno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov. Generalno čiščenje obsega tudi čiščenje oken. Mateja nima primerne opreme, tj. dvigala za čiščenje oken na višini. Ali lahko Mateja vzame podizvajalce za čiščenje oken na višini? ...................................................................... 59 3.2.6

Kakšne so obveznosti naročnika?...................................... 60

3.2.7

Sem podizvajalec. Za opravljeno delo mi ni bilo plačano. Od koga

lahko zahtevam plačilo? ........................................................... 60 3.3

NAPAKE PRI OPRAVLJENEM DELU ........................................... 61

3.3.1

Naročnik je odkril napake pri opravljenem delu. Kako naj postopa

sedaj?

............................................................................. 61

3.3.2

Naročnik je naletel na napako en mesec in pol po prevzemu

izvršenega dela. Kako naj postopa sedaj? ...................................... 61 3.3.3

Primer: Podjemnik Tadej je izdelal omaro po naročilu naročnika.

Omara ima napako na vratih (npr. napaka pri furniranju linij). Omara je v vsakem pogledu uporabna. ....................................................... 62 3.3.4

Primer: Podjemnik je izdelal omaro po naročilu naročnika. Omara

ima številne napake, tako funkcionalne kot lepotne. Uporabljena je neprimerna velikost žebljev, kar vpliva na stabilnost omare. Omara ni pravilno sestavljena in je zaradi tega tudi ni mogoče uporabljati, je neuporabna.......................................................................... 62 3.4

PLAČILO ZA DELO ............................................................. 63

3.4.1

Primer: Andrej je mlad nadarjen fant, ki v prostem času predeluje

staro pohištvo. Kljub temu pa Andrej dobro ve, da lahko s svojim hobijem

Nefiks zaposlitvene rešitve nekaj zasluži. Zanima ga, katero pogodbo mora skleniti in koliko denarja prejme, če je znesek pogodbe 1.000 € bruto? ................................ 63 3.4.2

Kdo plačuje katere prispevke? ........................................ 65

3.4.3

Kako si lahko sam izračunam, koliko denarja bom zaslužil? ...... 66

3.4.4

Podjemna pogodba in bolniški stalež ................................ 68

3.4.5

Ali mi pri podjemni pogodbi teče delovna doba? .................. 69

3.5

PRIMER PODJEMNE POGODBE ............................................... 70

3.6

PODJEMNA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI ....................... 71

3.7

VIRI .............................................................................. 73

AVTORSKA POGODBA .............................................................. 74 4.1

SPLOŠNO ....................................................................... 74

4.1.1

Primer: Ana bi želela začeti pisati za revijo Sidro. Ali lahko Ana

piše članke za omenjeno revijo preko avtorske pogodbe?................... 74 4.1.2

Primer: Ano skrbi, kako naj sklene avtorsko pogodbo............. 75

4.1.3

Primer: Ano zanim, kdaj ji preneha avtorska pogodba. .......... 75

4.2

PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK .......................... 76

4.3

PLAČILO ZA DELO ............................................................. 79

4.3.1

Primer izračuna plačila ................................................. 79

4.3.2

Primer: Ano zanima, kdo plačuje katere prispevke. .............. 81

4.3.3

Primer: Ana je zbolela in želi na bolniško. Ali lahko Ana vzame

bolniško? ............................................................................. 81 4.3.4

Primer: Ano zanima, ali ji pri avtorski pogodbi teče delovna doba. ............................................................................. 82

4.3.5

Primer: Ana v tem mesecu namerava podjetjem ponuditi enkratno

3-urno izobraževanje. Kako naj urgira v primeru, če podjetje želi prestaviti termin, za katerega se je dogovorila? Žal ne more ponuditi nobene pogodbe, ker še nima registriranega podjetja, in ne ve, kako naj formalno uredi situacijo. ..................................................................... 83

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

4.4

AVTORSKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI ........................ 84

4.5

VIRI .............................................................................. 85

MANDATNA POGODBA .............................................................. 86 5.1

SPLOŠNO........................................................................ 86

5.1.1

Kaj je mandatna pogodba?............................................. 86

5.1.2

Kdo uporablja to pogodbo? ............................................ 87

5.1.3

Obveznosti, ki izhajajo iz mandatne pogodbe ...................... 87

5.1.4

Obličnost pogodbe ...................................................... 87

5.1.5

Primer pogodbe .......................................................... 88

5.2

PLAČILO ZA DELO ............................................................. 90

5.3

VIRI .............................................................................. 91

PASTI CIVILNIH POGODB ........................................................... 92

OSEBNO DOPOLNILNO DELO ...................................................... 94 7.1

SPLOŠNO........................................................................ 94

7.1.1

Primer: Nejc želi opravljati osebno dopolnilno delo na kmetiji.

Katera dela lahko kot mlada oseba opravlja prek osebnega dopolnilnega dela?

............................................................................. 94

7.1.2

Katere pogoje mora Nejc izpolnjevati, da lahko opravlja osebno

dopolnilno delo? .................................................................... 97 7.1.3 7.2

Kako in kje lahko Nejc prijavi osebno dopolnilno delo? ........... 98

PLAČILO ZA DELO ............................................................. 99

7.2.1

Vrednotnice ............................................................ 100

7.2.2

Kje lahko Nejčev delodajalec preveri, ali ima Nejc prijavljeno

osebno dopolnilno delo? ......................................................... 102 7.2.3

Kateri prispevki so Nejcu plačani iz osebnega dopolnilnega dela? . ........................................................................... 103

7.3

OSEBNO DOPOLNILNO DELO IN POGODBA O ZAPOSLITVI ............. 105

Nefiks zaposlitvene rešitve 7.4 8.

VIRI .............................................................................107

SAMOZAPOSLITEV IN PODJETNIŠTVO ...........................................108 8.1

SPLOŠNO ......................................................................108

8.1.1

Izbira statusne oblike podjetja ......................................108

8.1.2

Izbira imena podjetja .................................................110

8.1.3

Izbira dejavnosti........................................................111

8.1.4

Izbira sedeža in poslovnega naslova .................................112

8.1.5

Kje lahko registriram dejavnost – odprem podjetje? .............113

8.1.6

Kaj vse moram storiti v postopku registracije podjetja? ........114

8.2

S. P. ............................................................................115

8.2.1

Kaj je s. p.? .............................................................115

8.2.2

Razlika med s. p. in popoldanskim s. p.? ...........................115

8.2.3

Kako ga ustanovim? ....................................................116

8.3

Davčni vidik ...................................................................117

8.3.1

Ugotavljanje davčne osnove ..........................................117

8.3.2

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in

dejanskih odhodkov ...............................................................117 8.3.3

Upoštevajoč normirane odhodke ....................................120

8.3.4

Akontacija dohodnine .................................................121

8.3.5

Davčni obračun .........................................................121

8.3.6

Prispevki .................................................................121

8.3.7

Kdaj mi pripada oprostitev plačila PIZ? .............................124

8.3.8

Sem študent. Kaj zame pomeni ustanovitev s. p.?................125

8.3.9

Primer: Luka je samostojni podjetnik (s. p.). Njegova dejavnost je

oblikovanje spletnih strani. Zaradi prihajajočih praznikov ima povečan obseg dela. Zanima ga, ali mu lahko njegova partnerka pomaga, ne da jo zaposli? ............................................................................126

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.3.10

Priročnik za mlade

Primer: Miha je samostojni podjetnik (s. p.) in oče 17-letnemu

Alenu. Zaradi povečanega obsega dela mu bo sin pomagal v skladu z določili o kratkotrajnem delu. Očeta zanima, kaj mora vse upoštevati in spoštovati, da ne bo kaznovan s strani inšpektorja za delo? ............................ 126 8.4

S. P. IN POGODBA O ZAPOSLITVI ......................................... 127

8.5

VIRI ............................................................................ 128

8.6

D. O. O. ...................................................................... 130

8.6.1

Kaj je d. o. o.? ......................................................... 130

8.6.2

Primer: Marko želi ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo,

kako naj to naredi?............................................................... 130

8.6.3

Primer: Marka zanima, kakšna je obdavčitev d. o. o. ........... 133

8.6.4

Primer: Marka zanima, kako je z akontacijo dohodnine. ....... 133

8.6.5

Davčni vidik ............................................................ 135

8.6.6

Primer: Kako je s prispevki, zanima Marka. ...................... 136

8.7

BISTVENE RAZLIKE MED S. P. IN D. O. O. ................................ 139

8.8

VIRI ............................................................................ 141

USTANOVITEV DRUŠTVA IN ZAVODA ........................................... 142 9.1

SPLOŠNO O USTANOVITVI DRUŠTVA ...................................... 142

9.2

Lastnosti društva ............................................................ 143

9.3

SPLOŠNO O USTANOVITVI ZAVODA ....................................... 146

9.3.1

Kdaj se odločimo, da bomo ustanovili zavod? .................... 146

9.3.2

Lastnosti zasebnega zavoda ......................................... 147

9.3.3

Kako ustanovim zavod? ............................................... 150

9.3.4

Primer: Ariana je ustanovila zasebni Zavod Zvezda. V novo

ustanovljenem zavodu bo opravljala funkcijo direktorja. To bo njen edini oziroma glavni poklic. Ariana se je odločila, da si ne bo izplačevala plače. Zanima jo, ali mora plačevati kakšna zavarovanja glede na to, da ne bo prejemala plačila? ............................................................... 151

Nefiks zaposlitvene rešitve 10.

PROSTOVOLJSTVO ..............................................................152

10.1

Primer: Luka ima sklenjen dogovor o prostovoljstvu. Zanima ga, ali

lahko kot prostovoljec upravičeno pričakuje nagrado za opravljeno prostovoljno delo? ...................................................................152 10.2

Primer: Luka ima sklenjen dogovor o prostovoljstvu. Od svojega

prijatelja, ki je tudi prostovoljec, je slišal informacijo, da lahko za svoje prostovoljno delo dobi povrnjene stroške. Zanima ga, kdaj mu povračilo stroškov pripada in kateri so ti stroški? ..........................................153 10.3 11.

VIRI .............................................................................156 VAJENIŠTVO .....................................................................157

11.1

SPLOŠNO ......................................................................157

11.1.1

Kaj je vajeništvo in kdo ga opravlja? ...............................160

11.1.2

Kako lahko posameznik pride do vajeništva? ......................160

11.1.3

Obveznosti vajenca in delodajalca? .................................161

11.1.4

Kdo je lahko mentor? ..................................................162

11.2

POGODBA O VAJENIŠTVU ...................................................163

11.2.1

Oblika in vsebina pogodbe ............................................163

11.2.2

Koliko časa traja vajeništvo? .........................................165

11.2.3

Registracija pogodbe o vajeništvu ...................................165

11.2.4

Prenehanje pogodbe ...................................................165

11.2.5

Ali lahko sklenem oziroma podaljšam novo pogodbo o vajeništvu? ............................................................................167

11.3

11.3.1

Kdo lahko izvaja vajeništvo?..........................................168

11.3.2

Dolžnosti mentorja .....................................................168

11.4

IZVAJANJE.....................................................................168

PRAVICE VAJENCEV ..........................................................169

11.4.1

Obremenitve ............................................................170

11.4.2

Posebno varstvo mladoletnih vajencev .............................170

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.4.3

Posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva ................ 171

11.4.4

Ali je vajenec zavarovan v času vajeništva? ...................... 172

11.5

IZREDNO IZOBRAŽEVANJE IN VAJENIŠTVO............................... 173

11.6

PLAČILO ZA DELO ........................................................... 174

11.6.1

Kdo financira vajeništvo? ............................................ 174

11.6.2

Vajeniška nagrada? .................................................... 174

11.7 12.

VIRI ............................................................................ 175 DIJAŠKO, ŠTUDENTSKO DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE ........ 176

12.1

SPLOŠNO...................................................................... 176

12.1.1

Kdo lahko dela preko študentske napotnice? ..................... 177

............................... 177 12.2

PLAČILO ZA DELO ........................................................... 178 .......................................................... 178 ...................................... 178

12.2.3

Enostaven preračun ................................................... 179 .................................................................. 180

12.2.5

Primer: Mateja je na podlagi študentske napotnice opravljala delo

trgovke. Bila je zelo nadarjena in pridna delavka. Delo je opravljala po ustaljenem urniku, ki je bil napisan za mesec dni v naprej. Njen delavnik je bil popolnoma enak ali celo obsežnejši od dela sodelavk. Če je bilo potrebno, je tudi brez pripomb delala nadure. Mateja se ceni in ne želi, da bi jo delodajalec izkoriščal, zato jo zanima, ali ima mogoče kakšne možnosti za zaposlitev? ......................................................... 180 12.3 13.

VIRI ............................................................................ 182 PRIMERJAVA DELA NA RAZLIČNIH PRAVNIH PODLAGAH .................. 184

Nefiks zaposlitvene rešitve 14.

PREJEMANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST PRI ZAVODU

ZA ZAPOSLOVANJE ......................................................................185 14.1

Primer: Peter je bil zaposlen v pekarni 9 mesecev. Koliko nadomestila

za brezposelnost prejme? ..........................................................189 14.2

Primer: Peter je mlajši od 30 let in je bil v delovnem razmerju 6

mesecev. Mu nadomestilo za brezposelnost pripada? ..........................189 14.3

Primer: Marjana je mlada oseba, ki še ni dopolnila 30 let. V trgovini

Čebelica je bila zaposlena s pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V času zaposlitve je bila zavarovana za primer brezposelnosti. Pogodba za določen čas ji je potekla. Pridobila je 5 mesecev in 15 dni delovne dobe. Trenutno ne izpolnjuje pogojev za pravico do nadomestila za brezposelnost. Želi uveljavljat pokojninsko dobo, ki jo je pridobila preko študentske napotnice. Ali bo lahko na takšen način izpolnila kriterije in s tem pridobila pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost? .......................................190 14.4 15. 15.1 16.

VIRI .............................................................................191 PREJEMANJE SOCIALNE POMOČI ..............................................192 VIRI .............................................................................196 LITERATURA IN VIRI ............................................................197

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

KAZALO TABEL 1.

Preračun plače javnega delavca

Primer izračuna plačila

TABELA A

TABELA B

Podjemna pogodba in pogodba o zaposlitvi

Delitev materialne avtorske pravice

Avtor je zavarovan zapolni delovni čas

Avtor ni zavarovan za polni delovni čas

10. Primerjava avtorske pogodbe in pogodbe o zaposlitvi

11. Dohodek pri osebnem dopolnilnem delu − pomoč starejšim

104

12. Dohodek pri osebnem dopolnilnem delu − nabiranje zelišč

104

13. Primerjava osebnega dopolnilnega dela in pogodbe o zaposlitvi

105

14. Splošna olajšava

118

15. Dohodninska lestvica za leto 2017

119

16. Stopnje prispevkov

123

17. Primerjava s. p. in pogodbe o zaposlitvi

127

18. Stopnje prispevkov

138

19. Razlike med s. p. in d. o. o.

139

20. Lastnosti društva

143

21. Lastnosti zasebnega zavoda

147

22. Primer plačila študentskega dela

178

23. Enostaven preračun

179

24. Primerjava dela na različnih pravnih podlagah

184

KAZALO SLIK Slika 1 Poslovni subjekti v Republiki Sloveniji, stanje na dan 30. 6. 2017

109

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

OBVESTILO V času pisanja priročnika se je večkrat zakonodaja tudi na določenih področjih spremenila. Priročnik naj bo orientacijsko vodilo. Zaradi zelo hitrega spreminjanja zakonodaje priporočamo, da za konkretni primer ponovno preverite v zakonodaji.

Nefiks zaposlitvene rešitve

UVOD

Avtorici priročnika sva mladi pravnici in želiva s svojim znanjem pomagati mladim pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo ob iskanju dela. Tudi nama se je v procesu iskanja zaposlitve pojavilo marsikatero vprašanje. S priročnikom bova obdelali pravni vidik najpogostejših pogodb, ki se pojavljajo na trgu dela. Poleg tega bova za lažje razumevanje postregli s finančnimi izračuni, ki izhajajo iz različnih pogodb. Poudariti želiva, da iskanje dela ni edini način, kako priti do zaposlitve. Zato bova v priročniku na kratko predstavili možnosti ustanovitve in posledično zaposlitve v lastnem s. p., d. o. o., društvu in zavodu. Delo predstavlja zelo pomembno točko v našem življenju. Dejansko nas delo obdaja vsak dan. Če dobro pomislimo, v enem dnevu opravimo številna in raznolika dela. Mladi se velikokrat ne zavedamo, česa vse smo sposobni, koliko različnih znanj in kompetenc smo osvojili in jih redno uporabljamo, ne da bi se tega zavedali. Rutinska dejanja velikokrat izgubijo vrednost. Meniva, da je prav tu napaka – izhajati bi morali prav iz tega, kar dobro znamo. Prav ta znanja nam lahko omogočijo, da nam v času brezposelnosti in tudi kasneje v življenju prinesejo dodaten zaslužek in socialno vključenost. Kdaj in katero pogodbo bo treba za določeno delo skleniti, pa nam določa zakonodajalec. Naj bo od danes naprej pot skozi papirologijo pogodbenih razmerij enostavnejša! S tem priročnikom bodo obdelana najbolj pogosta pogodbena razmerja, ki jih je treba skleniti za to, da ne izvajamo dela na črno in formalnopravno uredimo razmerje med tistim, ki ponuja delo, in tistim, ki bo delo izvedel. Avtorici tega priročnika bova poskušali na preprost način razložiti posebnosti in pasti različnih pogodb. Priročnik naj vam bo vodilo pri pravilni izbiri in ureditvi vašega pogodbenega razmerja. V priročnik sva uvedli primere pogodb, ki vam lahko olajšajo pot do sklenitve posla. Poleg tega sva pri posameznih pogodbah dodali finančne izračune, ki vam bodo dali vpogled, koliko lahko zaslužite s sklenitvijo posamezne pogodbe in koliko davkov in prispevkov morate odvesti.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Najbolj pogoste oblike pogodbenih razmerij, ki jih bova v tem priročniku obdelali, so: •

pogodba o zaposlitvi (določen čas, nedoločen čas),

•

podjemna pogodba ali pogodba o delu,

•

pogodba o avtorskem delu,

•

pogodba o naročilu ali mandatna pogodba,

•

vrednotnica,

•

pogodba o vajeništvu ali učna pogodba,

•

dogovor o prostovoljnem delu,

•

študentska napotnica.

Poleg tega bova v priročniku obdelali še možnosti ustanovitve in zaposlitve v: •

s. p.,

•

d. o. o.,

•

društvu,

•

zasebnem zavodu.

Nefiks zaposlitvene rešitve

POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN/DOLOČEN ČAS

2.1 SPLOŠNO Pogodba, ki jo skleneta delavec in delodajalec brez omejitve časovnega trajanja, je pogodba za nedoločen čas, kar je določeno v 12. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13-popr., 47/15-ZZSDT, 33/16PZ-F, 52/16 in 15/17-odl. US; v nadaljevanju: ZDR-1). Poznamo tudi pogodbo, ki je časovno omejena, tj. pogodba za določen čas. Pogodbi se medsebojno razlikujeta predvsem v času trajanja. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj posebnosti pri sklepanju teh vrst pogodb. 2.1.1

Primer: Tine si želi v zakonodaji pogledati, kje je urejena pogodba o zaposlitvi za nedoločen/določen čas. Zanima ga tudi, s katerimi priročniki si lahko pomaga, da bo lažje razumel zakonodajo.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen/določen čas je urejena v ZDR-1, natančneje tematiko opredeljuje 1. člen ZDR-1, po katerem se delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, sklenejo v skladu z naslednjo zakonodajo: •

Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L, št. 288 z dne 18. 10. 1991, str. 32);

•

Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L, št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43);

•

Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L, št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9);

•

Direktivo Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L, št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19); •

Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – združena verzija (UL L, št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9);

•

Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L, št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12);

•

Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti – združena verzija (UL L, št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16);

•

Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov – združena verzija (UL L, št. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16);

•

Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L, št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1);

•

Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost (UL L, št. 180 z dne 19. 7. 2000, str. 22);

•

Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L, št. 303 z dne 2. 12. 2000, str. 16);

•

Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS (UL L, št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1);

•

Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L, št. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23);

Nefiks zaposlitvene rešitve •

Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L, št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29);

•

Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega

sporazuma

starševskem

dopustu,

sklenjenega

med

BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L, št. 68, 18. 3. 2010, str. 13); •

Direktivo 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L, št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9) (povzeto po 1. členu ZDR-1). PRIPOROČAMO! Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja, najpogostejša vprašanja in odgovori: z besedilom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR−1), avtorjev Katarina Kresal Šoltes, Barbara Kresal, Darja Senčur Peček.

2.1.2

Primer: Tine si je prebral ZDR-1, vendar zakona ni prav dobro razumel, zato ga zanima, kje lahko najde opredelitev, v kakšni obliki mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi in kdaj prejme svoj izvod pogodbe.

ZDR-1 v 17. členu opredeljuje, da je treba pogodbo o zaposlitvi skleniti v pisni obliki. Na podlagi 2. odstavka 17. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo. Pisno pogodbo o zaposlitvi pa mora delodajalec delavcu izročiti, kadar je ta sklenjena. Kar pomeni, da bo Tine svoj izvod pogodbe prejel, ko bo pogodbo sklenil. Sklenil jo bo takrat, ko se bo z vsebino pogodbe strinjal in jo bosta brez prisile podpisala tako Tine kot delodajalec. Vendar gre pojasniti, da pisna oblika ni predpisana

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Če Tine nastopi delo brez sklenjene pogodbe za določen čas ali pa čas v sklenjeni pogodbi ni določen, se domneva, da je Tine stopil v delovno razmerje za nedoločen čas. (drugi odst. 12. čl.) POMNI! Vedno dobro preberi pogodbo, ki ti je ponujena!

2.1.3

Primer: Tine se v strugarski delavnici dogovori za opravljanje strugarskih del za dobo enega leta. Naslednje leto mu pogodba poteče. Kaj se zgodi v primeru, da kljub izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom?

Domneva se, da obstaja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, če so prisotni elementi delovnega razmerja (18. člen ZDR-1). V primeru, da Tine nadaljuje z delom po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, mu pripada pogodba za nedoločen čas. Sodna praksa pravi, da če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljuje z delom z dopustitvijo delodajalca, ne da bi bila formalno sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, se po samem zakonu šteje, da je pogodba za določen čas transformirana v pogodbo za nedoločen čas (glej sodbo VIII Ips 104/2012). POMNI! Če delavec delodajalca ne opozori na iztek pogodbe o zaposlitvi ali mu delodajalec sam ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, delavec pa nadaljuje delo z dopustitvijo delodajalca, se pogodba za določen čas spremeni v pogodbo za nedoločen čas. Kljub temu je korektno od zaposlenega, da delodajalca nekoliko pred iztekom pogodbe opozori na iztek veljavnosti delovnega razmerja!

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.1.4

Primer: Kolikokrat lahko delodajalec Tinetu podaljša pogodbo o zaposlitvi za določen čas?

V 55. členu ZDR-1 je določeno, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Izjema velja tudi v primeru projektnega dela, če projekt traja več kot dve leti, ko je mogoče za čas trajanja projekta podaljšati delovno razmerje. Iz tega izhaja, da delodajalec lahko podaljša pogodbo kolikokrat želi, le čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne sme biti daljši od dveh let, pogodba pa mora biti sklenjena neprekinjeno. V 55. členu ZDR-1 je določeno, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Tudi trimesečna ali krajša prekinitev po 6. odstavku 55. člena ZDR-1 ne pomeni prekinitve sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Izjema velja v primeru projektnega dela. V takem primeru lahko pogodba za določen čas traja več kot dve leti oziroma do zaključka projektnega dela. Iz tega izhaja, da delodajalec lahko Tinetu podaljša pogodbo kolikokrat želi, le čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne sme biti daljši od dveh let, pogodba pa mora biti sklenjena neprekinjeno. POMNI! Kljub temu da pogodba o zaposlitvi za določen čas pomeni za delavca nestabilnost in manjšo socialno varnost, je lahko odličen vir zaslužka in temelj, na podlagi katerega lahko posameznik pride do pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.1.5

Priročnik za mlade

Primer: Strugarska delavnica pripravlja delavcu pogodbo o zaposlitvi. Katere sestavine mora taka pogodba vsebovati?

Vsebina pogodbe o zaposlitvi je določena v 6. poglavju ZDR-1, natančneje pa so sestavine pogodbe opredeljene v 31. členu ZDR-1. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednje podatke: •

podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,

•

datum nastopa dela,

•

naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, 1

•

kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,

•

čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,

•

določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

•

določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,

•

določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,

•

določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,

•

določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,

•

dolžino odpovednih rokov,

•

navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in

•

druge pravice in obveznosti v primerih, ki so določene s ZDR-1.

Pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi so določeni v 22. členu ZDR-1.

Nefiks zaposlitvene rešitve V nadaljevanju bomo na praktičnem primeru pogodbe o zaposlitvi lahko videli, kako so te sestavine zapisane (glej 3. 2 TIPSKI PRIMER POGODBE O ZAPOSLITVI). 2.1.6

Primer: Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko Tine sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas?

Delodajalec bo lahko Tinetu ponudil pogodbo za določen čas, če gre za primer, ki ga določa 54. člen ZDR-1. Tine lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za sledeče primere: •

izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

•

nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

•

obseg dela pri delodajalcu je začasno povečan,

•

zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,

•

poslovodne osebe ali prokurista,

•

opravljanje sezonskega dela,

•

delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja,

•

zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

•

opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

•

pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

•

delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

•

predajo dela (največ za en mesec),

•

voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

•

druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti (54. člen ZDR-1).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.1.7

Priročnik za mlade

Primer: Tine je doma po premisleku ugotovil, da lahko strugarski izdelek, ki ga pripravlja v službi, nagradi in ponudi kupcem. Ali lahko poleg pogodbe o zaposlitvi opravlja osebno dopolnilno delo ali odpre popoldanski s. p.?

Tine bo moral v prvi vrsti spoštovati določila o prepovedi konkurence. Prepoved konkurence lahko razdelimo na dva dela, in sicer na zakonsko prepoved konkurenčne dejavnosti (konkurenčna prepoved) in na pogodbeno prepoved konkurenčne

dejavnosti

(konkurenčna

klavzula).

Zakonska

prepoved

konkurenčne dejavnosti je določena v 39. členu ZDR-1. Ta določa, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja opravljati del ali sprejemati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec. Na podlagi 40. člena ZDR-1 pa se lahko delodajalec in delojemalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Takšna klavzula se lahko dogovori, če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Konkurenčna klavzula mora biti zapisana in imeti mora časovne omejitve ter ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori tudi v pogodbi za določen čas, vendar samo pod točno določenimi zakonskimi pogoji. Če bo Tine želel nadgraditi strugarski izdelek, ki ga pripravlja pri delodajalcu, da bi ga ponudil svojim kupcem, bo moral od delodajalca pridobiti soglasje. V nasprotnem primeru bo delodajalcu odgovoren za škodo. Osebno dopolnilno delo: Pravna podlaga je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. V osebno dopolnilno delo po Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu (Ur. l. RS, št. 94/14) štejejo manjša dela, pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev ali zelišč ter izdelava domače in umetne obrti, ter ostala podobna dela. Osebno dopolnilno delo lahko opravljajo osebe, ki so zaposlene, brezposelne, upokojene, študenti ali dijaki, starejši od 15 let, ter tujci, ki imajo na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela. Osebno dopolnilno delo

Nefiks zaposlitvene rešitve je treba pred pričetkom opravljanja priglasiti na AJPES-u2, prav tako pa Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) polletno poročati o doseženem prihodku. Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Osebno dopolnilno delo se opravlja na podlagi vrednotnice, katere cena je 9,23 EUR3. Z njimi lahko izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača prispevke za socialno varnost. Več informacij o osebnem dopolnilnem delu lahko najdete v poglavju o osebnem dopolnilnem delu. Tinetova dejavnost ne sodi v to kategorijo, zato ne more opravljati osebnega dopolnilnega dela. Popoldanski s. p.: Predpisi ne določajo oziroma razlikujejo med t. i. popoldanskim s. p. in navadnim s. p. Razlika nastaja pri plačevanju prispevkov in zavarovalne podlage. Plačevanje prispevkov je določeno z Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere (Uradni list RS, št. 25/13, 20/14, 95/14 – ZUJF-C in 21/15). V pogovornem jeziku so se za s. p., ki plačuje pavšalne prispevke, oblikovala imena popoldanski s. p., dopolnilni s. p., pavšalni s. p. Na podlagi ustanovljenega s. p. se lahko opravljajo vsa dela. Kljub temu pa je potrebno pri posameznem delu preveriti, ali je potrebno pridobiti še kakšna dovoljenja, licence. Pravice in dolžnosti ter pravne obveznosti so enake kot pri polnem s. p. (več v Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13-odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17), v nadaljevanju: ZGD-1; med 71. in 75. členom). Ob pridobitvi soglasja delodajalca bo lahko Tine svoj izdelek prodajal na podlagi ustanovljenega s. p.

AJPES − Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve; več na spletni strani: www.ajpes.si.

Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo. Uradni list RS, št. 21/17.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.1.8

Priročnik za mlade

Primer: Strugarska delavnica ima povečan obseg dela, zato želi zaposliti novega delavca. Ker pa je težko dobiti izkušene strugarje, za pomoč povpraša v strugarski delavnici CC, kjer jim za delo priporočijo njihovega delavca Janeza. Ali ima delavec lahko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi istočasno pri dveh ali več različnih delodajalcih?

Obstaja možnost dopolnilnega dela, ki je določena v 147. členu ZDR-1, kjer je določeno, da sme delavec, ki dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Naslednja možnost je, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom z delodajalcem X za 4 ure, z drugim delodajalcem Y pa še za 4 ure. Pri tem se mora delavec sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci določa 66. člen ZDR-1. Janez ima lahko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z drugimi delodajalci, če izpolnjuje katerega izmed zgoraj naštetih pogojev.

POMNI! Pogodbe za polni delovni čas ni mogoče skleniti pri dveh delodajalcih. 143. členu ZDR-1 določa, da delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.1.9

Primer: Ker je strugarska delavnica ostala brez večjega naročila, želi zmanjšati obseg zaposlenih. Kdaj se pogodba o zaposlitvi prekine? Kaj velja za odpovedne roke?

Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom roka in zato ne vsebuje odpovednega roka. Pred potekom roka pa lahko preneha, če se o tem sporazumeta delodajalec in delojemalec ali pa če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki so določeni z zakonom. Pogodba sklenjena za nedoločen čas se lahko prekine na različne načine. Delojemalec in delodajalec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru se pogodbeni strani sporazumeta o prenehanju pogodbe brez odpovednega roka, delodajalec pa delojemalca obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Poleg sporazumne odpovedi poznamo še redno in izredno odpoved. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se morata delojemalec in delodajalec držati zakonsko predpisanih in dogovorjenih odpovednih rokov. Kadar podaja odpoved delodajalec, mora obstajati vsaj en odpovedni razlog, ki je določen z 89. členom ZDR−1: •

iz poslovnega razloga, kadar gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, ki ga zagotavlja delodajalec. Takšni primeri lahko nastanejo zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in drugih podobnih razlogov.

•

iz razloga nesposobnosti, kadar delojemalec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa dela ne opravi pravočasno, dovolj strokovno in kvalitetno ali pa ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

•

iz krivdnega razloga, kadar delojemalec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

•

iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji, kot jo določa pogodba o zaposlitvi, zaradi nastanka invalidnosti,

•

iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Izredna odpoved pomeni, da delojemalec in delodajalec lahko upoštevata zakonske razloge in pogoje ter izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Delodajalec lahko delojemalcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi na podlagi 110. člena ZDR−1,: •

kadar delojemalec izvaja oziroma izvede kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja in s tem krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja,

•

kadar gre za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki je storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti,

•

v izbirnem postopku je delojemalec kot kandidat predložil lažne podatke o dokazovanju in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,

•

delojemalec pet dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogih ne obvesti delodajalca, čeprav bi o to moral storiti,

•

v primeru dela pri delodajalcu prevzemniku, delojemalec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela,

•

v primeru suspenza pogodbe o zaposlitvi se po prenehanju razlogov zanje delojemalec v roku petih dni neupravičeno ne vrne na delovno mesto,

•

v primeru, kadar delojemalec ne more nastopiti oziroma opravljati dela več kot šest mesecev, zaradi izdane pravnomočne odločbe, ki prepoveduje opravljati določena dela v delovnem razmerju, v primeru vzgojnega ukrepa, varnostnih ukrepov, sankcij za prekršek ali prestajanja zaporne kazni,

•

kadar je delojemalec na bolniškem staležu in ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali pa če v tem času opravlja pridobitno dejavnost ali če odpotuje iz kraja bivanja brez dovoljenja pristojnih.

Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi na podlagi 111. člena ZDR-1, če: •

mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

Nefiks zaposlitvene rešitve • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače, • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje, • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1, • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu (111. člen ZDR-1).

Pri postopku prenehanja zaposlitve si delavec lahko pomaga s pomočjo sindikata (se informira), inšpekcije dela (lahko se posvetuje ali pritoži), pri delovnem in socialnem sodišču (zahteva svoje pravice).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Odpovedne roke določa 94. člen ZDR-1 in zanje velja naslednje: • kadar pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi v poskusni dobi – odpovedni rok 7 dni; • redna odpoved s strani delojemalca: o do enega leta zaposlitve pri delodajalcu – odpovedni rok 15 dni,

o nad enim letom zaposlitve pri delodajalcu – odpovedni rok 30 dni;

• daljši odpovedni rok je lahko dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo, vendar ne dlje od 60 dni; • redna odpoved s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti: o do enega leta zaposlitve pri delodajalcu – odpovedni rok 15 dni,

o od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu – odpovedni rok 30 dni,

o nad dve leti zaposlitve odpovedni rok narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ do 60 dni,

o nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu – odpovedni rok 80 dni (razen v

primeru, če je s kolektivno pogodbo določen krajši rok, vendar ta ne sme biti krajši od 60 dni);

• odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga – odpovedni rok 15 dni.

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.2

TIPSKI PRIMER POGODBE O ZAPOSLITVI

Pogodbo o zaposlitvi sklepata: 1. TINE NOVAK, EMŠO: XXXX Stalno prebivališče: Državljanstvo: 2. Podjetje, ki zaposluje s polnim nazivom 1. člen Ta pogodba se sklene za razpisano prosto delovno mesto XXX, za nedoločen čas, ki je bilo dne XXX objavljeno na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Zaposleni bo v okviru svojega delovnega mesta opravljal naslednje naloge: − administrativna dela, − priprava lažjih odprem, − delo na CNC stružnici, − (naštete so naloge). 2. člen Pogodba se sklene za opravljanje dela za polni delovni čas 5 dni na teden. Kot polni delovni čas se šteje 40-urna tedenska obveznost. 3. člen Delo po tej pogodbi se bo opravljalo : − na sedežu podjetja XXX (naslov). Delovni čas je razporejen od ponedeljka do petka, in sicer: od 8.00 do 16.00 ponedeljek, torek, sreda, od 10.00 do 18.00 četrtek, od 7.00 do 15.00 petek. 4. člen Zaposleni ima pravico do letnega dopusta, ki se določi ob upoštevanju 51. člena Zakona o urejanju trga dela in določil zakona, ki urejajo delovna razmerja v

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

delu, ki se nanaša na pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe. 5. člen Plača za opravljanje dela po tej pogodbi znaša XXX EUR, kar predstavlja višino plače na XX raven, raven strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti za delo, ki ga opravlja zaposleni. Sestavni del plače so v skladu s kolektivno pogodbo delodajalca tudi naslednji dodatki: − dodatek za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa; − dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in varnost pri delu in za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugodno. 6. člen Delodajalec je dolžan plačati plačo na transakcijski račun zaposlenega TRR XXX. 7. člen Zaposlenemu poleg plače in dodatkov pripada povračilo stroškov za prevoz na/z dela, povrnitev stroškov prehrane med delom ter regres za letni dopust. 8. člen V primerih upravičene odsotnosti ima zaposlen pravico do nadomestila plače. 9. člen Pogodba je napisana v dveh izvodih od katerih prejmeta pogodbeni stranki po en izvod. 10. člen Ta pogodba velja z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

Delavec:

Delodajalec: Žig

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.3 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DEL Javna dela so namenjena dolgotrajno brezposelnim osebam, ki so registrirane neprekinjeno vsaj eno leto na Zavodu za zaposlovanje. Po navadi so ta dela namenjena težje zaposljivim osebam (npr. Romi, invalidi, mlajši od 30 let, starejši od 60 let ipd.). Javna dela so urejena v 64. členu ZDR1, kjer je določeno, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem – izvajalcem javnih del. Pogodba o zaposlitvi se sklene upoštevaje posebnosti, določene z zakonom, ki ureja trg dela. Nadalje ureja javna dela tudi Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, in sledečimi spremembami 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17) med 49. in 53. členom ZUTD.

POMNI! Javna dela so odlična priložnost predvsem za mlade iskalce zaposlitve, ki so brez delovnih izkušenj in težko konkurirajo ostalim brezposelnim z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami. Brezposelni, ki so že dlje časa na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, naj se za več informacij o razpisanih javnih delih obrnejo na svoje svetovalce na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.3.1

Priročnik za mlade

Primer: Minka bi se želela zaposliti preko javnih del pri samostojnem podjetniku. Ali se lahko zaposli?

Ne. Programe javnih del izvajajo neprofitni delodajalci, ki so izbrani na podlagi javnega povabila. Tem izvajalcem so sofinancirani stroški za zaposlitve v programu javnih del.4

2.3.2

Primer: Minka je dobila javna dela v Domu starejših občanov Planika, kjer opravlja administrativna dela. Kako dolgo lahko Minka opravlja javna dela v Domu starejših občanov Planika?

Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnih del največ eno leto. S 50. členom ZUTD je predvidena možnost nove vključitve v javna dela, če je stanje na trgu dela takšno, da to narekuje. Ponovna vključitev se izvede pri istem delodajalcu še za eno leto. Katere brezposelne osebe se lahko vključijo v javna dela in kdaj, določa katalog ukrepov Aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ).5 Minka bo lahko opravljala javna dela v Domu starejših občanov Planika največ eno leto, razen v primeru, če bo stanje na trgu dela takšno, da bo katalog ukrepov APZ omogočal ponovno vključitev v javna dela. V takem primeru se bo lahko njeno delovno razmerje pri istem delodajalcu ponovno vzpostavilo, vendar največ še za eno leto.

Več na spletni strani: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi/zaposlovanje/javna-dela-2018 4

Več na spletni strani: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/zaposlovanje/zutd/katal og_ukrepov_apz_arhiv/ 5

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.3.3

Primer: Minka ima dokončano VII. stopnjo izobrazbe, za kar je tudi dobila delo. Kakšno plačo bo prejemala?

Višina plače se določa z 52. členom ZUTD. Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer: •

za I. raven 80 odstotkov minimalne plače;

•

za II. raven 85 odstotkov minimalne plače;

•

za III. raven 90 odstotkov minimalne plače;

•

za IV. raven 95 odstotkov minimalne plače;

•

za V. raven 100 odstotkov minimalne plače;

•

za VI. raven 110 odstotkov minimalne plače;

•

za VII. raven 120 odstotkov minimalne plače.

Udeleženec javnih del je upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela. Minka bo prejemala 120 odstotkov minimalne plače, plus povračilo stroškov za prehrano med delom ter povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.3.4

Priročnik za mlade

Primer: Poglejmo si preračun plače javnega delavca, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo v programu javnega dela. Minimalna plača od 1. 1. 2017 znaša 804,96 EUR.6

Tabela 1: Preračun plače javnega delavca

RAVEN STROKOVNE

VIŠINA PLAČE V EUR

IZOBRAZBE I.

BRUTO

II.

BRUTO

632,58

734,43

II.

672,12

780,33

III.

711,66

826,24

IV.

751,19

872,13

790,73

918,04

VI.

869,80

1009,84

VII.

948,88

1101,65

VIR: Zavod za zaposlovanje. ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1

Na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje zasledimo, da je pri izplačilu plač za udeležence programov javnih del potrebno upoštevati najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ((Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17), v nadaljevanju ZPIZ-2). Če je plača oz. nadomestilo plače udeleženca manjša od najmanjše predpisane osnove (52 % povprečne plače), se vsi prispevki za socialno varnost obračunajo od predpisane najmanjše osnove. Za vsa izplačila od 1. 3. 2017 znaša najmanjša predpisana osnova 52 % povprečne plače leta 2016, to je 824,02 EUR7.

6 7

Znesek minimalne plače (Ur. l. RS št. 4/2017) Povzeto po: ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1

Nefiks zaposlitvene rešitve Regres za prehrano med delom znaša od 1. julija 2017 3,76 EUR na dan (Uradni list RS, št. 38 /17)8. Prevozni stroški: V primeru koriščenja prevoza z javnim sredstvom se prevozni stroški povrnejo v nespremenjeni višini karte javnega sredstva. Če javni prevoz ni možen, se prizna in povrne 8 % veljavne cene neosvinčenega motornega bencina (95 oktanov). Od 5. 12. 2017 do 18. 12. 2017 znaša 0,103129 EUR na kilometer. Od 19. 12. 2017 do 3. 1. 2018 znaša 0,10288 EUR na kilometer.

2.3.5

Primer: Minka pa se sprašuje, ali ji teče delovna doba med opravljanjem javnih del.

Da. ZDR-1 v 64. členu pravi, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem – izvajalcem javnih del. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi je podana podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja osebe, vključene v javna dela. Delovna doba delavca, ki je podrobneje opredeljena v kolektivnih pogodbah, je podlaga za uveljavljanje določenih delovnopravnih pravic delavcev.

Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom za zaposlene v javnem sektorju. (Uradni list RS, št. 38/17).

8 % povračilo je preračunano v skladu z veljavnim cenikom 95 oktanskega neosvinčenega motornega bencina, mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/nadzor_cen_naftnih_derivatov/cene_ naftnih_derivatov/neosvincen_motorni_bencin_95_oktanski

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.3.6

Priročnik za mlade

Primer: Minko skrbi, kdo ji bo plačal prispevke pri javnih delih.

Prispevke pri javnih delih bo plačal delodajalec. Delodajalec bo moral pri tem upoštevati najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki jih določa ZPIZ-2. Kar pomeni, da bo Minka dobila plačane prispevke vsaj v vrednosti preračuna najnižje osnove za plačilo prispevkov. Pri plačevanju prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za zaposlene v javnih delih je treba upoštevati spremembe, ki jih za obračunsko obdobje po 1. 2. 2014 uvaja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZZVZZ)10. Za zaposlene v javnih delih se ne upošteva določila 39. člena ZUTD-A, po katerem delodajalci, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačujejo prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska11.

10 11

Povzeto po: ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1 Povzeto po: ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.4 PRIPRAVNIŠTVO Pripravništvo ureja ZDR-1 med 120.−124. členom ZDR-1, kjer določa možnost pripravništva le na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Pripravništvo je časovno omejeno in se lahko le izjemoma podaljša največ za šest mesecev, če pripravnik dela s polovičnim delovnim časom od polnega. Kolektivne pogodbe najpogosteje urejajo pripravništvo na področju trgovine, kovinske industrije, gradbeništva, papirne industrije in kovinskih materialov. Za potrebe tega priročnika bo na kratko predstavljen le en primer pripravništva, tj. pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja. Pripravnik je oseba s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na pripravniškem mestu, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo z namenom, da se pod vodstvom mentorja usposobi za samostojno opravljanje dela (4. člen Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 23/06, 72/07 in 38/14)). Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe. V takem primeru mora imeti kandidat ustrezno stopnjo in smer izobrazbe. Pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja mora pridobiti

pedagoško-andragoška

znanja

ustreznem

javnoveljavnem

študijskem programu izpopolnjevanja (11. člen Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja). Pripravnik je v času pripravništva razporejen v 24. plačilni razred (9. a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv). Na tej podlagi je upravičen tudi do dodatkov, pokojninskih prejemkov in drugih prejemkov, kot so nadomestilo za prevoz, prehrano in regres za letni dopust. V času pripravništva pripravniku teče delovna doba in ima urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Upravičen je do letnega dopusta enako kot zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri tem gre dodati, da izraba dopusta ne daje pripravniku pravice do podaljšanja delovnega razmerja za čas, ko je koristil letni dopust.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Pripravništvo traja: •

za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev,

•

za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev,

•

za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev12.

POMNI! Volontersko pripravništvo v javnem sektorju se na podlagi negativnega mnenja Vlade RS ne izvaja več. Nove pogodbe za volontersko pripravništvo se ne sklepajo. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja te oblike pripravništva ne predvideva več.

Povzeto po: mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/pripravnistvo

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.5 POSKUSNO DELO V pogodbi o zaposlitvi se delojemalec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu, kar določa 125. člen ZDR−1. Poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela (bolezen, poškodba, nega in drugi upravičeni razlogi). V času trajanja poskusnega dela lahko delojemalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec lahko v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delojemalec poskusnega dela ni uspešno opravil, v takem primeru lahko delojemalcu pogodbo odpove. Če delojemalec ni uspešno opravil poskusnega dela in je iz tega naslova dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu pripada odpravnina, ki je določena za primere redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko poda tudi izredno odpoved, če so podani razlogi zanjo ali pa če gre za uvedbo postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. V primeru izredne odpovedi delojemalcu odpravnina ne pripada. 2.5.1

Primer: Maja se želi zaposliti v priznanem frizerskem salonu. Na spletu je videla oglas za poskusno delo frizerke. Maja se želi prijaviti na delo, vendar jo skrbi, kako dolgo lahko traja poskusno delo.

Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela, kar je določeno v 125. členu ZDR−1. 2.5.2

Primer: Majo tudi skrbi, ali bo za delo plačana?

Da, Maja bo za opravljeno delo v času poskusne dobe prejela plačilo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom, oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Maja je upravičena tudi do dodatkov, ki pripadajo pripravniku, pokojninske premije in drugih prejemkov, kot so nadomestilo za prevoz, prehrano in regres za letni dopust (kar je opredeljeno v 126. in 127. členu ZDR−1).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.5.3

Priročnik za mlade

Primer: Majina kolegica Tamara je pri istem podjetju na pripravništvu. Majo zanima, kakšna je razlika med poskusnim delom in pripravništvom.

Med poskusnim delom in pripravništvom je kar nekaj razlik. Poskusno delo in pripravništvo sta instituta delovno pravne zakonodaje. Oba sta določena v ZDR−1. Poskusno delo je določeno v 125. členu ZDR−1. Pripravništvo pa je določeno od 120. do 124. člena ZDR−1. O poskusnem delu se lahko delodajalec in delojemalec dogovorita. Kar pomeni, da ni nujno, da pogodba o zaposlitvi tak dogovor tudi vsebuje. Kandidat, ki je izbran in podpiše pogodbo o zaposlitvi, lahko prične delo opravljati tudi brez poskusne dobe. Poskusno delo se uvede z namenom preizkusa kandidata oziroma njegove pripravljenosti in sposobnosti za opravljanje dogovorjenih delovnih nalog s pogodbo o zaposlitvi. Poskusno delo lahko enačimo s preizkusom, v katerem delavec, ki izpolnjuje formalne pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta, v praksi preizkusi, ali je sposoben opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Na tak način se tudi ugotovi, ali tak kandidat ustreza delodajalcu. Delojemalcu pa se s poskusno dobo omogoča, da oceni, ali mu delo ustreza.13 Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev. Ta se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela delojemalca, ki izvaja poskusno delo. Pripravništvo se lahko izvaja le, če tako predvideva zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Traja lahko do enega leta, izjemoma se lahko podaljša do šest mesecev. Pripravništvo se uvede z namenom usposabljanja mladih na delovno mesto, za katerega še niso pridobili zahtevanih delovnih izkušenj. S pomočjo pripravništev se mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj.

12. odstavek VIII Ips 20/2008

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.6 PLAČILO ZA DELO Vsakdo, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo v denarni obliki, kar določa 126. člen ZDR−1. Delodajalec mora pri izplačilu plače upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih navaja, da v plačo sodi osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa (opredeljeno v členih od 126. do 130. ZDR−1). 2.6.1

Primer: Teja se je zaposlila pri podjetju za prodajo računalniških delov, za minimalno plačo 804,96 EUR s 1. 1. 2017. Zanima jo, kakšen znesek bo prejemala ter ali je to znesek, ki ga mora plačati delodajalec.

Tabela 2: Primer izračuna plačila

Osnovni podatki

Stopnja

Osnova za obračun davkov in prispevkov14 − neto

EUR 804,96

plača15

275,23

Splošna davčna olajšava

0,0

Olajšave Prispevki od bruto plač delavcev Prispevki za socialno varnost

22,10 % 177,90

•

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,50 % 124,77

•

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

6,36 %

51,20

•

Prispevek za zaposlovanje

0,14 %

1,13

•

Prispevek za starševsko varstvo

0,10 %

0,80

Gre za fiksni del plače, ki se določi glede na zahtevnost dela. Neto plača je znesek, ki ga delavec prejme na svoj transakcijski račun, brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (dodatki, prevoz, prehrana).

14 15

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade 56,29

Akontacija dohodnine Osnova

351,83

Neto plača

570,77

IZPLAČILO

570,77

Bruto osnovna plača16

804,96

•

Prispevki na bruto plačo Prispevki za socialo varnost (skupaj)

16,10 % 129,60

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

8,85 %

71,24

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

6,56 %

52,81

Prispevek za zaposlovanje

0,06 %

0,48

Prispevek za starševsko varstvo

0,10 %

0,80

Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

0,53 %

4,27

Skupni stroški delodajalca (bruto bruto plača)

934,56

VIR: lasten vir. Razpredelnica je pripravljena na podlagi zakonodaje in primera.

Iz razpredelnice je razvidno, da so skupni stroški delodajalca 934,56 EUR, Teja pa bo na svoj račun dobila nakazano 804,96 EUR.

Bruto plača: − osnovna bruto plača: osnovna plača, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi brez upoštevanja dodatkov; − bruto bruto plače: končni strošek za delodajalca, ki vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki in socialni prispevki ter povračilo stroškov v zvezi s delom (dodatki, prehrana, prevoz). 16

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.6.2

Primer: Tejino podjetje opravlja veliko nadur, kar so jo opozorili že na razgovoru, predno je sprejela delo. Zanima jo, kako je s plačilom nadur.

Delavec je za nadurno delo upravičen do dodatka, ki je določen v kolektivni pogodbi. Pogodba zavezuje delodajalca ali pa je nadurno delo določeno v aktih delodajalca. Dodatek je lahko določen v znesku ali v deležu od osnovne plače za polni delovni čas oziroma urne postavke. Delodajalci neradi izplačujejo nadure, zato je potrebno biti pazljiv, kadar opravljamo nadure, predvsem pa kaj podpišemo v zvezi z nadurami in njihovim koriščenjem. Nadurno delo je določeno v 144. členu ZDR-1. Nadure se lahko izvajajo v naslednjih primerih: •

gre za povečan obseg dela;

•

nastanek situacije, ki bi ogrožala življenje in zdravje ljudi ali nastanek materialne škode;

•

prekinitev dela bi na delovnih sredstvih lahko povzročila okvaro;

•

kadar je potrebno zagotoviti varnost ljudi in premoženja ter varnost samega prometa;

•

nastanek nepredvidljivih in nujnih primerov, ki so določeni za zakonom ali kolektivno pogodbo.

Nadure je potrebno pisno odrediti, pred začetkom dela ali čimprej po začetem delu ali do konca delovnega tedna. V primeru, da odredbe o nadurnem delu ni mogoče izdati pisno, se lahko odredi ustno, vendar je potrebna kasnejša pisna odredba. Nadurno delo ne sme presegati več kot 8 ur na teden, 20 ur na mesec ali 170 ur letno. Nadurno delo se lahko v soglasju z delojemalcem izvaja največ do 230 ur letno. Če delavec odkloni nadurno delo nad 170 ur letno, ne sme biti izpostavljen negativnim posledicam iz delovnega razmerja, ki bi izhajale iz take odločitve. POMNI! V primeru opravljanja nadur brez predhodne ali kasnejše odredbe delodajalca se od delodajalca ne da zahtevati plačila opravljenih nadur (2. odstavek 144. člena ZDR-1).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 2.6.3

Priročnik za mlade

Primer: Teja ne ve, kdo ji mora plačati prispevke.

Ustava Republike Slovenije določa, da je Slovenija socialna država in s tem zagotavlja sistem socialne varnosti. Pravice do socialne varnosti državljani uresničujejo preko najrazličnejših zakonov. Da pa lahko državljani koristijo tak sistem socialnega zavarovanja, morajo v državno blagajno prispevati s plačilom prispevkov. Zakonodaja daje tako podlago za obdavčitev vsakega dohodka iz delovnega razmerja, kar določa 41. člen ZDoh−2. Zavezanci za plačilo prispevkov so po Zakonu o davčnem postopku delodajalci ali druge osebe, ki zavarovancu izplačujejo dohodek, zavarovanci sami ali drugi zavezanci po zakonu (ministrstva, občine, zavodi za zaposlovanje …). V Tejinem primeru bo prispevke obračunal delodajalec. Zakon o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) od 8. do 14. člena določa, kako se obračunavajo in plačujejo prispevki iz delovnega razmerja. Prispevki, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se delijo na prispevke delojemalca (delavec, ki je v delovnem razmerju – Teja) in prispevki delodajalca (podjetje za računalniške dele). Prispevki delojemalcev (delavec) Prispevek iz PIZ 15,50 % Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje 6,36 % Prispevek za starševsko varstvo 0,10 % Prispevek za zaposlovanje 0,14 % Skupaj prispevki delojemalca so 22,10 % Prispevki delodajalca Prispevek iz PIZ 8,85 % Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje 6,56 % Prispevek za starševsko varstvo 0,10 % Prispevek za zaposlovanje 0,06 % Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 % Skupaj prispevki delojemalca so 16,10 %

Nefiks zaposlitvene rešitve 2.6.4 Primer: Teja je od kolegice Sanje slišala, ne jeplačuje prispevkov. Kje 2.6.4 podjetje Primer: Teja od kolegice Sanje slišala, delodajalec prispevke? podjetje neplačuje plačuje prispevkov. Kje

da Tejino računalniško lahko preveri, ali ji da Tejino računalniško lahko preveri, ali ji

delodajalec plačuje prispevke? V današnjih dneh in z napredno tehnologijo lahko vsak davčni zavezanec sam preverja, alidneh mu delodajalec plačuje prispevke alivsak ne, preko eDavki. V današnjih in z napredno tehnologijo lahko davčnisistema zavezanec sam Sistem omogoča da preveri tudi stanje in obveznosti preverja, ali mu posamezniku, delodajalec plačuje prispevke ali ne, terjatev preko sistema eDavki. zavarovanca do davčne uprave. da preveri tudi stanje terjatev in obveznosti Sistem omogoča posamezniku,

zavarovanca do davčne uprave. Posameznik do sistema eDavki dostopa s pomočjo osebnega računalnika, spletne strani eDavkidoter digitalnega primeru, osebnega da posameznik nima možnosti Posameznik sistema eDavkipotrdila. dostopa Vs pomočjo računalnika, spletne dostopa, lahko pooblasti drugo osebo za vpogled vdazgoraj navedene podatke. strani eDavki ter digitalnega potrdila. V primeru, posameznik nima možnosti dostopa, lahko pooblasti drugo osebo za vpogled v zgoraj navedene podatke. Ali je podjetje posamezniku plačalo prispevke, lahko preverimo s pomočjo spletne strani Finančne upraveplačalo (FURS): prispevke, lahko preverimo s pomočjo Ali je podjetje posamezniku edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx spletne strani Finančne uprave (FURS): ali preko aplikacije: podcrto.si/prispevki, edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx kjer lahkoaplikacije: posameznik preverja plačevanje prispevkov za daljše obdobje. ali preko podcrto.si/prispevki,

kjer lahko posameznik preverja plačevanje prispevkov za daljše obdobje. POMNI! POMNI! Včasih je kljub zaupanja vrednemu delodajalcu dobro, da tudi sami preverimo, ali imamo plačane prispevke ali ne. Včasih je kljub zaupanja vrednemu delodajalcu dobro, da tudi sami preverimo, ali imamo plačane prispevke ali ne.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

2.7 VIRI 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29.

2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9.

3. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 204 z dne 26. 7. 2006, str. 23.

4. Direktiva 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta. Uradni list št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9.

5. Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1.

6. Direktiva Sveta 1999/70/ES. Uradni list št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43. 7. Direktiva Sveta 2000/43/ES. Uradni list št. 180 z dne 19. 7. 2000, str. 22. 8. Direktiva Sveta 2000/78/ES. Uradni list št. 303 z dne 2. 12. 2000, str. 16. 9. Direktiva Sveta 2001/23/ES. Uradni list št. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16. 10. Direktiva Sveta 2010/18/EU. Uradni list št. 68, 18. 3. 2010, str. 13. 11. Direktiva Sveta 91/383/EGS. Uradni list št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19. 12. Direktiva Sveta 91/533/EGS. Uradni list št. 288 z dne 18. 10. 1991, str. 32. 13. Direktiva Sveta 92/85/EGS. Uradni list št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1. 14. Direktiva Sveta 94/33/ES. Uradni list št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12. 15. Direktiva Sveta 97/81/ES. Uradni list št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9. 16. Direktiva Sveta 98/59/ES. Uradni list št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16. 17. FURS, eDavki. Dostopno na povezavi: edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx

18. Kresal Šoltes K., Kresal B., Senčur Praček D. Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja, Najpogostejša vprašanja in odgovori: z besedilom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR−1).

19. Medij za neodvisno novinarstvo. Aplikacija: preverite, ali vaš delodajalec plačuje prispevke za socialno varnost. Dostopno na povezavi: podcrto.si/prispevki

20. Ministrstvo za delo družino in enake možnosti, Minimalna plača. Dostopno na: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/socialno _partnerstvo/minimalna_placa

21. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Pripravništvo. Dostopno na: mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/pripravnistvo

Nefiks zaposlitvene rešitve

22. Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Uradni list RS, št. 23/06, 72/07 in 38/14.

23. Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere (Uradni list RS, št. 25/13, 20/14, 95/14 – ZUJF-C in 21/15).

24. Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom za zaposlene v javnem sektorju. Uradni list RS, št. 38/17.

25. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US.

26. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17.

27. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv.

28. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT.

29. Zakon o urejanju trga dela. Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013 neuradno prečiščeno besedilo, 100/2013.

30. Zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela. Uradni list RS, 90/2015. 31. Zakonu o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

32. Zavod za zaposlovanje. Javna dela 2017. Dostopno na povezavi: ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1

33. Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16.

34. Zakon o prispevkih za socialno varnost. Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1.

35. Znesek minimalne plače. Uradni list RS, št. 4/17.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

PODJEMNA POGODBA

3.1 SPLOŠNO 3.1.1

Kaj je podjemna pogodba?

Podjemna pogodba ali drugače imenovana pogodba o delu je civilnopravna pogodba, ki jo ureja enajsto poglavje Obligacijskega zakonika od 619. do 648. člena (v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 83/01 – OZ, 28/06 – odl. US, 40/07 – OZ-A, 97/07 – OZ-UPB1, 64/16 – odl. US). Česar ne ureja enajsto poglavje OZ, glejte splošne določbe, ki se nahajajo v splošnem delu OZ. POMNI! Podjemna pogodba ne spada na področje delovnega prava!

3.1.2

Kdo so stranke podjemne pogodbe?

Stranki podjemne pogodbe sta podjemnik in naročnik. Za podjemnika in naročnika je uporabljena univerzalna slovnična oblika moškega spola, ki se uporablja tako za ženske kot za moške. Določba pojma je opredeljena v 619. členu OZ. Pojem podjemnika predstavlja oseba, ki bo opravila določen posel za naročnika. Pojem naročnika predstavlja oseba, ki izraža voljo, da se po določilih podjemne pogodbe neko delo opravi zanj. Naročnik storitve pa se s podjemno pogodbo zaveže, da bo podjemniku plačal za opravljeno delo. Če pri izvedbi dela nastanejo napake, ima naročnik možnost ugovora.

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.1.3

Katera dela lahko kot mlada oseba opravljam na podlagi podjemne pogodbe?

Podjemno pogodbo se uporablja v primeru, ko se podjemik zaveže, da bo za naročnika opravil kakšen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, ali pa bo opravil kakšno telesno ali umsko delo in podobno. Za to vrsto pogodbe je značilno, da gre za občasno in časovno omejeno delo. V praksi se s podjemno pogodbo urejajo razmerja, ki se ne morejo urediti z avtorsko pogodbo. Pri nekaterih umskih delih naletimo na dilemo, ko lahko izvajanje dela uredimo tako s podjemno kot avtorsko pogodbo. Če ima izvajanje dela elemente avtorskega prava, se v takem primeru raje odločajmo za avtorsko pogodbo. Poleg tega je slednja za osebo, ki bo izvajala tako delo, s finančnega vidika najboljša izbira.

3.1.4

Primer: Luka je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. V času brezposelnosti je prišel do možnosti opravljanja dela na podlagi podjemne pogodbe. Zato ga zanima, v kakšni obliki mora skleniti pogodbo.

V kakšni obliki bo Luka sklenil podjemno pogodbo, ni predpisano. Zakon namreč ne določa, v kakšni obliki naj bo pogodba sklenjena. Priporočljivo je, da se pogodba sklene v pisni obliki. V primeru spora bo to zelo olajšalo reševanje zadeve. PAZI! Preden podpišeš katerokoli pogodbo, se prepričaj, da jo razumeš in se strinjaš z njeno vsebino!

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.1.5

Priročnik za mlade

Primer: Matej se dogovori z naročnikom, da bo zanj zgradil objekt. Kakšno pogodbo morata skleniti?

Matej bo moral skleniti gradbeno pogodbo, ki pa je posebna oblika podjemne pogodbe. Zelo pomembna razlika pa je v tem, da gradbena pogodba narekuje obličnost, in sicer mora ta biti sklenjena v pisni obliki. Pojem gradbene pogodbe je opredeljen v 649. členu OZ.

3.1.6

Primer: Luka je sklenil podjemno pogodbo z naročnikom za popravilo pralnega stroja. Luka želi nekaj zaslužiti, zato se boji, da bo naročnik odstopil od pogodbe. Zato ga zanima, kdaj lahko naročnik odstopi od podjemne pogodbe.

Naročnik lahko od pogodbe odstopi kadarkoli, vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan. Zaradi zaščite podjemnika je določeno, da mora naročnik v takem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, ki je zmanjšano za stroške, ki podjemniku niso nastali zaradi razdrtja pogodbe (648. člen OZ). V primeru, ko je rok izdelave ali opravila dogovorjenega posla bistvena sestavina pogodbe in je podjemnik očitno v taki zamudi, da posla ne bo izpeljal, lahko naročnik odstopi od pogodbe in od podjemnika zahteva povračilo škode. Naročnik lahko odstopi od pogodbe tudi tedaj, ko podjemnik očitno nima več interesa izpolniti svojo obveznost. V takem primeru lahko od podjemnika prav tako zahteva odškodnino (628. člen OZ). Naročnik lahko odstopi od pogodbe, tudi kadar niso izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe in od postavljenega roka podjemniku ni bilo narejeno po naročnikovih zahtevah. V takem primeru lahko naročnik od podjemnika zahteva povračilo škode (627. člen OZ). Poseben primer odstopa od pogodbe se lahko izvede tudi s strani naročnika, ko je delo končano, in sicer, če ima opravljen posel napako ali pa je delo neuporabno ali je opravljeno v nasprotju s sklenjenim dogovorom. V takem primeru lahko naročnik zahteva povračilo škode (638. člen OZ).

Nefiks zaposlitvene rešitve

3.2 PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK 3.2.1

Kakšne obveznosti bo imel Luka kot podjemnik?

Podjemnik ima v zvezi z delom na podlagi podjemne pogodbe v skladu s 622., 625., 626., 629., 630. in 632. členom OZ sledeče obveznosti, in sicer •

je dolžan omogočiti naročniku, da nadzoruje posel in v zvezi z njim daje navodila,

•

je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je ta izročil,

•

je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu,

•

je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih, ki se zahtevajo za takšno delo,

•

je dolžan izvršiti delo v določenem času, če ta ni določen, pa v razumnem času,

•

je odgovoren naročniku za opravljeno delo, ki ga je sam opravil,

•

je odgovoren naročniku za opravljeno delo, ki so ga opravili podizvajalci,

•

je dolžan izročiti naročniku izdelano ali popravljeno stvar.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.2.2

Priročnik za mlade

Na kaj bo moral Luka kot podjemnik paziti v zvezi z materialom?

Zelo pomembno je, da je Luka zelo pazljiv pri izročitvi materiala, ki mu ga izroča naročnik. Če Luka opazi kakršne koli napake na izročenem materialu, je dolžan o tem obvesti naročnika, saj bo v nasprotnem primeru za škodo odgovarjal sam. Naročnik se lahko odloči, da kljub napakam, ki obstajajo na materialu, Luki naroči, da naročeno stvar izdela. Če Luka smatra, da bi izdelava iz takega materiala očitno škodovala njegovemu ugledu, ima pravico, da od pogodbe odstopi. Kako ravnati z materialom, ki ga je dal naročnik, je določeno v 625. členu OZ. S podjemno pogodbo je lahko dogovorjeno tudi, da podjemnik lahko stvar izdela iz svojega materiala. Če s to pogodbo ni določeno, kakšne kakovosti mora biti ta material, je podjemnik dolžan izdelati stvar iz materiala srednje kakovosti. V takem primeru je podjemnik odgovoren naročniku za uporabljeno kakovost materiala

pod

enakimi

pogoji

kot

prodajalec.

Določba

kakovosti

podjemnikovega materiala se nahaja v 621. členu OZ.

POMNI! Material, ki ga je dal naročnik za izdelavo stvari, sam prevzema nevarnost za naključno uničenje ali poškodbo stvari! Podjemnik je dolžan izročen material pregledati, če ne lahko škodno odgovarja! Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v naročilu, če ne lahko škodno odgovarja! Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na okoliščine, ki bi lahko vplivale na naročeno delo ali pravočasno izročitev, če ne lahko škodno odgovarja!

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.2.3

Luka bo moral kot podjemnik paziti tudi na časovni okvir izvršitve dela.

Podjemnik je dolžan izvršiti delo v določenem času, če ta ni določen, pa v času, ki je za tako delo potrebno. Obveznost izvršitve dela je določena v 626. členu OZ. Naročnik lahko določi nov rok za izvršitev dela, če se je med delom izkazalo, da se podjemnik ne drži pogodbenih pogojev ali pa sploh ne dela, kot bi moral. Naročnik lahko odstopi od pogodbe, kadar je očitno, da je podjemnik prišel v takšno zamudo z začetkom dela ali njegovo nadaljnjo izvršitvijo, da dela ne bo uspel pravočasno končati. Odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev je določeno v 627. členu OZ. Naročnik lahko v skladu z 628. členom OZ v takem primeru odstopi od pogodbe, če je rok izpolnitve glavna sestavina pogodbe ali pa kadar podjemnik zaradi zamude nima več interesa za izpolnitev svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe.

POMNI! Podjemnik ne odgovarja za zamudo in morebitno nastalo škodo, kadar je zamuda povezana z naročnikovimi dejanji (zahteve po spremembah, nepravočasna izročitev materiala, izplačilo predujma ter ostala ravnanja naročnika)! Naročnik lahko po izteku novo postavljenega roka odstopi od pogodbe! Naročnik lahko zahteva povrnitev škode, ki mu je s tem nastala! Naročnik lahko odstopi od pogodbe brez novo postavljenega roka, če je očitno, da je podjemnik v taki zamudi, da delo ne bo pravočasno končano. Pogoj je, da je čas izpolnitve bistvena sestavina podjemne pogodbe ali pa da podjemnik nima več interesa izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe. Naročnik lahko zahteva povrnitev škode, ki mu je s tem nastala!

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.2.4

Priročnik za mlade

Ali bo moral Luka pralni stroj vrniti naročniku?

Podjemnik je dolžan naročniku izročiti izdelano ali popravljeno stvar. V tem primeru je Luka dolžen izročiti popravljen pralni stroj. Izročitev izdelane stvari naročniku je določena v 632. členu OZ.

POMNI! Te obveznosti je prost, če se je stvar, ki jo je podjemnik izdelal ali popravil, uničila. Vzrok za uničenje mora bit tak, da zanj ne odgovarja (npr. naključno uničenje) (glej drugi odst. 632. člena OZ).

3.2.5

Primer: Mateja ima čistilni servis. Z naročnikom je sklenila podjemno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov. Generalno čiščenje obsega tudi čiščenje oken. Mateja nima primerne opreme, tj. dvigala za čiščenje oken na višini. Ali lahko Mateja vzame podizvajalce za čiščenje oken na višini?

Mateja lahko vzame podizvajalce za čiščenje oken na višini, če iz narave posla ali dogovora, ki ga je sklenila v obliki podjemne pogodbe, ne izhaja drugače. To pomeni, da Mateja lahko vzame podizvajalce, razen v primeru, če podjemna pogodba predvideva, da mora biti Mateja edina izvajalka dela. POMNI! Ne glede na to, ali bo storitev opravila osebno ali ne, je še vedno ona odgovorna za izvedeno delo naročniku!

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.2.6

Kakšne so obveznosti naročnika?

Naročnik ima v zvezi s sklenjeno podjemno pogodbo sledeče obveznosti, ki izhajajo iz 619., 663. in 641. člena OZ, in sicer: •

je dolžan pregledati izvršeno delo,

•

je dolžan o ugotovljenih napakah pri pregledu dela nemudoma obvestiti podjemnika,

•

je dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po dogovoru, ki izhaja iz pogodbe in pravilih takega posla,

•

je dolžan podjemniku plačati dogovorjeno vsoto za opravljeno delo.

POMNI! Če naročnik brez utemeljenega razloga na zahtevo podjemnika ne izvrši pregleda in prevzema opravljenega dela, velja, da je delo prevzeto. Ko naročnik prevzame delo ali pa se smatra, da je bilo prevzeto, podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu dela. To ne velja za napake, za katere je podjemnik vedel in jih naročniku ni pokazal. Določila glede pregleda izvršenega dela in obvestitve podjemnika se nahajajo v 663. členu OZ.

3.2.7

Sem podizvajalec. Za opravljeno delo mi ni bilo plačano. Od koga lahko zahtevam plačilo?

OZ v 631. členu posredno odgovori, da je za plačilo podizvajalcev odgovoren podjemnik, ki je posel sprejel. Podizvajalec lahko terjatev usmeri na podjemnika oziroma na naročnika. V kolikor je naročnik poravnal svoje obveznosti do podjemnika, je ta dolžan izvesti plačilo podizvajalcu. V kolikor podjemnik ni prejel plačila od naročnika, imajo podizvajalci možnost naperitve neposrednega zahtevka od naročnika. Ti lahko zahtevajo izplačilo iz pripoznane vsote, ki je v tistem trenutku dolgovana podjemniku.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

3.3 NAPAKE PRI OPRAVLJENEM DELU 3.3.1

Naročnik je odkril napake pri opravljenem delu. Kako naj postopa sedaj?

Odgovornost za napake je določena v petem odseku OZ od 633. do 640. člena. Naročnik je dolžan, da čim prej pregleda izvršeno delo. Če ugotovi napake, je dolžan nemudoma obvestiti podjemnika o ugotovljenih napakah. Od njega lahko zahteva, da mu napako odpravi in mu za izpolnitev obveznosti določi primeren rok. Če je naročniku s tem nastala kakšna škoda, ima pravico od podjemnika zahtevati povračilo škode. V primeru ko bi odprava napake povzročila pretirane stroške, jo lahko podjemnik odkloni. V takem primeru ima naročnik po svoji izbiri pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe ter poleg tega ima pravico do povračila škode, ki mu je s tem nastala. Po enem letu, ko je dal podjemniku obvestilo o napakah, svoje pravice o odpravi napak ne more več zahtevati, niti sodno ne! Le pri nasprotnem zahtevku podjemnika za plačilo lahko uveljavlja pravico do znižanja plačila in do povračila škode, ki mu je s tem nastala.

3.3.2

Naročnik je naletel na napako en mesec in pol po prevzemu izvršenega dela. Kako naj postopa sedaj?

Lahko se zgodi, da se napake pri običajnem pregledu ne odkrijejo oziroma imajo tako naravo, da jih z običajnim pregledom ni mogoče odkriti. Govorimo o skritih napakah, ki jih OZ določa v 634. členu. Naročnik se na tako napako lahko vseeno sklicuje v roku enega meseca, ko je bila ta odkrita. Na tako napako pa se ni mogoče sklicevati, če je od prevzema preteklo več kot dve leti. Napako mora čim prej sporočiti podjemniku.

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.3.3

Primer: Podjemnik Tadej je izdelal omaro po naročilu naročnika. Omara ima napako na vratih (npr. napaka pri furniranju linij). Omara je v vsakem pogledu uporabna.

Naročnikove pravice pri ugotovljenih napakah izvršenega posla so določene s 639. členom OZ. V takem primeru mora naročnik dovoliti Tadeju, da nastalo napako odpravi. Naročnik ima pravico, da Tadeju določi primeren rok za izpolnitev odprave napake na omari. Če Tadej v postavljenem roku ne odpravi napake, lahko naročnik po izteku tega roka po lastni izbiri odpravi napako na račun podjemnika Tadeja ali zniža plačilo ali odstopi od pogodbe. Le če bi napaka v furniranju predstavljala neznatno napako, naročnik v takem primeru ne bi imel pravice odstopiti od pogodbe. V vsakem primeru pa ima naročnik pravico do povračila škode, ki mu je s tem nastala.

3.3.4

Primer: Podjemnik je izdelal omaro po naročilu naročnika. Omara ima številne napake, tako funkcionalne kot lepotne. Uporabljena je neprimerna velikost žebljev, kar vpliva na stabilnost omare. Omara ni pravilno sestavljena in je zaradi tega tudi ni mogoče uporabljati, je neuporabna.

Govorimo o posebnem primeru odstopa od pogodbe, ki je določen s 638. členom OZ. V takem primeru, ko ima opravljeno delo tako napako, da je delo neuporabno oziroma da je opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo nastale škode, ne da bi pred tem moral zahtevati odpravo takšne napake.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

3.4 PLAČILO ZA DELO 3.4.1

Primer: Andrej je mlad nadarjen fant, ki v prostem času predeluje staro pohištvo. Kljub temu pa Andrej dobro ve, da lahko s svojim hobijem nekaj zasluži. Zanima ga, katero pogodbo mora skleniti in koliko denarja prejme, če je znesek pogodbe 1.000 € bruto?

Za tako vrsto dela bo moral Andrej skleniti z naročnikom podjemno pogodbo ali drugače rečeno pogodbo o delu. Koliko denarja bo prejel Andrej, je odvisno predvsem od tega, ali je zavarovan za polni delovni čas ali ne. Spodnja tabela predstavlja simulativni izračun v primeru, da imamo bruto znesek 1.000 €.

Tabela 3: Primer izračuna plačila

Podjemnik je zavarovan za polni delovni čas Bruto znesek

1.000 EUR

Normirani stroški

100,0 EUR

Akontacija dohodnine

209,10 EUR

Neto izplačilo

727,30 EUR

Prispevki prejemnika

63,60 EUR

Prispevki izplačevalca

343,80 EUR

Stroški izplačevalca (bruto bruto)

1.343,80 EUR

Nefiks zaposlitvene rešitve Podjemnik ni zavarovan za polni delovni čas Bruto znesek

1.000 EUR

Normirani stroški

100,0 EUR

Akontacija dohodnine

170,35 EUR

Neto izplačilo

611,05 EUR

Prispevki prejemnika

218,60 EUR

Prispevki izplačevalca

343,80 EUR

Stroški izplačevalca (bruto bruto)

1.343,80 EUR

Vključenost v PIZ

Neto izplačilo

Davki in

Strošek

prispevki

izplačevalca

727,30 €

616,50 €

1.343,80 €

611,05 €

732,75 €

1.343,80 €

VIR: lasten vir Razpredelnica je pripravljena na podlagi zakonodaje in primera.

POMNI! Naročnik je dolžan plačat podjemniku toliko, kolikor je določeno z obvezno tarifo ali kakšnim drugim obveznim pravnim aktom oziroma kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Plačilo se lahko zniža zaradi nastale napake! Naročnik ni dolžan plačati, preden pregleda izvršeno delo in ga potrdi, razen če ni s pogodbo kako drugače določeno!

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.4.2

Priročnik za mlade

Kdo plačuje katere prispevke?

Plačevanje davka je pri podjemni pogodbi odvisno od tega, ali je podjemnik (delojemalec) že zavarovan za polni delovni čas (40 ur na teden) ali ne. V primeru, da podjemnik ni zavarovan, mora plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 %, zaradi česar je njegov neto dohodek nižji. Neto dohodek je tisti dohodek, ki ga bo podjemnik prejel na svoj transakcijski račun. Podjemnik mora plačati 25 % akontacije dohodnine od davčne osnove. Ta se izračuna tako, da se od posameznega dohodka zmanjša za prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec oziroma podjemnik, in normirane stroške v višini 10 % dohodka. V socialne prispevke delojemalca sodita prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevki za zdravstveno zavarovanje. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašajo 15,50 %, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa 6,36 % od bruto dohodka. Naročnik, ki pa je po Zakonu in davčnem postopku plačnik zavarovanja, mora poleg podjemnikovega bruto honorarja plačati še 8,85 % prispevkov v pokojninsko in invalidsko blagajno za posebne primere zavarovanja in 0,53 % v zdravstveno blagajno z istega naslova. Naročnik mora poravnati še 25 % poseben davek na določen prejemek. Če je oseba prejemnik delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, je taka oseba prijavljena v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom (40 ur tedensko). Kadar taka oseba opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja – podjemna pogodba, mora delodajalec plačati prispevek PIZ v višini 8,85 % od bruto prejemka. Podjemnik je upravičen plačila PIZ v višini 15,50 % od bruto prejemka.17

Povzeto po www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=98

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.4.3

Kako si lahko sam izračunam, koliko denarja bom zaslužil?

Koliko bomo zaslužili s podjemno pogodbo, si lahko preračunamo na različnih internetnih straneh, kjer različni ponudniki ponujajo brezplačen preračun, ali pa sledimo spodnjemu preračunu pod predpostavko, da vemo, koliko bo bruto pogodbena vrednost. 1. korak: Delam za polni delovni čas (40 ur tedensko) in sem iz tega naslova zavarovan

polni

delovni

čas

(zaposlen/-a,

samozaposlen/-a,

upokojenec/-ka itd.)? Če si odgovoril z DA, sledi tabeli A. Če si odgovoril z NE, sledi tabeli B. 2. korak: Preračun preko spodnje tabele Tabela 4: TABELA A

Zaporedna številka

Pojem

Formula izračuna

Znesek

Bruto znesek

1 = 11+6+4+3

1000,00 €

Normirani stroški

2 = 10% od 1

100,00 €

Prispevki delojemalca PIZ

3=0

00,00 €

Prispevki delojemalca ZZ

4 = 6,36 % od 1

63,60 €

Davčna osnova

5 = 1-(2+3+4)

836,40 €

Akontacija dohodnine

6 = 25 % od 5

209,10 €

Prispevki delodajalca PIZ

7 = 8,85 % od 1

88,50 €

Prispevki delodajalca ZZ

8 = 0,53 % od 1

5,30 €

9 10 11 VIR: lasten vir.

Poseben davek na določene prejemke (delodajalec) Bruto bruto znesek, ki ga mora plačati delodajalec Neto znesek, ki ga prejmeš na svoj račun

9 = 25% od 1

250,00 €

10 = 1+7+8+9

1.343,80 €

11 = 1-6-3-4

727,30 €

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Tabela 5: TABELA B

Zaporedna številka

Pojem

Formula izračuna

Znesek

Bruto znesek

1 = 11+6+4+3

1000,00 €

Normirani stroški

2 = 10% od 1

100,00 €

Prispevki delojemalca PIZ

3 = 15,5% od 1

155,00 €

Prispevki delojemalca ZZ

4 = 6,36 % od 1

63,60 €

Davčna osnova

5 = 1-(2+3+4)

681,40 €

Akontacija dohodnine

6 = 25 % od 5

170,35 €

Prispevki delodajalca PIZ

7 = 8,85 % od 1

88,50 €

Prispevki delodajalca ZZ

8 = 0,53 % od 1

5,30 €

9 10 11

Poseben davek na določene prejemke (delodajalec) Bruto bruto znesek, ki ga mora plačati delodajalec Neto znesek, ki ga prejmeš na svoj račun

9 = 25% od 1

250,00 €

10 = 1+7+8+9

1.343,80 €

11 = 1-6-3-4

611,05 €

VIR: lasten vir.

Nefiks zaposlitvene rešitve 3.4.4

Podjemna pogodba in bolniški stalež

Bolniška odsotnost je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege ter drugih zdravstvenih razlogov. Pravica delavca je, da je začasno odsoten z dela, ko ni zmožen za delo zaradi bolezni in v tem času prejema nadomestilo plače. Ta pravica izhaja izhaja iz ZDR-1, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravilnika o zdravstvenem zavarovanju. Določbe OZ ne omenjajo te pravice, kar pomeni, da podjemniku ta pravica ni zagotovljena. Izvršitev določenega dela, ki se opravi na podlagi podjemne pogodbe, ne ustvarja in ne sme ustvarjati elementov delovnega razmerja. Enako velja tudi za dopust in regres. POMNI! Naročnik ni zavezan k plačevanju vseh socialnih zavarovanj!

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 3.4.5

Priročnik za mlade

Ali mi pri podjemni pogodbi teče delovna doba?

Oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas (40 ur tedensko) in poleg rednega dela izvaja delo prek podjemne pogodbe, posledično ne bo pridobila dodatnih dni pokojninske dobe. Pri podjemni pogodbi pokojninska doba teče le pri tistih, ki niso zavarovani za polni delovni čas. Tako imenovana druga pravna razmerja v skladu z 18. členom ZPIZ-2, kamor uvrščamo tudi podjemno pogodbo, prinašajo pokojninsko dobo. Zaslužek se bo v posameznem letu preračunal v pokojninsko dobo z upoštevanjem višine minimalne plače. Če bi v enem koledarskem letu zaslužili za več kot 12 minimalnih plač (12 mesecev v posameznem koledarskem letu), bo pokojninska osnova višja, saj pokojninske osnove ne more biti več kot za 12 koledarskih mesecev.18 Pri podjemni pogodbi delovna doba ne teče, teče pokojninska doba.

POMNI! Delovna doba je obdobje oziroma doba, ko oseba dejansko opravlja neko delo po določilih ZDR−1. Taka oseba mora bit v delovnem razmerju. Pokojninska doba je doba, ki nam bo služila za upokojitev. Ni nujno, da se delovna in pokojninska doba pokrivata, vsaka doba teče zase.

Pojasnilo ZPIZ z dne 9. 10. 2017.

Nefiks zaposlitvene rešitve

3.5 PRIMER PODJEMNE POGODBE PODJEMNA POGODBA (pogodba o delu)

Trgovina Kraljevsko pohištvo, Velika pot 8, Nova Gorica, (v nadaljevanju naročnik), in Jože Mizar, Cankarjevo nabrežje 15, Nova Gorica, (v nadaljevanju: podjemnik), skleneta naslednjo podjemno pogodbo: 1. člen (1) Podjemnik se zaveže k izdelavi naslednje opreme: I. Furnirane omare, višina 150 cm, širina 60 cm, globina 60 cm, 2 kosa; II. Furnirane letvice, višina 150 cm, širina 4 cm, 2 kosa. (2) Furnirana oprema bo izdelana v barvi kavno bele, šifra 056789. (3) Podjemnik se zavezuje, da bo opremo iz prvega odstavka 1. čl. izdelal po načrtu. Načrt je priložen k tej pogodbi in je njen sestavni del. (4) Naročena oprema bo izdelana v roku 14 dni od sklenitve te pogodbe. 2.

člen

(1) Podjemnik se zaveže stvari pripeljati na naslov naročnika. (2) Dan izročitve stvari se bosta podjemnik in naročnik dogovorila naknadno. 3. člen (1) Cena za kose opreme znaša 650,00 EUR (šeststo petdeset evrov). (2) Cena za prevoz opreme od delavnice podjemnika do naslova naročnika znaša 10,00 EUR (deset evrov). (3) Cena za kose opreme in prevoz mora biti plačana na podjemnikov poslovni račun SI 00 65 62 65 23 11, odprt pri banki Pujsek, Nova Gorica. (4) Naročnik mora plačati 10-% predujem ob naročilu, preostanek mora plačati najkasneje ob prevzemu, na zgornji transakcijski račun. Nova Gorica, 7. 10. 2017 Podjemnik

Naročnik

Jože Mizar

Janez Novak

(podpis)

Priloga: Načrt opreme.

(podpis)

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

3.6 PODJEMNA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI Tabela 6: Podjemna pogodba in pogodba o zaposlitvi

POGODBA O ZAPOSLITVI PODJEMNA POGODBA

Časovno trajanje

Preko podjemne pogodbe se opravljajo občasna in začasna dela. Zakonodaja ne določa, koliko časa sme ta trajati. Običajno se časovni okvir giblje od sklenitve pogodbe do časovnega roka, ki je dogovorjen za

določen čas

nedoločen čas

Pogodba

traja toliko

traja za

časa, za

nedoločen

kolikor sta

čas.

se dogovorila zaposlovalec in zaposleni.

izvršitev dela, ta pa se lahko podaljša glede na pripoznane napake pri izvršenem delu (postavitev novega roka). Kdo jo sklene? Stroški izplačevalca

Naročnik (kupec) in

Zaposlovalec in

podjemnik (prodajalec)

zaposleni.

Akontacija dohodnine (25

Izplačevalec/delodajalec

%), zdravstveno

mora plačati prispevke

zavarovanje (0,53%),

za socialno varnost

pokojninsko in invalidsko

(prispevki za pokojninsko

zavarovanje (8,85 %),

in invalidsko zavarovanje

posebni davek na

15,5 %, prispevki za

določene prejemke (25%).

zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za

Za 1000 EUR bruto

zaposlovanje 0,14 %,

zaslužka podjemnika ima

prispevek za starševsko

naročnik 1.343,80 EUR

varstvo 0,10 %, prispevek

Nefiks zaposlitvene rešitve stroškov. Enako je tudi s

za poškodbe pri delu) ter

podjemnikom, ki je

akontacijo dohodnine.

zavarovan za polni delovni čas. Razlika je v

Izplačevalec ima za

zaslužku, ki ga ima

bruto plačo 1000 EUR

podjemnik. Če je že

stroškov 1161,00 EUR,

zavarovan za polni

neto plača pa je 698,40

delovni čas, zasluži

EUR (brez dodatkov).

727,30 EUR, če pa ni, pa 611,05 EUR. Delovna doba

Delovna doba ne teče,

Delovna doba teče glede

teče pokojninska doba.

na pretečen čas (oz. kolikor je določeno s pogodbo za določen čas, toliko časa traja zaposlitev). Teče tudi pokojninska doba.

Dodatno

Razmerje med

Pri elementu delovnega

naročnikom in

razmerja je potrebno

podjemnikom ne sme

skleniti pogodbo o

imeti elementov

zaposlitvi za določen ali

delovnega razmerja.

nedoločen čas.

VIR: lasten vir. Razpredelnica je pripravljena na podlagi primerjave podjemne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

3.7 VIRI 1. Obligacijski zakonik. Uradni list RS, št. 83/01 – OZ, 28/06 – odl. US, 40/07 – OZ-A, 97/07 – OZ-UPB1, 64/16 – odl. US. 2. Pojasnilo ZPIZ, z dne 9. 10. 2017. 3. Pravilnik o zdravstvenem varstvu. Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 2/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT. 4. Zakon o davčnem postopku. ZDavP−2, Ur. l. RS., št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN−B, 90/14, 91/15 in 63/16. 5. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US. 6. Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16. 7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17. 8. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT. 9. Zakon o socialno varstvenih prejemkih. ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16. 10. Zakon o urejanju trga dela. ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/12, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT. 11. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT. 12. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Denarno nadomestilo. Dostopno na: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadomestilo, 8.10.2017. 13. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja (18. člen ZPIZ−2). Dostopno na: zpiz.si/cms/?id=2&inf=98«, 8. 10. 2017.

Nefiks zaposlitvene rešitve

AVTORSKA POGODBA

4.1 SPLOŠNO V zvezi z avtorsko pogodbo se uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP, Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP, v nadaljevanju ZASP), subsidiarno pa OZ. Kar ne določa ZASP, uporabljamo določila, ki veljajo za podjemno pogodbo. V 99. členu ZASP je določeno, da se avtor z avtorsko pogodbo zaveže ustvariti določeno delo in stvaritev izročiti naročniku. Naročnik pa se z avtorsko pogodbo zaveže za opravljeno delo plačati honorar. 4.1.1

Primer: Ana bi želela začeti pisati za revijo Sidro. Ali lahko Ana piše članke za omenjeno revijo preko avtorske pogodbe?

ZASP v 5. členu določa primeroma, katera dela se lahko opravljajo na podlagi avtorske pogodbe. Ta dela so sledeča: •

govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;

•

pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;

•

glasbena dela z besedilom ali brez besedila;

•

gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;

•

koreografska in pantomimska dela;

•

fotografska

dela

dela,

narejena

postopku,

podobnem

fotografiranju; •

avdiovizualna dela;

•

likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;

•

arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;

•

dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

•

kartografska dela;

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti •

Priročnik za mlade

predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave) (cit. po 5. členu ZASP).

Da, v skladu s 5. členom ZASP bo lahko Ana pisala članke za revijo Sidro. Z naročnikom bo sklenila avtorsko pogodbo.

4.1.2

Primer: Ano skrbi, kako naj sklene avtorsko pogodbo.

Avtorska pogodba se sklene med naročnikom in avtorjem. Naročnik je lahko pravna ali fizična oseba. Avtor pa je fizična oseba, ki ustvari avtorsko delo in je lahko v delovnem razmerju, študent, dijak, brezposeln, samostojni podjetnik … POMNI! Pri sklepanju avtorske pogodbe se uporabljajo ista določila kot za podjemo pogodbo, ki se od avtorske pogodbe razlikuje le po predmetu pogodbe, za kar se uporablja OZ, 11. poglavje Podjema pogodba (pogodba o delu).

4.1.3

Primer: Ano zanim, kdaj ji preneha avtorska pogodba.

Avtorska pogodba se sklene za ustvaritev določenega dela, ki se ga izroči naročniku. Po zaključenem delu je naročnik dolžan plačati avtorja in z zaključkom se šteje, da je delo opravljeno. To je opredeljeno tudi v OZ med 619. in 626. členom, kjer je poudarjeno, da se podjemnik (v našem primeru avtor) zaveže opraviti določen posel ter da je podjemnik (avtor) dolžan izvršiti delo po dogovoru in pravilih posla.

Nefiks zaposlitvene rešitve

4.2 PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK Avtorju na podlagi 14. člena ZASP pripada avtorska pravica kot stvaritelju dela. Z drugimi besedami − vsak, ki je avtor novega dela, mu ZASP dodeli nekatere pravice, ki mu pripadajo kot avtorju dela. V nadaljevanju 15. člen ZASP opredeli, da je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Moralne avtorske pravice so opredeljene s 16. členom ZASP. Ta določa, da se avtorja varuje v povezavi nastalih vezi, ki jih ta ima do dela. Avtorjeve vezi do dela lahko izhajajo iz duhovne ali osebne sfere. •

Pravica prve objave: Avtor se sam odloči, kdaj in kako bo prvič objavil svoje delo. Pravico ima tudi, da dela ne objavi (17. člen ZASP).

•

Pravica priznanja avtorstva: Samo avtor je tista oseba, ki ima pravico do priznanja avtorstva na svojem delu. V tem kontekstu govorimo o izključni pravici avtorja (18. člen ZASP).

•

Pravica spoštovanja dela: Vsak avtor ima pravico, da se upre poseganju v svoje delo ali skazitvi svojega dela. Avtor se lahko upre tudi vsaki uporabi svojega dela, če bi to negativno vplivalo na njegovo osebnost (19.člen ZASP).

•

Pravica skesanja: Avtor lahko na podlagi resnih moralnih razlogov materialno avtorsko pravico prekliče. Posledica tega je, da je imetnik materialne avtorske pravice ne sme več uporabljati. Avtor, ki je izvedel preklic, mora imetniku povrniti škodo, ki mu je nastala s tem, da je ta ne more več uporabljati (20. člen ZASP).

Pojem materialne avtorske pravice je določen z 21. členom ZASP. Avtorju daje pravico, da varuje premoženjske pravice, ki nastajajo v zvezi s svojim avtorskim delom. Avtor lahko dovoli ali prepove uporabo svojega dela. Nad tem ima vedno t. i. izključno pravico.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Materialne avtorske pravice so določene z 22. členom ZASP. Materialne avtorske pravice se uporabljajo v telesni obliki, netelesni obliki, spremenjeni obliki ali kot primerki avtorskega dela. Tabela 7: Delitev materialne avtorske pravice

UPORABA DELA V TELESNI OBLIKI

UPORABA DELA V NETELESNI OBLIKI

UPORABA DELA V SPREMENJENI OBLIKI

UPORABA PRIMERKOV AVTORSKEGA DELA

Pravica do

Pravica predelave

Pravica do

reproduciranja

javnega

(33. člen ZASP)

distribuiranja

(23. člen ZASP)

izvajanja

(24. člen ZASP)

(26. člen ZASP) Pravica javnega

Pravica

Pravica dajanja v

prenašanja

avdiovizualne

najem

(27. člen ZASP)

priredbe

(25. člen ZASP)

(104. člen ZASP) Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videoigrami (28. člen ZASP) Pravica javnega prikazovanja (29. člen ZASP) Pravica radiodifuznega oddajanja (30. člen ZASP)

Nefiks zaposlitvene rešitve

UPORABA DELA V TELESNI OBLIKI

UPORABA DELA V NETELESNI OBLIKI

UPORABA DELA V SPREMENJENI OBLIKI

UPORABA PRIMERKOV AVTORSKEGA DELA

Pravica radiodifuzne retransmisije (31. člen ZASP) Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen ZASP) Pravica dajanja na voljo javnosti (32. a člen ZASP)

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena na podlagi zakonodaje in primera.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

4.3 PLAČILO ZA DELO 4.3.1

Primer izračuna plačila

Primer: Ana želi pisati članek o razvoju morja. Ve, da je njeno delo lahko poplačano s pomočjo avtorske pogodbe, zato jo zanima, koliko denarja prejme, če je bruto znesek 1.000 EUR. Vsak dohodek za opravljeno storitev ali delo se šteje v dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki je opredeljen v 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh2-UPB7). V nadaljevanju nato določa, da se v davčno osnovo, na podlagi 41. člena ZDoh-2 všteje dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške19 v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz avtorske pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Izplačevalec dohodka je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove ob izplačilu dohodka. Vendar moramo biti pozorni, ali je avtor zavarovan za polni delovni čas ali ne, saj se na podlagi tega računajo prispevki. Poglejmo si primer, kjer je avtor zavarovan za polni delovni čas in kjer ni.

Normirani stroški so tisti stroški, ki jih davčna uprava prizna kot stroške ob ustvarjanju prihodkov, neglede na to ali jih lahko opravičite.

Nefiks zaposlitvene rešitve Tabela 8: Avtor je zavarovan zapolni delovni čas

Avtor je zavarovan za polni delovni čas Bruto znesek

1.000 EUR

Normirani stroški

100,0 EUR

Akontacija dohodnine

209,10 EUR

Neto izplačilo

727,30 EUR

Prispevki prejemnika

63,60 EUR

Prispevki izplačevalca

93,80 EUR 1.093,80 EUR

Stroški izplačevalca

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena na podlagi zakonodaje in primera. Tabela 9: Avtor ni zavarovan za polni delovni čas

Avtor ni zavarovan za polni delovni čas Bruto znesek

1.000 EUR

Normirani stroški

100,0 EUR

Akontacija dohodnine

170,35 EUR

Neto izplačilo

611,05 EUR

Prispevki prejemnika

218,60 EUR

Prispevki izplačevalca

93,80 EUR 1.093,80 EUR

Stroški izplačevalca

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena na podlagi zakonodaje in primera.

POMNI! Vsak dohodek za opravljeno storitev ali delo se šteje v dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki je opredeljen in obdavčen po Zakonu o dohodnini. Naročnik je dolžan plačat avtorju toliko, kolikor je določeno z obvezno tarifo ali kakšnim drugim obveznim pravnim aktom oziroma kot je bilo dogovorjeno s pogodbo.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 4.3.2

Priročnik za mlade

Primer: Ano zanima, kdo plačuje katere prispevke.

V primeru, da avtor ni zavarovan, mora plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 %, zaradi česar je njegov neto dohodek nižji. Podjemnik mora plačati 25 % akontacije dohodnine od davčne osnove. Ta se izračuna tako, da se od posameznega dohodka zmanjša za prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec oziroma podjemnik, in normirane stroške v višini 10 % dohodka. V socialne prispevke delojemalca sodita prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevki za zdravstveno zavarovanje. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašajo 15,50 %, prispevki za zdravstveno zavarovanje pa 6,36 % od bruto dohodka. Naročnik, ki pa je po Zakonu in davčnem postopku plačnik zavarovanja, mora poleg avtorjevega bruto honorarja plačati še 8,85 % prispevkov v pokojninsko in invalidsko blagajno za posebne primere zavarovanja in 0,53 % v zdravstveno blagajno z istega naslova.

4.3.3

Primer: Ana je zbolela in želi na bolniško. Ali lahko Ana vzame bolniško?

Ne, Ana na podlagi sklenjene avtorske pogodbe ne more koristiti pravice do bolniškega staleža. O nastali situaciji se lahko pogovori z naročnikom. Bolniška odsotnost je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege ter drugih zdravstvenih razlogov. Pravica delavca je, da je začasno odsoten z dela, ko ni zmožen za delo zaradi bolezni in v tem času prejema nadomestilo za plače. Ta pravica izhaja iz ZDR-1, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravilnika o zdravstvenem zavarovanju. Če bi bila Ana zavarovana na podlagi pogodbe o zaposlitvi, bi ji pripadala pravica do bolniškega staleža. Na podlagi sklenjene avtorske pogodbe ji ta pravica ne pripada.

Nefiks zaposlitvene rešitve POMNI! Bolniški stalež v zvezi z avtorsko pogodbo v naši zakonodaji ni urejen in ne pripada, enako velja za dopust in regres.

4.3.4

Primer: Ano zanima, ali ji pri avtorski pogodbi teče delovna doba.

Pri avtorski pogodbi ji delovna doba ne teče, teče ji pokojninska doba. Osebi, ki je zaposlena za polni delovni čas (40 ur tedensko) in poleg rednega dela izvaja delo prek avtorske pogodbe, posledično to ne bo nič vplivalo na pridobivanje dodatnih dni pokojninske dobe. Pri avtorski pogodbi pokojninska doba teče le pri tistih, ki niso zavarovani za polni delovni čas. Tako imenovana druga pravna razmerja v skladu z ZPIZ-2, kamor uvrščamo tudi avtorsko pogodbo, prinašajo pokojninsko dobo. Zaslužek se bo v posameznem letu preračunal v pokojninsko dobo z upoštevanjem višine minimalne plače. Če bi v enem koledarskem letu zaslužili za več kot 12 minimalnih plač (12 mesecev v posameznem koledarskem letu), bo pokojninska osnova višja, saj pokojninske osnove ne more biti več kot za 12 koledarskih mesecev.20 Ne, Ani se delo po avtorski pogodbi ne šteje v delovno dobo. POMNI! Delovna doba je obdobje oziroma doba, ko oseba dejansko opravlja neko delo po določilih ZDR−1. Taka oseba mora bit v delovnem razmerju. Pokojninska doba je doba, ki nam bo služila za upokojitev. Ni nujno, da se delovna in pokojninska doba pokrivata, vsaka doba teče zase.

Pojasnilo ZPIZ, z dne 9.10.2017.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 4.3.5

Priročnik za mlade

Primer: Ana v tem mesecu namerava podjetjem ponuditi enkratno 3-urno izobraževanje. Kako naj urgira v primeru, če podjetje želi prestaviti termin, za katerega se je dogovorila? Žal ne more ponuditi nobene pogodbe, ker še nima registriranega podjetja, in ne ve, kako naj formalno uredi situacijo.

Ana lahko omenjeno situacijo reši tako, da s podjetji sklene avtorsko pogodbo. Delo lahko opravi na podlagi avtorske pogodbe in tako obdrži stranko, v naslednjem mesecu pa lahko odpre podjetje in izobražuje podjetja preko novo registriranega podjetja. POMNI! Kadar posameznik nima registrirane gospodarske družbe/s. p., jo pa ima namen ustanoviti ali si želi preizkusiti, ali mu je delo, ki ga želi opravljati, res pisano na kožo, to delo preizkusi bodisi s pomočjo avtorske pogodbe bodisi s pomočjo podjemne pogodbe (odvisno od narave dela).

Nefiks zaposlitvene rešitve

4.4 AVTORSKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI Tabela 10: Primerjava avtorske pogodbe in pogodbe o zaposlitvi

POGODBA O ZAPOSLITVI AVTORSKA POGODBA

Časovno trajanje

Pogodba ni opredeljena glede na čas, ampak na končni izdelek. Avtor izdelka in naročnik se dogovorita za posamezen izdelek.

določen čas

nedoločen čas

Pogodba

traja toliko

traja za

časa, za

nedoločen

kolikor sta

čas.

se dogovorila zaposlovalec in zaposleni. Zaposlovalec in

Kdo jo sklene?

Avtor in naročnik.

Stroški izplačevalca

Akontacija dohodnine

Izplačevalec/delodajalec

zanaša 25 % (prispevki za

mora plačati prispevke

zdravstveno zavarovanje

za socialno varnost

(6,36%), prispevki za

(prispevki za pokojninsko

pokojninsko zavarovanje

in invalidsko zavarovanje

(15,50 %)

15,5 %, prispevki za

zaposleni.

zdravstveno zavarovanje Izplačevalec ima za 1000

6,36 %, prispevek za

EUR bruto zaslužka pri

zaposlovanje 0,14 %,

osebi, ki je obvezno

prispevek za starševsko

zavarovana za pokojninsko

varstvo 0,10 %, prispevek

in invalidsko zavarovanje,

za poškodbe pri delu) ter

stroškov 1.093,80 EUR, pri

akontacijo dohodnine.

avtorju, ki pa ni, ima tudi

1.093,80 EUR stroškov.

Izplačevalec ima za

Razlika je v zaslužku, ki ga

bruto plačo 1000 EUR

ima avtor. V prvem

stroškov 1161,00 EUR,

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

primeru zasluži 727,30

neto plača pa je 698,40

EUR, v drugem pa 611,05

EUR (brez dodatkov).

EUR. Delovna doba teče glede na pretečen čas (oz. Delovna doba

Delovna doba ne teče.

kolikor je določeno s pogodbo za določen čas, toliko časa traja zaposlitev).

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena na podlagi primerjave avtorske pogodbe in pogodbe o zaposlitvi.

4.5 VIRI 1. Obligacijski zakonik. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US. 2. Pojasnilo ZPIZ, z dne 9. 10. 2017. 3. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP. 4. Zakon o delovnih razmerjih. (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) . 5. Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 13/11. 6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17).

Nefiks zaposlitvene rešitve

MANDATNA POGODBA

5.1 SPLOŠNO 5.1.1

Kaj je mandatna pogodba?

Mandatna pogodba ali pogodba o naročilu je civilnopravna pogodba, ki jo ureja OZ. Tipska pravila, ki veljajo za to vrsto pogodbe, so določena od 766. do 787. člena OZ. S to vrsto pogodbe se ureja razmerje med naročiteljem in prevzemnikom naročila (mandatarjem). Prevzemnik naročila se zavezuje, da bo za naročitelja opravil določene posle. Pri mandatni pogodbi uspeh ni pogoj za realizacijo posla. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da mora biti določen posel izpeljan profesionalno v taki meri, kot se predvideva za izvršitev takega posla. Pri mandatni pogodbi je utež tveganja na strani naročitelja, razen če ni s pogodbo drugače določeno. Mandatne pogodbe bi lahko razdelili na: •

mandatno pogodbo, ki je urejena od 766. do 787. člena OZ,

•

posebne vrste mandatnih pogodb, urejene v OZ (komisijska pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju, posredniška pogodba itd.),

•

druge vrste mandatnih pogodb, urejene v drugih zakonih (pogodba o nepremičninskem posredovanju, pogodba o borznem posredovanju itd.),

•

posebne vrste mandatnih pogodb iz poslovne prakse, ki niso zakonsko urejene (pogodba o nadzoru nad gradnjo).

POMNI! Mandatna pogodba se razlikuje od podjemne pogodbe po izpolnitvenem ravnanju. Pri mandatni pogodbi gre le za dolžnost prizadevanja! Pri podjemni pogodbi pa je pomemben uspeh!

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 5.1.2

Priročnik za mlade

Kdo uporablja to pogodbo?

Mandatno pogodbo uporabljajo zastopniki, pooblaščenci, poslovodje, prokuristi in podobne osebe.

5.1.3

Obveznosti, ki izhajajo iz mandatne pogodbe

Obveznosti, ki izhajajo iz mandatne pogodbe, bremenijo tako prevzemnika naročila kot naročitelja. Prevzemnik naročila se zavezuje, da bo za naročitelja opravil določen posel. Prevzemnik naročila ima pravico do plačila za svoj trud, razen če ni s pogodbo določeno kaj drugače. Slednji mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih. Ves čas pa mora paziti na interese naročitelja, ki morajo biti tudi njegovo vodilo za izvršitev naročila. Naročitelja mora tudi opozarjati na škodljive posledice, ki bi jih lahko prinesla dobljena navodila. Naročnik je dolžan dati določeno vsoto denarja prevzemniku naročila, če je ta ocenil, da bo z izvršitvijo naročila imel izdatke. Naročitelj je prevzemniku naročila dolžan plačati za njegov trud in prizadevanje ob izvršitvi naročila.

5.1.4

Obličnost pogodbe

Za pogodbo o naročilu ni določeno, v kakšni obliki mora biti sklenjena. Priporoča se, da je sklenjena v pisni obliki, zaradi lažjega reševanja primera ob morebitnem sporu.

Nefiks zaposlitvene rešitve 5.1.5

Primer pogodbe

__________________________,____________________,____________________ (v nadaljevanju naročitelj)

(Naslov ali sedež)

(davčna številka)

In ____________________________,____________________,__________________ (prevzemnik naročila/mandatar)

(Naslov)

(davčna številka)

Skleneta naslednjo POGODBO O NAROČILU I. S to pogodbo se prevzemnik naročila zavezuje, da bo za naročitelja opravil naslednji oziroma naslednje posle: 1. _______________________________, 2. _______________________________, 3. _______________________________. II. S to pogodbo naročnik daje naslednja navodila: 1. _______________________________, 2. _______________________________, 3. _______________________________. Prevzemnik naročila mora izvrševati naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodar. III. (Ustrezno izberi!) Prevzemnik naročila mora naročilo izvrševati osebno.

Naročitelj dovoli, da se izvršitev naročila zaupa __________________________.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

IV. S to pogodbo se določi predujem za pričakovane izdatke v višini ___________ €. V. Naročitelj se s to pogodbo zavezuje, da bo prevzemniku naročila po opravljenem poslu plačal _____________ € na transakcijski račun številka _______________________, odprt pri banki ______________________________. Naročitelj se zavezuje, da bo izplačal sorazmerni del plačila, če bo brez svoje krivde prevzemnik naročila opravil naročilo samo deloma. VI. Naročnik in prevzemnik naročila se dogovorita, da bo naročilo izvršeno do ____. VII. Prevzemnik naročila se zavezuje, da bo po opravljenem poslu izdelal poročilo in izdal račun v roku ________________ dni in naročitelju brez zavlačevanja izročil vse, kar je prejel iz opravljenih zaupanih poslov. Hkrati se zavezuje, da bo naročitelju na njegovo zahtevo pred določenim časom poročal o stanju poslov in mu dal račun. VIII. Ta pogodba začne veljati, ko jo obe pogodbeni stranki podpišeta. Ta pogodba je izdelana v dveh izvodih. Vsaka stranka prejme svoj izvod. IX. Za morebitne spore, ki izhajajo iz te pogodbe, je pristojno _________________.

V _____________, dne ________________ Naročnik

Prevzemnik naročila

Nefiks zaposlitvene rešitve

5.2 PLAČILO ZA DELO Poslovodja je oseba, ki je po ZGD−1 pooblaščena, da vodi posle d. o. o. Poslovodij je lahko tudi več (10. člen ZGD−1). Družba lahko podeli tudi prokuro eni ali več osebam po postopku, ki je določen v aktu o ustanovitvi. Prokura pomeni vsako upravičenje, ki izhaja iz pravnega dejanja za posle družbe, razen za obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar mora imeti posebno pooblastilo (33., 35., 38. člen ZGD−1). Poslovodja in prokurist lahko za svoje delo skleneta tudi pogodbo o zaposlitvi. To področje ureja 73. člen ZDR−1. Kadar je lastnik gospodarske družbe tudi poslovodna oseba ali kadar je ustanovitelj zavoda tudi poslovodna oseba, se lahko njihovo delo uredi kot delovno razmerje v okviru ZDR−1. Vendar je za opravljanje poslovodenja ali prokure mogoče v določenih primerih sklepati tudi mandatno pogodbo. Takšen primer nastane, ko je poslovodja ali prokurist zaposlen drugje. Poslovodne osebe in njihovo plačilo za delo je odvisno od tega, na podlagi katerega zakona so obravnavani. Poslovodne osebe bi lahko razdelili na sledeče skupine: •

poslovodne osebe, ki niso družbeniki in niso zavarovani drugje (poslovodna oseba sklene pogodbo o poslovodenju po določilih OZ),

•

poslovodne osebe, ki niso družbeniki in so zavarovani drugje (poslovodna oseba sklene pogodbo o poslovodenju po določilih OZ),

•

poslovodne osebe, ki so hkrati tudi družbeniki in niso zavarovani drugje,

•

poslovne osebe, ki so družbeniki in so zavarovani drugje.

Plačilo prokuristov je odvisno od tega, na podlagi katerega zakona so obravnavani. Prokuriste bi lahko razdelili na sledeče skupine: •

prokurist družbenik, ki ni obvezno zavarovan na drugi podlagi,

•

prokurist družbenik, ki je zavarovan na drugi podlagi,

•

prokurist, ki ni družbenik in ni obvezno zavarovan na drugi podlagi,

•

prokurist, ki ni družbenik in je obvezno zavarovan na drugi podlagi.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

5.3 VIRI 1. Obligacijski zakonik. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US. 2. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US. 3. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/1.

Nefiks zaposlitvene rešitve

PASTI CIVILNIH POGODB

•

Paziti je potrebno, da ne pridemo v nasprotje z določbami Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno!

•

Pazit je potrebno na nedovoljeno oglaševanje. Z globo od 500 do 2.500 € se kaznuje posameznik, ki oglašuje dejavnost ali delo, ki se opravlja na podlagi civilnega prava, še preden je bila ta sklenjena! Kot oglaševanje je mišljeno vsako naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov, oglasnih sporočil v časopisu, revijah, na radiu, TV, s pomočjo drugih elektronskih medijev ali na kakšen drugačen način, da je informacija dostopna javnosti (3. odst. 24. člena ZPDCP-1).

•

Če oseba opravlja delo na podlagi civilne pogodbe pri delodajalcu, mora ta imeti ves čas izvajanja dela pri sebi izvod pogodbe (2. odst. 5. člena ZPDCP-1)!

•

Paziti je potrebno, da delo preko civilnih pogodb nima elementov delovnega razmerja. Ti elementi se presojajo za vsak primer posebej (2. odst. 13. člena ZDR-1).

ZANIMIVO Prekariat se je v Sloveniji razširil tako rekoč v vse plasti trga dela in posledično ga bo v prihodnjih letih težko izkoreniniti.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Civilna pogodba je neveljavna, če: •

je njena vsebina nedopustna,

•

je ni mogoče izvršiti,

•

je njena izvršitev v nasprotju z veljavnim pravom,

•

je pogodba tako sestavljena, da je nedoločna ali nedoločljiva,

•

pogodbenih obveznosti ni mogoče razumeti,

•

je podlaga pogodbe nedopustna ali je sploh ni,

•

je pogodbo sklenila oseba, ki je poslovno nesposobna (popolna, delna),

•

je prišlo do napake volje pri sklepanju pogodbe (grožnja, zmota, prevara, navidezna pogodba),

•

je prišlo do kršitev vsebinskih omejitev.

Nefiks zaposlitvene rešitve

OSEBNO DOPOLNILNO DELO

7.1 SPLOŠNO Osebno dopolnilno delo je urejeno v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZPDZC-1) in Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/14). Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, zelišč, izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti (12. člen ZPDZC-1).

POMNI! Namen osebnega dopolnilnega dela je preprečevanje dela in zaposlovanja na črno!

7.1.1

Primer: Nejc želi opravljati osebno dopolnilno delo na kmetiji. Katera dela lahko kot mlada oseba opravlja prek osebnega dopolnilnega dela?

Osebno dopolnilno delo ne določa natančno vseh možnih oblik osebnega dopolnilnega dela, vendar našteva nekaj primerov. ZPDZC-1 in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu opredeljujeta dopolnilno delo, ki ga razdelita na dve skupini. V prvo skupino sodi osebno dopolnilno delo, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Gre za tista dela, kjer posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, temu podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v Prilogi 1 Pravilnika pod točko A , in sicer:

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti •

Priročnik za mlade

občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin (sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin, kadar gre za stanovanjski objekt z osem ali več stanovanji ali enotami oz. dvema ali več etažnima lastnikoma in njihovimi pripadajočimi površinami). V tem primeru je namreč potrebno po stanovanjskem zakonu imeti upravnika, ki je pravna oseba (ima registrirano dejavnost), in se tovrstno delo ne more opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela. V objektu, ki ima 8 ali manj posameznih delov ali manj kot 3 etažne lastnike, pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona po pooblastilu lastnikov naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki pa je fizična oseba (brez pravnega statusa oz. registracije). V tem primeru bo lahko pod točko A1 predloga pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin). Zavezanec za plačilo vrednotnice (naročnik) bo v tem primeru fizična oseba kot eden izmed etažnih lastnikov v objektu, ki ima pooblastilo ostalih etažnih lastnikov za izvrševanje poslov, ki sodijo v krog upravljanja upravniških storitev),

•

občasna pomoč pri kmetijskih delih,

•

občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego (pri tem ne gre le za storitve pomoči, ki se odvijajo na domu (v stanovanju), pač pa za različne pomoči starejšim, bolnim in invalidom, ki se odvijajo izven stanovanja (prinašanje pripravljenih obrokov, nabava živil, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene ipd.),

•

občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih in študijskih obveznosti (inštrukcije so namenjene le osebam, ki imajo status šolarja, dijaka ali študenta, po vsebini pa so omejene na obveznosti, ki iz tega statusa izhajajo),

•

občasno prevajanje in lektoriranje,

•

občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih (zasebni dogodki so tisti, katerih organizator je posameznik za svoje zasebne potrebe (rojstni dnevi, poroke, obletnice ipd.),

Nefiks zaposlitvene rešitve •

občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali (gre za oskrbo domačih živali v času odsotnosti lastnika hišne živali, sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali).

Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa je, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. Ta dela so našteta v Prilogi 1 Pravilnika pod točko B21: •

izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju (gre za izdelke, ki so izdelani na podlagi dejavnosti, ki po mnenju strokovne komisije za preverjanje rokodelskih izdelkov sodijo v okvire domače in umetnostne obrti),

•

izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, se jih popravlja in prodaja (ključni pogoji so, da gre za pretežno ročno izdelavo ali po pretežno tradicionalnih postopkih in da niso namenjeni zaužitju − npr. spominki, dekorativni predmeti, posoda, razni galanterijski predmeti …),

•

nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki (pomeni brez predelave, ki pomeni vsak postopek, ki bistveno spremeni začetni proizvod (npr. ni možno sušenje, mariniranje, iztiskanje teh sadežev in zelišč …),

•

mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način in prodaja.22

Več o pravilniku na spletni strani: www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/119921#!/Pravilnik-o-osebnem-dopolnilnem-delueč 21

Priloga pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 32/14).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

POMNI! Osebno dopolnilno delo razdelimo v dve skupini: priloga A Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu – posameznik ne sme delati za pravno osebo; obveznost nakupa vrednotnice je na naročniku storitve; priloga B Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu − lahko se opravljajo dela za pravne osebe; obveznost nakupa vrednotnice je na naročniku.

7.1.2

Katere pogoje mora Nejc izpolnjevati, da lahko opravlja osebno dopolnilno delo?

Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, kadar je le-to prijavljeno na AJPES-u in sta s tem izpolnjena naslednja pogoja: •

osebno dopolnilno delo je določeno v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu (natančneje v Prilogi 1),

•

posameznik je vpisan na seznamu zavezancev,23 ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, najdemo na spletni strani AJPES www.ajpes.si/sodd 23

Nefiks zaposlitvene rešitve 7.1.3

Kako in kje lahko Nejc prijavi osebno dopolnilno delo?

Ko ima posameznik izbrano dejavnost, ki bi jo rad opravljal, mora na podlagi 3. člena Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu priglasiti osebno dopolnilno delo preko spletnega portala pri AJPES-u24 ali z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali osebno na upravni enoti, ki zanj opravi priglasitev prek spletnega portala AJPES. Posameznik lahko začne posamezno vrsto osebnega dopolnilnega dela opravljati od dneva priglasitve te vrste osebnega dopolnilnega dela. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu v 3. členu določa, da ob priglasitvi posamezne vrste osebnega dopolnilnega dela posameznik izbere datum začetka opravljanja dela. Datum, ki ga izbere posameznik, ne sme biti poznejši od sedem dni od priglasitve. Datum, ki označuje konec dela, mora biti poznejši od datuma začetka, vendar ne sme biti več kot šest mesecev od začetka opravljanja dela. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu v 2. odstavku 3. člena določa, katere podatke mora posameznik navesti za priglasitev opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Ti podatki so sledeči: •

ime, priimek in naslov,

•

davčno številko,

•

dela, ki jih bo opravljal kot osebno dopolnilno delo,

•

kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov) (3. člen Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu).

POMNI! Osebno dopolnilno delo je potrebno najprej prijaviti na AJPES-u, šele nato se ga lahko začne izvajati, sicer gre za delo na črno!

Več na spletni strani: www.ajpes.si

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

7.2 PLAČILO ZA DELO POMNI! Legalno opravljeno osebno dopolnilno delo je le, če posameznik pridobi vrednotnico, ki se lahko pridobi na podlagi vložitve zahtevka za pridobitev vrednotnice prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika vloži zahtevek prek spletnega portala e-uprava.

Pri nakupu vrednotnic moramo biti pozorni, kdo jo je dolžan kupiti: •

dela v Prilogi 1, pod točko A (oseba ne sme delati za pravno osebo) mora vrednotnico kupiti naročnik;

•

dela v Prilogi 1, točko B (lahko se opravljajo dela tudi za pravne osebe, samostojne podjetnike) pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.

Nefiks zaposlitvene rešitve 7.2.1

Vrednotnice

Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela (7. člen ZPDZC-1). V primeru, ko posameznik večkrat na mesec npr. pomaga na eni kmetiji pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico, saj spada v listo A. V primeru, da posameznik dela na različnih kmetijah, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih osebnega dopolnilnega dela, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Višina vrednotnice je določena v Odredbi o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo. Od maja 2017 znaša 9,23 EUR. Od tega gre 7,18 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1 vrednotnica je približno 1 dan pokojninske dobe. Za zdravstveno zavarovanje gre 2,05 EUR. Višina je sorazmerna razmerju višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (24,35%) in prispevkov za zdravstveno zavarovanje (6,36%), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica. Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu (14. člen ZPDZC-1). Konkretno to pomeni, da prihodek v posameznem polletju ne sme presegati 3.016,64 EUR. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora polletno poročati finančni

upravi

doseženem

prihodku

naslova

osebnega

dopolnilnega dela, in sicer najpozneje do desetega dne v mesecu po preteku polletnega obdobja. Prihodki iz naslova osebnega dopolnilnega dela so opredeljeni v 4. členu Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, kjer posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, Finančni upravi Republike Slovenije po preteku polletnega obdobja predloži poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega

100

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti dopolnilnega dela na obrazcu iz Priloge 2

Priročnik za mlade 25

(Pravilnika o osebnem dopolnilnem

delu). Posameznik poročilo predloži najpozneje do 10. julija v tekočem koledarskem letu za prvo polletje tekočega koledarskega leta oziroma do 10. januarja v naslednjem koledarskem letu za drugo polletje preteklega koledarskega leta. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, pripravi poročilo na podlagi izdanih računov (5. člen Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu). Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu v 6. in 7. členu določa, da se vrednotnica za delo izda na podlagi vloženega zahtevka in predložitve naloga za plačilo prispevka oziroma plačila v gotovini na upravni enoti. Vrednotnica se izdaja lahko za tekoči ali za prihodnji mesec. Zahtevek za pridobitev vrednotnice se lahko na vloži na upravni enoti najpozneje v sedmih dneh od dneva predložitve naloga za plačilo oziroma plačila v gotovini. POMNI! Pri osebnem dopolnilnem delu moramo biti pozorni koliko zaslužimo, da z zneskom ne presežemo dovoljenega zaslužka.

Vsakega pol leta moramo sporočati, koliko smo zaslužili z osebnim dopolnilnim delom.

25 Več na naslednji povezavi: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P002-0000.PDF

101

Nefiks zaposlitvene rešitve 7.2.2

Kje lahko Nejčev delodajalec preveri, ali ima Nejc prijavljeno osebno dopolnilno delo?

Na podlagi priglasitve osebnega dopolnilnega dela pred začetkom opravljanja dela AJPES-u lahko posamezniki preko spletne strani AJPES dostopajo do javnega seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Podatki iz seznama se redno ažurirajo, saj AJPES v skladu s 13. členom ZPDZC1 na podlagi obvestila FURS o neizpolnjevanju obveznosti izbriše posameznika26 s Seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo po uradni dolžnosti ali prijavi osebo, ki začenja z dejavnostjo.

POMNI! Sodelovanje z osebo, ki ni vpisana na seznam posameznikov, ki opravljajo dopolnilno delo, in kupovanje ter sprejemanje njegovih storitev pomenijo podpiranje dela na črno!

V 13. členu ZPDZC-1 mora AJPES po uradni dolžnosti izbrisati osebno iz seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, če: 26

− prejme obvestilo organa, pristojnega za davke, da posameznik iz seznama ne izpolnjuje več pogoja omejitve polletnega prihodka za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, − prejme obvestilo davčne uprave, da posameznik iz seznama tudi v naknadno postavljenem roku ne sporoči podatkov o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, − prejme obvestilo davčne uprave, da posameznik iz seznama v predpreteklem koledarskem letu ni prijavil prihodkov na podlagi opravljenega osebnega dopolnilnega dela, − v primeru smrti posameznika, ki je voden v seznamu, o čemer AJPES pridobi podatek iz centralnega registra prebivalstva (13. členu ZPDZC-1).

102

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 7.2.3

Priročnik za mlade

Kateri prispevki so Nejcu plačani iz osebnega dopolnilnega dela?

ZDOH-2 v 41. členu pravi, da se v davčno osnovo šteje vsak posamezne dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih plača izvajalec osebnega dopolnilnega dela ali naročnik (kot smo že omenili, je pomembno, ali spada v kategorijo A ali kategorijo B). Tudi tukaj lahko izvajalec del s pritožbo in dokazili (računi) dokaže stroške, ki so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz osebnega dopolnilnega dela (stroške uveljavlja pri napovedi za odmero akontacije dohodnine) (41. člen ZDOH-2). Izvajalec osebnega dopolnilnega dela je obvezno zavarovan iz delovnega razmerja za polni delovni čas, zato se plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo kot prispevek za posebne primere zavarovanja. Do 10. 8. 2017 mora pri finančni upravi izvajalec osebnega dopolnilnega dela vložiti Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja). V napovedi je potrebno navesti podatke o prejetih plačilih za izdelke. Finančna uprava nato na podlagi te napovedi izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Poglejmo si dva primera, da bomo lažje razumeli. Primer 1: Mark ima prijavljeno osebno dopolnilno delo pomoč starejšim, Prilogo 1, točka A. Vložil je tudi prijavo za obvezno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Izvajalec pomaga na treh različnih domovih, trem različnim starejšim osebam, za kar prejme plačilo 120 EUR. Mark vsaki družini posebej izda račun. Vsaka od treh družin mora vplačati vrednotnico. Mark ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, znesek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (3 vrednotnice krat 7,18 EUR) pa se upošteva pri določitvi obdobja zavarovanja ter zneska osnove, ki se mu bo upošteval za izračun pokojninske osnove. Izvajalec osebne dopolnilne dejavnosti vloži

103

Nefiks zaposlitvene rešitve Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, nato mu FURS izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja: Tabela 11: Dohodek pri osebnem dopolnilnem delu −pomoč starejšim

Dohodek

120 EUR

Normirani stroški (10 % od 1)

Prispevki (vrednotnica)

9,23 EUR

Davčna osnova (1-2-3)

98.77 EUR

Akontacija dohodnine (25 % od 4)

24,69 EUR

Izplačilo na TRR

74,08 EUR

12 EUR

Vir: lastni. Razpredelnica je pripravljena glede na primer in zakonodajo.

Primer 2: Teja je prijavila osebno dopolnilno delo – nabiranje zelišč. Obdavčitev nabiranja zelišč sodi v Prilogo 1, točko B (nakup vrednotnice je obveznost izvajalca storitve). Z nabiranjem zelišč je zaslužila 180 EUR. Poglejmo si Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve: Tabela 12: Dohodek pri osebnem dopolnilnem delu −nabiranje zelišč

Dohodek

Normirani stroški (10 % od 1)

Prispevki (vrednotnica)

Davčna osnova (1-2-3)

Akontacija dohodnine (25 % od 4)

Izplačilo na TRR

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena glede na primer in zakonodajo.

104

180 EUR 18 EUR 9,23 EUR 152,77 EUR 38,19 EUR 114,58 EUR

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

7.3 OSEBNO DOPOLNILNO DELO IN POGODBA O ZAPOSLITVI Tabela 13: Primerjava osebnega dopolnilnega dela in pogodbe o zaposlitvi

OSEBNO DOPOLNILNO DELO Časovno trajanje

Časovno trajanje ni omejeno, omejen je zaslužek, ki ga posameznik lahko zasluži z osebnim dopolnilnim delom (ne sme presegati treh povprečnih neto mesečnih plač v

POGODBA O ZAPOSLITVI določen čas

nedoločen čas

Pogodba

traja toliko

traja za

časa, za

nedoločen

kolikor sta

čas.

se dogovorila zaposlovalec in zaposleni.

republiki Sloveniji). Izvajalec osebnega Kdo jo sklene?

dopolnilnega dela in prejemnik.

Stroški izplačevalca

Zaposlovalec in zaposleni.

Višina vrednotnice je

Izplačevalec/delodajalec

določena, in sicer 9,23

mora plačati prispevke

EUR. Od tega gre 7,18

za socialno varnost

EUR za pokojninsko in

(prispevki za pokojninsko

invalidsko zavarovanje

in invalidsko zavarovanje

(velja, da je 1

15,5 %, prispevki za

vrednotnica približno 1

zdravstveno zavarovanje

dan pokojninske dobe)

6,36 %, prispevek za

in 2,05 EUR sta

zaposlovanje 0,14 %,

namenjena za

prispevek za starševsko

zdravstveno

varstvo 0,10 %, prispevek

zavarovanje (višina je

za poškodbe pri delu) ter

sorazmerna razmerju

akontacijo dohodnine.

višine prispevkov za

105

Nefiks zaposlitvene rešitve pokojninsko in invalidsko zavarovanje (24,35%) in prispevkov za zdravstveno zavarovanje (6,36%), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica. Delovna doba

Delovna doba ne teče.

Delovna doba teče glede na pretečen čas (oz. kolikor je določeno s pogodbo za določen čas, toliko časa traja zaposlitev).

Vir: lasten. Tabela je sestavljena na podlagi podatkov zbranih v poglavju Osebno dopolnilno delo.

106

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

7.4 VIRI 1. AJPES. Dostopno na povezavi: ajpes.si. 2. AJPES. Seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Dostopno na povezavi: ajpes.si/sodd. 3. FURS. Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za obdobje od do. Dostopno na povezavi: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P002-0000.pdf. 4. FURS. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo. Dostopno na: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P001-0000.pdf. 5. FURS. Vzorec zahtevka za pridobitev vrednotnice za osebno dopolnilno delo/ obračun prispevka za osebno dopolnilno delo ODD. Dostopno na: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P003-0000.pdf. 6. Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo. Uradni list RS, št. 21/17. 7. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Uradni list RS, št. 94/14. 8. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno. Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZPDZC-1.

107

Nefiks zaposlitvene rešitve

SAMOZAPOSLITEV IN PODJETNIŠTVO

8.1 SPLOŠNO 8.1.1

Izbira statusne oblike podjetja

Izbira statusne oblike podjetja je zelo pomembna odločitev vsakega bodočega podjetnika. Najpogostejše poslovne oblike podjetij sta s. p. in d. o. o. Poleg njiju pa poznamo še družbo z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.), komanditno družbo (k. d.), delniško družbo (d. d.), komanditno delniško družbo (k. d. d.). Pravila ustanovitve in poslovanja določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD−1). Nekatere osebe pa lahko opravljajo svojo dejavnost brez registracije podjetja ali vstopa v delovno razmerje na podlagi drugih zakonov. Slednji morajo pridobit poseben status oziroma se morajo vpisati v primarni register, če ta obstaja, ter se v 8 dneh od vpisa v primarni register oz. od začetka opravljanja dejavnosti vpisati v davčni register. Poznamo še: •

status samostojnega kulturnega delavca,

•

status samostojnega novinarja,

•

status zasebnega raziskovalca,

•

svobodni poklic (npr. odvetniki),

•

proizvajalci električne energije,

•

druge fizične osebe, ki izvajajo dejavnost, za katero ne obstaja register (npr. samozaložništvo).27

Povzeto po Davčni vodnik 2017 za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Dostopno na: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_i z_dejavnosti/Opis/davcni_vodnik.pdf 27

108

Andreja Ferjan훾i훾, Adriana Lorenzutti

Priro훾nik za mlade

POMNI! Izbira statusne oblike poslovanja je zelo pomembna, ker za seboj potegne veliko stvari!

Kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije, je na dan 30. 6. 2017 od vseh poslovnih subjektov 42,4 % samostojnih podjetnikov in 34,7 % gospodarskih dru탑b.

Slika 1: Poslovni subjekti v Republiki Sloveniji, stanje na dan 30. 6. 2017

VIR: AJPES, ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Porocila

109

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.1.2

Izbira imena podjetja

Za izbiro imena se smiselno uporabljajo členi od 12. do 23. ZGD-1, posebne določbe o podjetniku pa so zajete v 72. členu ZGD-1. Ime, s katerim družba posluje, je t. i. firma. Izbira imena je zelo pomembna, saj se bo tako podjetje razlikovalo od drugih podjetij in nas bodo naše potencialne stranke z lahkoto našle. Pomembno je, da s firmo ne bomo posegali v pravice drugih. Ta mora javnosti v svojem imenu nakazati, kakšno dejavnost opravlja. Pomembno je, da firma ne vsebuje imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij. Ime ne sme biti dvoumno, da bi ljudi spravljalo v zmoto glede vrste in obsega njihovega poslovanja ali pa bi s tem kršilo pravice drugih oseb. Besedo Slovenija in druge besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost, je mogoče uporabiti v firmi le v skladu z dovoljenjem vlade. Če bi želeli v firmi uporabiti ime in priimek ali psevdonim znane osebe, bi morali od nje pridobiti dovoljenje, kolikor je ta oseba že pokojna, pa od njenih sorodnikov. V firmi se tudi ne sme uporabiti znakov ali besed, ki bi bili v nasprotju z zakoni ali moralo, registriranimi znamkami s strani tretjih oseb in uradnimi znaki. Oznaka, ki nakazuje dejavnost firme, mora biti napisana v slovenskem jeziku (npr. pravno svetovanje). Prevod v tuj jezik se lahko uporablja le skupaj s firmo v slovenskem jeziku. Oznaka statusne oblike mora biti prav tako zapisana v slovenskem jeziku (npr. s. p., d. o. o. itd.). Sestavina firme so lahko črke slovenske abecede kot tudi črke X, Y, Q, W. Poleg teh pa se lahko uporabljajo še črke, ki so sestavni del firm, imen in priimkov družbenikov ali registriranih znamk.

PAZI! Nepravilna izbira firme ali razlikovalnega znaka ima lahko za posledico odškodninsko tožbo!

110

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.1.3

Priročnik za mlade

Izbira dejavnosti

Pred začetkom izbire dejavnosti se moramo informirati, kakšne pogoje moramo izpolnjevati in katera dovoljenja si je potrebno pridobiti, da bomo lahko izvajali željeno dejavnost. Za nekatere dejavnosti je potrebno pridobiti potrebna dovoljenja (npr. obrtno dovoljenje, licence itd.). Trenutno je razpisanih 464 dovoljenj.28 Seznam vseh dejavnosti, seznam poklicev in strokovnih kadrov, seznam dovoljenj in standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) najdete na portalu VEM (evem.gov.si), kjer lahko preverite, kaj vse morate izpolnjevati za izvajanje željene dejavnosti.

Dovoljenja. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/info/dovoljenja

111

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.1.4

Izbira sedeža in poslovnega naslova

Za podjetnika se smiselno uporabljajo členi 29. in 30. ZGD-1. Sedež družbe je kraj, kjer je ta vpisana v sodni register. Ta kraj se določa glede na to,: •

kje družba opravlja svojo dejavnost,

•

kje se vodijo njeni glavni posli,

•

kje deluje poslovodstvo družbe.

Družba ima lahko tudi podružnice, ki pa so lokacijsko ločene od sedeža družbe. Za podružnice velja, da niso pravne osebe, a ne glede na to lahko opravljajo posle, ki jih izvaja matična družba. Določila o podružnici se nahajajo v 31. členu ZGD-1. Poslovni naslov vsebuje podatke o državi, ulici in hišni številki, naselju, občini, poštni številki in kraju (8 alineja 2. odstavka 74. člena ZGD-1).

POMNI! Če podjetnik prijavlja poslovni naslov družbe ali podružnice in ni lastnik objekta, kjer se bo posel opravljal, mora pridobiti izjavo lastnika, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu! Izjavo lastnika je potrebno overiti, razen v primeru nekaterih izjem! Na točki VEM je ta storitev brezplačna (3. odstavek 74. člena ZGD-1).

112

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.1.5

Priročnik za mlade

Kje lahko registriram dejavnost – odprem podjetje?

Dejavnost lahko registriram oziroma podjetje lahko odprem fizično ali preko elektronskega načina.29 FIZIČNI NAČIN i.

brezplačne VEM točke: a. izpostave Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), b. upravne enote (UE), c. Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), d. Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), e. agencije SPIRIT Slovenija.

ii.

plačljivo: a. notarji.

ELEKTRONSKI NAČIN i.

brezplačno e−VEM (potrebno digitalno potrdilo, možnost registracije enoosebne družbe d. o. o. in registracija samostojnega podjetnika s. p.).

Podrobnejše informacije o registraciji s. p. najdete v Davčnem vodniku. Dostopno na: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Doh odek_iz_dejavnosti/Opis/davcni_vodnik.pdf 29

113

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.1.6

Kaj vse moram storiti v postopku registracije podjetja?

1. Predhodno preverim, ali moram imeti za opravljanje določenega posla določeno izobrazbo in potrebna dovoljenja. 2. Podam predlog za vpis v sodni register. 3. Prijava v davčni register. 4. Prijava v sistem socialnih zavarovanj. 5. Odpreti moram poslovni TRR. V roku 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije je potrebno posredno preko točke VEM ali neposredno FURS-u sporočiti podatke, ki jih Finančna uprava ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register se opravi preko obrazca DR-03. Sporočiti je potrebno sledeče podatke30: •

število in lokacijo poslovnih prostorov,

•

poslovne enote doma in v tujini,

•

kapitalske naložbe doma in v tujini,

•

plačilne račune v tujini,

•

povezane osebe,

•

podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje,

•

podatke o osebi, ki vodi poslovne knjige,

•

število zaposlenih oseb in dan v mesecu za izplačilo dohodkov iz zaposlitve,

•

podatki o morebitnih postopkih, ki so imela za izid insolventnost ali prenehanje,

•

druge morebitne informacije, za katere bi morala Finančna uprava vedeti.

Povzeto po: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Poslovanje_z_nami/Vpis_v _davcni_register_in_davcna_stevilka/Obrazci/Obrazec_DR-03.pdf 30

114

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

8.2 S. P. 8.2.1

Kaj je s. p.?

S. p. ali samostojni podjetnik je gospodarski subjekt, vendar po ZGD−1 ni pravna oseba. ZGD−1 vsebuje specifične določbe, ki se nanašajo le na samostojnega podjetnika. Za obveznosti iz poslovanja odgovarja s celotnim premoženjem, tudi osebnim. Vzpostavitev obdobnega mirovanja podjetja ni mogoče in ne obstaja. Ne glede na okoliščino, da podjetnik ne izvaja posla, mora ves čas, ko je podjetje vpisano v sodni register, plačevati davke in prispevke in ostale stroške, ki so povezani s poslovanjem podjetja.

POMNI! Pri opravljanju pridobitne dejavnosti s. p. uporablja davčno številko, ki mu je bila dodeljena kot fizični osebi. To pomeni, da z ustanovitvijo s. p. ne pridobi nove davčne številke!

8.2.2

Razlika med s. p. in popoldanskim s. p.?

Kadar govorimo o navadnem s. p. in popoldanskem s. p., dejansko formalno pravno govorimo o istem s. p. Pojma popoldanski s. p. v pravnih aktih ne najdemo. Ta pojem izhaja iz pogovornega jezika in predstavlja postranski poklic ali dejavnost, ki se opravlja poleg redne zaposlitve za polni delovni čas (tj. 40 ur tedensko). Po ZGD−1 se tako uporabljajo vse določbe enako za obe vrsti s. p. Potreba po razlikovanju teh dveh s. p. pa je nastala iz praktičnega vidika, s katerim označujemo razliko v plačilu socialnih prispevkov. Pri popoldanskem s. p. se izvaja plačilo le pavšalnih prispevkov.

115

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.2.3

Kako ga ustanovim?

S. p. se ustanovi s trenutkom vpisa v poslovni/sodni register in od takrat naprej lahko podjetnik prične izvajati svojo dejavnost. V prijavi za vpis mora bodoči podjetnik navesti sledeče: •

predviden datum vpisa (preteč mora vsaj 24 ur in ne sme biti daljši od enega meseca od vložene prijave),

•

firmo podjetnika,

•

sedež podjetja,

•

poslovni naslov,

•

podatke o podjetniku,

•

podatke o zastopniku,

•

navedba dejavnosti, ki se bo izvajala,

•

podatke o drugih delih podjetja kot enotah,

•

soglasje prokurista ali zastopnika za primer smrti, če ga ta ima,

•

če podjetnik ni lastnik objekta, kjer bo posloval, mora predložiti soglasje lastnika,

•

druge listine, ki jih določajo različni zakoni (2. odstavek 74. člena ZGD-1).

POMNI! Pri ustanovitvi s. p. ni potreben ustanovitveni kapital!

116

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

8.3 Davčni vidik 8.3.1

Ugotavljanje davčne osnove

Davčno osnovo za s. p. se lahko ugotavlja na podlagi: •

dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ALI

•

dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Ko se odločimo, da bomo ustanovili s. p., se moramo hkrati tudi odločiti, na podlagi česa se nam bo ugotavljala davčna osnova. Davčna osnova se nam lahko odmeri na podlagi dejanskih odhodkov ali normiranih odhodkov. Enkrat letno lahko ugotavljanje davčne osnove in vodenje knjig zamenjamo. Katero vrsto bomo izbrali, pa je povsem odvisno od tega, koliko predvidenih prihodkov in odhodkov bomo imeli. Več o tem si lahko preberete v Zakonu o davku dohodkov pravnih oseb v povezavi z Zakonom o dohodnini.

8.3.2

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov

Davčno osnovo se ugotovi tako, da se od prihodkov, ki so bili ustvarjeni v koledarskem letu ugotavljanja davčne osnove, odštejejo odhodki, ki so nastali v istem koledarskem letu. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodka pravnih oseb. Obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je potrebno davčnemu organu predložiti v obdobju od 1. januarja do 31. marca. Zavezanec lahko v davčnem obračunu uveljavlja davčne olajšave, ki so določene z ZDoh−2. V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo sledeče olajšave: •

olajšava zaradi izgube (60. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj (61. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za zaposlovanje (61. a čl. ZDoh−2),

117

Nefiks zaposlitvene rešitve •

olajšava za zaposlovanje invalidov (62. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za zavezanca invalida (63. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (64. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (65. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za donacije (66. čl. ZDoh−2),

•

olajšava za investiranje (66. a čl. ZDoh−2).

Spodnje davčne olajšave se lahko upoštevajo že pri preračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve ali pa v davčnem obračunu. DAVČNE OLAJŠAVE31: •

splošna olajšava:

Tabela 14: Splošna olajšava

SKUPNI DOHODEK

SPLOŠNA OLAJŠAVA

do 11.166,37 €

6.519,82 €

od 11.166,37 € do 12.570,89 €

4.418,64 €

nad 12.570,89 €

3.302,70 €

Vir: lastni. Tabela je sestavljena na podlagi Lestvice za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017

•

osebna olajšava: invalid s 100% telesno okvaro,

•

posebna osebna olajšava: status dijaka ali študenta,

•

posebna olajšava za vzdrževane otroke in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana,

•

olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Dostopno na povezavi: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letn a_odmera_dohodnine/Opis/Lestvica_za_leto_2017.pdf 31

118

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 201732: Za akontacijo dohodnine se upošteva stopnja dohodnine, ki je lahko 16 %, 27 %, 34 %, 39 % ali 50 %. Tabela 15: Dohodninska lestvica za leto 2017

NETO LETNA DAVČNA OSNOVA

DOHODNINA ZNAŠA 16 %

do 8.021,34 € od 8.021,34 € do 20.400,00 €

1.283,41 € + 27 % nad 8.021,34 €

od 20.400,00 € do 48.000,00 €

4.625,65 € +34 % nad 20.400,00 €

od 48.000,00 € do 70.907,00 €

14.009,65 € + 39 % nad 48.000,00 €

nad 70.907,20 €

22.943,46 € + 50 % nad 70.907,20 €

Vir: lastni. Tabela je sestavljena na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 79/16).

Primer: Mateji je odmerjena davčna osnova v višini 10.000,00 €. Koliko znaša njena dohodnina? Mateji se odmeri dohodnina po drugem dohodninskem razredu. Dohodnina znaša 1.817,65 € brez upoštevanja morebitnih olajšav. Izračun: 10.000,00 € − 8.021,34 € = 1.978,66 € 1.978,66 € x 27 % = 534,2382 € 534,2382 € + 1.283,41 € = 1.817,6482 € = 1.817,65 €

32 Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 79/16).

119

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.3.3

Upoštevajoč normirane odhodke

Ugotavljanje davčne osnove se lahko izvede tudi na podlagi normiranih odhodkov. Ta način ugotavljanja davčne osnove je za podjetnika enostavnejši. Pri tem načinu ugotavljanja davčne osnove ni potrebno voditi evidenc o dohodkih oziroma nastalih stroških pri poslovanju.

NASVET Priporoča se vodenje stroškov za lastno evidentiranje odhodkov.

Normiran način se lahko priglasi takrat, kadar v davčnem letu pred tem davčnim letom prihodki iz dejavnosti, ki so ugotovljeni po pravilih o računovodju, ne presegajo 50.000 € oziroma 100.000 €, če je pri davčnem zavezancu ena oseba zavarovana za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj za 5 mesecev.33 Davčna osnova se ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki v višini 80 %. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti je 20 %. Pri normiranem s. p. ni možno uveljavljati davčnih olajšav.34 Davčna osnova je lahko tudi negativna. V takem primeru se prikaže izguba. V naslednjih letih lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove na podlagi izgube, ki jo je imel v preteklem letu.35

3. odst. 48. člena ZDoh−2.

Povzeto po:

www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek _iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Brosura_o_dohodku_iz_dejavnosti.pdf 35

60. člen ZDoh−2.

120

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.3.4

Priročnik za mlade

Akontacija dohodnine

Samostojni podjetnik mora v roku 8 dni vpisa v Poslovni register FURS-u predložiti obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov. Predhodno akontacijo določi sam podjetnik glede na višino davčne osnove davčnega leta. Davčno leto se lahko glede na datum ustanovitve razlikuje glede na koledarsko leto. Predhodna akontacija dohodnine se lahko v tekočem letu poslovanja plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Ali se bo plačevala v mesečnih ali trimesečnih obrokih, pa je odvisno od tega, koliko bo znašala akontacija. Če akontacija dohodnine presega 400 €, se bo plačevala v mesečnih obrokih, v kolikor pa je ta znesek manjši, pa se bo plačevala v trimesečnih obrokih.36 8.3.5

Davčni obračun

Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je potrebno predložiti najpozneje do 31. 3. za preteklo koledarsko leto. Letni obračun se predloži v elektronski obliki preko portala eDavki.37 8.3.6

Prispevki

Prispevki, ki jih je samostojni podjetnik dolžan plačevati, so: •

prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

•

prispevki za zdravstveno zavarovanje,

•

prispevki za starševsko varstvo,

•

prispevki za primer brezposelnosti.

36 Povzeto po: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Doh odek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_1_izdaja_Brosura_o_dohodku_iz_dejavnost i.pdf

Dostopno na povezavi: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Doh odek_iz_dejavnosti/Opis/davcni_vodnik.pdf 37

121

Nefiks zaposlitvene rešitve Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17, v nadaljevanju ZPIZ-2) v 15. členu določa, da se morajo zavarovati osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Obvezno zdravstveno zavarovanje: Na podlagi 5. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZZVZZ) so samostojni podjetniki dolžni plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevke se določa v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZVZZ. Prispevki se plačujejo od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki pa ne sme biti nižja od 60 % od zadnje povprečne letne plače v Sloveniji. Prispevki so preračunani na mesece, in sicer po stopnji, določeni za zavarovance in stopnji za delodajalce. Zavarovanje za starševsko varstvo38: V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15, v nadaljevanju ZSDP1) je v 4. točki prvega odstavka 8. člena določeno, da so samostojni podjetniki zavezanci k plačevanju tega prispevka. V primeru izpolnjevanja pogojev lahko samostojni podjetnik koristi pravice, ki izhajajo iz tega naslova. V kolikor Inšpektor za delo ugotovi, da v času prejemanja nadomestila samostojni podjetnik dela, pomeni kršitev določil ZSDP−1, kar privede do prenehanja prejemanja nadomestila. Prispevki se obračunavajo preko sistema eDavki. Najnižja osnova za prispevke za samozaposlene v letu 2017 znaša 58 %, v letu 2018 pa bo znašala 60 %. Ta je preračunana na mesec glede na znano povprečno

38 Če posameznik izpolnjuje pogoje, mu v primeru starševstva pripada bodisi materinski ali očetovski dopust, ter starševski dopust.

122

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da se bodo prispevki z letom 2018 še dodatno dvignili. Minimalni prispevki za september 2017 znašajo 355,36 €, maksimalni prispevki pa 2.118,71 €. Koliko znašajo minimalni in maksimalni prispevki za samostojnega podjetnika, je možno preveriti na straneh FURS, kjer objavljajo posebno tabelo vrednosti prispevkov. Tabela 16: Stopnje prispevkov39:

Prispevek

zavarovanca

delodajalca

15,50 %

8,85 %

Za zdravstveno zavarovanje

6,36 %

6,56 %

Za starševsko varstvo

0,10 %

Za zaposlovanje

0,14 %

0,06 %

0,53 %

22,10 %

16,10 %

Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni SKUPAJ

Vir: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Prispevki_za_socialno _varnost/Opis/Podrobnejsi_opis_7_izdaja_Brosura_o_placevanju_prispevkov_za_social no_varnost.pdf

Prispevke samostojni podjetnik izračunava mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost, na posebnem obrazcu OPSVZ40, ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec OPSVZ je na podlagi prvega odstavka 353. člena ZDavP-2 potrebno predložiti v elektronski obliki (eDavki) najkasneje do 15. dne v mesecu. Plačilo prispevkov mora biti opravljeno najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

39 Dostopno na povezavi: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Prispevki_za_socialno _varnost/Opis/Podrobnejsi_opis_7_izdaja_Brosura_o_placevanju_prispevkov_za_social no_varnost.pdf 40 Obrazec, za obračun prispevkov: uradni-list.si/files/RS_-2013-109-03972-OB~P002-0000.PDF

123

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.3.7

Kdaj mi pripada oprostitev plačila PIZ?

1. Samozaposlena oseba lahko uveljavlja delno oprostitev prispevkov PIZ le v primeru prvega vpisa v Poslovni register. Pravica izhaja iz ZPIZ−2. •

V prvih 12 mesecih pripada – 50 %.

•

V preostalih 12 mesecih pripada – 30 %.

2. Pravico do oprostitve plačila PIZ ima samozaposleni invalid, ki presega kvoto na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Pravica mora biti priznana s strani Invalidskega sklada Republike Slovenije. 3. Samozaposlena oseba, ki je starš in se prvič registrira v Poslovni register, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom. Pravica temelji na 50. do 55. členu ZSDP−1. Oprostitev plačila prispevkov lahko izkoristi le en starš. To stori z oddajo obrazca S−3/1 na CSD. Pravico se lahko uveljavlja za: •

nego in varstvo otroka do tretjega leta starosti,

•

nego in varstvo težje gibalno oviranega otroka, duševno prizadetega otroka, ki je starejši od treh let in ni dopolnil 18 let,

•

nega in varstvo dveh otrok do končanja prvega razreda OŠ.42

Dostopno na povezavi: zpiz.si/cms/?id=2&inf=87 Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/druzina/OBR._KD C.pdf; mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski_prejemki /pravice_iz_zavarovanja_za_starsevsko_varstvo/krajsi_delovni_cas 41 42

124

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.3.8

Priročnik za mlade

Sem študent. Kaj zame pomeni ustanovitev s. p.?

Ustanovitev s. p. prinaša za študenta tako prednosti kot slabosti. Ugodnosti in nekatere pravice študentov ugasnejo v trenutku, ko registrira s. p. Te pravice ugasnejo tudi, kadar študent vstopa v delovno razmerje, se vpiše v evidenco brezposelnih, postane poslovodna oseba gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov. S tem študent izgubi naslednje pravice in ugodnosti: •

delo preko študentske napotnice,

•

subvencionirano študentsko prehrano,

•

subvencionirano bivanje,

•

subvencionirane prevoze,

•

izgubi državno štipendijo in velika verjetnost je, da izgubi tudi kadrovsko (odvisno od podjetja),

•

izgubi družinsko pokojnino,

•

vključitev v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član,

•

uveljavljanje olajšav vzdrževanega družinskega člana.

Prednosti, ki jih študentu prinaša s. p., so pozitivne lastnosti, ki jih na splošno prinaša samozaposlitev (npr. teče delovna in pokojninska doba, vključenost v različna zavarovanja, možnost oglaševanja svoje dejavnosti, zaposlovanje, prijavljanje na razpise, uveljavljanje stroškov).

125

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.3.9

Primer: Luka je samostojni podjetnik (s. p.). Njegova dejavnost je oblikovanje spletnih strani. Zaradi prihajajočih praznikov ima povečan obseg dela. Zanima ga, ali mu lahko njegova partnerka pomaga, ne da jo zaposli?

ZPDZC-1 v 17. členu določa možnost kratkotrajnega dela. Njegova partnerka mu lahko pomaga v primeru, da Luka nima zaposlenih več kot 10 ljudi. Pri tem mora iti za kratkotrajno delo, ki ne presega 40 ur mesečno. Taka vrsta pomoči, ki mu jo bo nudila partnerka, ne bo plačana. Delo bo moralo biti opravljeno brezplačno. Luka bo moral voditi evidenco o kratkotrajnem delu. Partnerko bo moral zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

8.3.10 Primer: Miha je samostojni podjetnik (s. p.) in oče 17-letnemu Alenu. Zaradi povečanega obsega dela mu bo sin pomagal v skladu z določili o kratkotrajnem delu. Očeta zanima, kaj mora vse upoštevati in spoštovati, da ne bo kaznovan s strani inšpektorja za delo? ZPDZC−1 v 17. členu določa možnost opravljanja kratkotrajnega dela s strani sorodnikov v ravni vrsti do prvega kolena, kamor se uvršča tudi sin Alen. Za očeta bo delo opravil brezplačno. Mesečni obseg dela ne bo smel preseči 40 ur. Oče bo moral voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu. Prijaviti ga bo moral v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ker pa je sin mlajši od 18 let, bo moral oče pri odrejanju dela upoštevati pravice, ki gredo mlajšim od 18 let. Te posebnosti so določene z ZDR−1 (delovni čas, nočno delo, odmori itd.).

126

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

8.4 S. P. IN POGODBA O ZAPOSLITVI Tabela 17: Primerjava s. p. in pogodbe o zaposlitvi

S. P.

POGODBA O ZAPOSLITVI

Pravno-formalna

Fizična oseba, ki opravlja

Fizična oseba, ki je v

oblika

dejavnost.

delovnem razmerju.

S. p. lahko svobodno

Delojemalec svobodno

razpolaga s prisluženim

denarjem.

Prisluženi denar

Prispevki

Posameznik je vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. Osnova za odmero prispevkov je dobiček s. p. V kolikor je posameznik že vključen v obvezno

Prispevke plačujeta delodajalec in delojemalec.

zavarovanje na drugi podlagi, plačuje zgolj pavšalne prispevke (t. i. popoldanski s. p.) Usposabljanje iz varnosti pri delu

Če ni tveganj pri delu, ni potrebno opraviti usposablja iz varnosti pri delu.

Preventivni zdravstveni pregled

Če ni tveganj pri delu, ni potrebno opraviti preventivnega zdravstvenega pregleda.

Usposabljanje iz požarnega varstva

Podjetje je dolžno za zaposlene izvesti usposabljanje iz varnosti pri delu. Strošek usposabljanja nosi delodajalec. Podjetje je dolžno zagotoviti preventivni pregled za zaposlene. Strošek preventivnega zdravstvenega pregleda nosi delodajalec.

Če ni tveganj pri delu, ni

Podjetje je dolžno izvesti

potrebno izvesti

usposabljanje iz požarnega

usposabljanja iz

varstva. Strošek usposabljanja

požarnega varstva.

nosi delodajalec.

Vir: lastni. Tabela je sestavljena na podlagi poglavja S. P. ter primerjave s pogodbo o zaposlitvi.

127

Nefiks zaposlitvene rešitve

8.5 VIRI 1. AJPES. Poslovni register Slovenije. Dostopno na povezavi: ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Porocila 2. Davčni vodnik 2017 za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Dostopno na: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodni na/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/davcni_vodnik.pdf 3. Dovoljenja. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/info/dovoljenja 4. FURS. Obrazec DR-03 Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register. Dostopno na povezavi: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Poslovanje_z_nami /Vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/Obrazci/Obrazec_DR-03.pdf 5. Obrazec, za obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetji, ki nimajo plače za mesec. Dostopno na povezavi: uradni-list.si/files/RS_-2013-109-03972-OB~P002-0000.PDF 6. Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017. Ur. l. RS, št. 79/16. 7. Samozaposlene osebe – obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dostopno na povezavi: zpiz.si/cms/?id=2&inf=87 8. VEM Portal za podjetja in podjetnike. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem 9. Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zardi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/druz ina/OBR._KDC.pdf

128

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

10. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16 in 69/17. 11. Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16. 12. Zakon o gospodarskih družbah.

Uradni list RS, št. 65/09 – uradno

prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17. 13. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17. 14. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15. 15. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, NPB1, 100/05 – UPB1, NPB2, 114/06, NPB3, 16/07 – UPB2, NPB4, 87/11, NPB5, 96/12 – ZPIZ-2, NPB6, 98/14 in NPB7. 16. Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15, v nadaljevanju ZSDP-1.

129

Nefiks zaposlitvene rešitve

8.6 D. O. O. 8.6.1

Kaj je d. o. o.?

Družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17, v nadaljevanju ZGD-1), kjer v 471. členu pravi, da je družba z omejeno odgovornostjo družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložkov je lahko različna. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Vsak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež.

POMNI! Posebnost družbe z omejeno odgovornostjo je, da za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni (472. člen ZGD-1).

8.6.2

Primer: Marko želi ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo, kako naj to naredi?

Družba se ustanovi z družbeno pogodbo (opredeljeno v 474. členu ZGD-1), ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Podpišejo jo vsi družbeniki. Če je sklenjena na posebnem obrazcu, morajo biti podpisi družbenikov overjeni. Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. V primeru sklenitve v obliki notarskega zapisa mora družbenikovo pooblastilo potrditi notar, če pa je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, mora biti družbenikov podpis na pooblastilu

130

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

overjen. Pooblastilo ni potrebno, če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika (povzeto po 474. členu ZGD-1). Družbena pogodba mora vsebovati (474. člen ZGD-1): •

navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;

•

firmo, sedež in dejavnost družbe;

•

navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;

•

čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;

•

morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov.

Ustanovitev d. o. o. je opredeljena tudi v 473. členu ZGD-1, kjer določa, da družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba ima lahko največ 50 družbenikov, ampak le če to dovoli minister, pristojen za gospodarstvo. Osnovni kapital (osnovna glavnica 475. člen ZGD-1) mora znašati vsaj 7500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500 evrov. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun (povzeto po 475. člen ZGD-1).

131

Nefiks zaposlitvene rešitve Ustanovitelji morajo sestaviti pisno poročilo o poteku ustanovitve družbe (193. člen ZGD-1). V ustanovitvenem poročilu morajo biti prikazane bistvene okoliščine, od katerih je bilo odvisno plačilo za stvarne vložke ali stvarni prevzem. Pri tem se navedejo zlasti: •

pravni posli, s katerimi je družba pridobila stvarne vložke;

•

če je v družbo vloženo podjetje, njegov dobiček zadnjih dveh let in

•

nabavni in proizvodni stroški v zadnjih dveh letih.

V ustanovitvenem poročilu se navede tudi: •

ali in v kakšnem obsegu so bile ob ustanovitvi prevzete delnice za račun člana organa vodenja ali nadzora, in

•

ali in na kako si je član organa vodenja ali nadzora pridobil posebno ugodnost ali plačilo za pripravo ustanovitve (193. člen ZGD-1).

Družbo prijavijo za vpis v register člani organov vodenja ali nadzora (198. člen ZGD-1). POMNI! Kot smo že omenili, pri d. o. o. za dolgove družbe družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem, ampak je za to zadolžena sama družba najmanj do višine osnovnega kapitala.

132

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.6.3

Priročnik za mlade

Primer: Marka zanima, kakšna je obdavčitev d. o. o.

Vse pravne osebe so v Sloveniji obdavčene z davkom od dohodkov pravnih oseb, ki ga ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15 in 68/16, v nadaljevanju ZDDPO-2) ter drugi podzakonski akti. Vsi rezidenti Republike Slovenije so obdavčeni z davkom od dohodkov pravnih oseb, razen družb, ki ne izpolnjujejo pogojev za rezidentstvo − v nadaljevanju se bomo opredelili samo za rezidente.

8.6.4

Primer: Marka zanima, kako je z akontacijo dohodnine.

Družba preko sistema eDavki odda obračun akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka iz dejavnosti. Akontacija dohodnine se določi na podlagi davčnega obračuna, ki je določen v 51. členu ZDavP-2. Akontacijo dohodnine je potrebno oddati davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Akontacije se plačuje do 10. dne prihodnjega meseca (56. člen ZDavP-2), na proračun države SI 56 011008881000030, kjer se za nakazilo uporabi referenca SI19 in davčna številka družbe. Odločba, ki jo izda davčna uprava, ima izračunano tudi akontacijo davka na dobiček za tekoče leto. Kar pomeni, da bo glede na dobiček, ki ga družba prijavi, izračunan mesečni/ trimesečni obrok davka na dobiček, ki se bo v tekočem letu plačeval vnaprej. Ob koncu leta se nato ugotavlja, ali družba plača preveč ali premalo davka na dobiček, in ponovno izračuna akontacijo davka glede na novi dobiček. V primeru, da je obdavčljiv dobiček v tekočem letu višji kot v izteklem, je potrebno plačati razliko med dejanskim davkom na dobiček in že plačanim. V primeru, da družba nima dobička, FURS vrne akontacijo davka in ne zaračuna novega (to je urejeno v 54. členu ZDavP-2).

133

Nefiks zaposlitvene rešitve Pri zaračunavanju davka je mogoče uveljavljati tudi razne olajšave, kot so npr. olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj (55. člen ZDDPO-2), olajšave za investicije (55/a. člen ZDDPO-2), olajšave za zaposlovanje (55./b člen ZDDPO2), olajšave za zaposlovanje invalidov (56. člen ZDDPO-2), olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (57. člen ZDDPO-2), olajšave za prostovoljno pokojninsko zavarovanje (58. člen ZDDPO-2), olajšave za donacije (59. člen ZDDPO-2).

POMNI! Davčni zavezanci, ki pravočasno poravnajo svoje dolgove, se izognejo dodatnim stroškom in drugim neprijetnostim davčne izvršbe. Stanje davčnega dolga lahko zavezanci preverijo na telefonski št. 082090000 ali po elektronski pošti ali s pomočjo sistema eDavki. Dolžniki davčni upravi, katerih dolg znaša več kot 5000 EUR in je starejši od 90 dni, so objavljeni na javno dostopnem seznamu!43

43 Več na spletni povezavi: fu.gov.si/javne_objave/seznam_neplacnikov_davkov_furs

134

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 8.6.5

Priročnik za mlade

Davčni vidik

Davčna osnova se ugotavlja na podlagi dejanskih dohodkov ter normiranih odhodkov. Dejanski odhodki so osnova za obdavčitev in predstavljajo razliko med prihodki in odhodki. Prisluženi denar, pridobljen s posli v d. o. o., pripada družbi. Splošna stopnja od dohodka pravnih oseb znaša 19 %, kar je določeno v 60. členu ZDDPO-2. Izplačilo dobička na račun družbenika pa je obdavčeno s 25-% davkom, ki ga določa ZDDPO-2 v 131. členu. Da bomo napisano lažje razumeli, si poglejmo primer. Primer: Družba Mia d. o. o. trguje s kozmetičnimi izdelki in je imela v lanskem letu 50.000,00 EUR prihodkov in 30.000,00 EUR odhodkov. Koliko davka na dobiček mora plačati? Davek na dobiček izračunamo tako, da od prihrankov odštejemo odhodke in dobimo dobiček, ki ga obdavčimo. 50.000,00EUR – 30.000,00 EUR = 20.000,00 EUR Nato od dobička izračunamo davek na dobiček: 19 % od 20.000,00 EUR je 3.800,00 EUR. Po odbitem davku tako družbi ostane še 16.200,00 EUR dobička. Ker pa družbenik želi dobiček 16.200,00 EUR izplačati, je potrebno na podlagi ZDoh-2 znesek še dodatno obdavčiti. Vsako izplačilo se namreč obdavči z 25-% davkom. Od zneska 16.200,00 EUR izračunamo 25-% davka, kar pomeni 4.050,00 EUR. Ta znesek družbenik plača davčni upravi, preostali znesek 12.150,00 EUR pa lahko nakaže na svoj račun. Davek na dobiček, ki ga je izračunala finančna uprava, mora družba poravnati 30 dni od prejema odločbe o odmeri davka na dobiček, kar ureja ZDavP-2 v 66. členu.

135

Nefiks zaposlitvene rešitve 8.6.6

Primer: Kako je s prispevki, zanima Marka.

Vsak družbenik, ki je zaposlen v d. o. o., je vključen v obvezno zavarovanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je osnova za odmero prispevka. V primeru da družbenik ali poslovodja v družbi ni zaposlen, je vključen v zavarovanje kot družbenik. Osnova za odmero prispevkov se štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela. Pri tem je potrebno opozoriti, da višina prispevkov ni odvisna od višine dobička d. o. o. Poglejmo si vrste prispevkov, ki jih je potrebno plačevati: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17, v nadaljevanju ZPIZ-2) v 16. členu določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji. V skladu z 152. in 153. členom ZPIZ-2 so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanci/družbeniki sami zavezani za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca. Obvezno zdravstveno zavarovanje: Na podlagi 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT, v nadaljevanju ZZVZZ) se določa, da so zavarovanci po omenjenem zakonu družbeniki družb z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju je v 51. členu ZZVZZ opredeljeno, da zavarovanci ZZVZZ plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji, določeni za zavarovance, in po stopnji, določeni za delodajalce.

136

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Zavarovanje za starševsko varstvo44: v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15, v nadaljevanju ZSDP1) je v 8. členu določeno, da so zavarovanci za starševsko varstvo družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Za starševsko varstvo se plačujeta prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca (9. člen ZSDP-1). Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (10. člen ZSDP1). Zavarovanci so sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca za starševsko varstvo (9., 11. in 12. člen ZSDP-1). Zavarovanje za primer brezposelnosti: ZUTD ureja zavarovanje za primer brezposelnosti v 54. členu, kjer določa, da se obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo. Zavarovanje za primer brezposelnosti torej ni predvideno za poslovodne osebe, ki so družbeniki v več osebnih kapitalskih družbah (d. o. o.). Na podlagi 135. člena ZUTD je osnova za plačilo prispevkov za zaposlovanje enaka osnovi za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Družbeniki so po določbi 136. in 137. člena ZUTD sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca.

Če posameznik izpolnjuje pogoje, mu v primeru starševstva pripadajo bodisi materinski ali očetovski dopust ter starševski dopust.

137

Nefiks zaposlitvene rešitve Tabela 18: Stopnje prispevkov:

Prispevek

zavarovanca

delodajalca

15,50 %

8,85 %

Za zdravstveno zavarovanje

6,36 %

6,56 %

Za starševsko varstvo

0,10 %

Za zaposlovanje

0,14 %

0,06 %

0,53 %

22,10 %

16,10 %

Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni SKUPAJ

Vir: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Prispevki_za_socialno _varnost/Opis/Podrobnejsi_opis_2_izdaja_Placevanje_prispevkov_za_socialno_varnost _za_zavarovance_-_druzbenike.pdf

Prispevke družbeniki izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost, na posebnem obrazcu OPSLV45, ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec OPSVL je na podlagi 353. člena ZDavP-2 potrebno predložiti najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki (eDavki). Plačilo prispevkov pa mora biti opravljeno najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. POMNI! Da lahko država zagotavlja pravice do socialne varnosti, je potrebno redno zagotavljanje finančnih sredstev obveznega socialnega zavarovanja, kar pomeni, da zavezanci za plačilo prispevkov za socialno varnost (delodajalci in druge osebe, ki zavarovancu izplačujejo dohodek, zavarovanci sami ali drugi zavezanci po zakonu (ministrstva, občine …) prispevke redno plačujejo.

45 Obrazec, za obračun prispevkov: uradni-list.si/files/RS_-2013-109-03972-OB~P002-0000.PDF

138

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

8.7 BISTVENE RAZLIKE MED S. P. IN D. O. O. Tabela 19: Razlike med s. p. in d. o.o.

s. p.

d. o. o.

Pravno-formalna

Fizična oseba, ki

Pravna oseba, ki opravlja

oblika

opravlja dejavnost.

dejavnost.

Ustanovni kapital

Ni ustanovnega kapitala.

7.500,00 EUR

S. p. lahko svobodno

Prisluženi denar družbenika

razpolaga s prisluženim

ni njegov, ampak pripada d.

denarjem.

o. o.

Prisluženi denar

Obdavčitev

Obdavčitev dobička po

dobička

dohodninski lestvici

19-% fiksna davčna stopnja. Izplačilo dobička na račun družbenika – fizične osebe je obdavčeno s 25 %.

Odgovornost

Podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem.

D. o. o. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Družbenik v osnovi ne odgovarja za obveznosti družbe.

Plača

Plača podjetnika je

Plača družbenika, ki je

dobiček s. p. Dvigi

zaposlen v d. o. o., je

denarja med letom niso

odhodek za d. o. o.

odhodek za s. p., razen prispevkov. Vodenje poslovnih knjig Prispevki

Normirani odhodki

Dvostavno knjigovodstvo

Enostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo Posameznik je vključen v

V kolikor je družbenik

obvezno zavarovanje kot

zaposlen v d. o. o., je

samozaposlen. Osnova za

vključen v obvezno

odmero prispevkov je

zavarovanje na podlagi

dobiček s. p.

pogodbe o zaposlitvi.

139

Nefiks zaposlitvene rešitve V kolikor je posameznik

Osnova za odmero

že vključen v obvezno

prispevkov je plača.

zavarovanje na drugi

Družbenik – poslovodja, ki v

podlagi, plačuje zgolj

družbi ni zaposlen, je

pavšalne prispevke (t. i.

vključen v zavarovanje kot

popoldanski s. p.).

družbenik. Osnova za odmero prispevkov so vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela. Višina prispevkov ni odvisna od višine dobička d. o. o.

Težje pridobi kredite za

Lažje pridobi kredite za

poslovanje.

Kandidiranje na

Manj primerna oblika za

Primernejša oblika za

razpise

kandidiranje na razpisih.

Oceno tveganj lahko

Podjetje je dolžno opraviti

opravi sam in to tudi

oceno tveganj in izdati

zapiše v izjavo.

izjavo o varnosti.

Če ni tveganj pri delu ni

Podjetje je dolžno za

potrebno opraviti

zaposlene izvesti

usposablja iz varnosti pri

usposabljanje iz varnosti pri

delu.

Krediti

Ocena tveganj z izjavo o varnosti Usposabljanje iz varnosti pri delu

Preventivni zdravstveni pregled Usposabljanje iz požarnega varstva

Če ni tveganj pri delu ni potrebno opraviti preventivnega zdravstvenega pregleda. Če ni tveganj pri delu, ni potrebno izvesti usposabljanja iz požarnega varstva.

Podjetje je dolžno zagotoviti preventivni pregled za zaposlene. Podjetje je dolžno izvesti usposabljanje iz požarnega varstva.

VIR: delno povzeto po evem.gov.si/info/zacenjam/zelim-ustanoviti-podjetje/poslovne-oblike-podjetij

140

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

8.8 VIRI 1. FURS. Seznam neplačnikov davkov FURS. fu.gov.si/javne_objave/seznam_neplacnikov_davkov_furs 2. Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetji, ki nimajo plače za mesec. uradni-list.si/files/RS_-2013-109-03972-OB~P002-0000.PDF 3. Razlike med s. p. in d. o. o. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/info/zacenjam/zelim-ustanoviti-podjetje/poslovne-oblikepodjetij 4. Zakon o davčnem postopku. Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16. 5. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15 in 68/16. 6. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17. 7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17. 8. Zakon o urejanju trga dela. Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17. 9. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT. 10. Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15.

141

Nefiks zaposlitvene rešitve

USTANOVITEV DRUŠTVA IN ZAVODA

9.1 SPLOŠNO O USTANOVITVI DRUŠTVA Primer: Miha je po duši ekolog in si v vsakem trenutku prizadeva za čistejše okolje. Njegova zagnanost je vplivala tudi na njegove prijatelje. Odločili so se, da bodo ustanovili društvo, ki bo ozaveščalo o pomembnosti reciklaže odpadnih stvari. Sprašujejo se, kaj morajo storiti, da bodo lahko začeli delovati pod imenom Društvo mladih ekologov? Zaradi uresničevanja skupnih interesov lahko ustanoviteljice in ustanovitelji ustanovijo društvo oziroma združenje. Združevanje v društvo je prostovoljno. Društvo je neprofitno, kar pomeni, da njegov namen ni pridobivanje dobička. Presežke iz prihodkov nad odhodki mora nameniti za uresničevanje svojega namena in zastavljenih ciljev. Krovni zakon, ki ureja to področje, je Zakon o društvih. Društvo lahko ustanovijo vsaj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Ustanovitelji morajo organizirati ustanovni zbor. Na njem sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt o ustanovitvi ter izvolijo zastopnika. Društvu morajo izbrati ime. Ime mora biti v slovenščini. V kolikor se društvo ustanavlja na območjih, kjer je dvojezičnost, mora biti ime prevedeno v jezik manjšin. Besedne zveze Republika Slovenija se v imenu ne sme uporabljati. Pravila določanja imena so zelo podobna pravilom, ki veljajo za različne statusne oblike podjetij. Potrebno je izpeljati še postopek registracije na Upravni enoti. Registracija društva je določena od 17. do 23. člena ZDru-1. V postopku registracije (fizične osebe) je potrebno predložiti sledeče dokumente in podatke: •

zapisnik ustanovnega zbora,

•

statut društva oziroma temeljni akt,

•

sporočiti sedež društva,

•

predložiti osebne podatke zastopnika društva,

•

predložiti seznam ustanoviteljev z osebnimi podatki,

142

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

•

sporočiti podatke o dejavnostih, s katerimi se bo društvo ukvarjalo,

•

podati predlog za glavno dejavnost društva (18. člen ZDru-1).

9.2 Lastnosti društva Tabela 20: Lastnosti društva

LASTNOSTI USTANOVITELJI

Društvo lahko ustanovijo vsaj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe.

OSEBA

Pravna oseba

PRAVNA SPOSOBNOST

Z vpisom v sodni register.

DELOVNA RAZMERJA

Delovna razmerja se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

UDELEŽBA DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU IN SINDIKALNE PRAVICE

Udeležba delavcev pri upravljanju in

OSNOVNI KAPITAL

Ni določen osnovni kapital.

IME

izvrševanju sindikalnih pravic se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

•

ime mora biti v slovenščini,

•

če je na območju narodnih manjših tudi v njihovem jeziku,

•

ime ne sme biti žaljivo ali zavajajoče,

•

ime se mora razlikovati od ostalih društev,

•

ime mora vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub,

•

ime mora vsebovati označbo dejavnosti društva,

•

ime ima lahko dodatno sestavino, ki ga lahko označuje (v slovenščini ali

143

Nefiks zaposlitvene rešitve narodni skupnosti, ime mednarodne zveze društev, katere član je, ali ime društva, za katerega ustanavlja podružnico, osebno ime, tuje besede, ki označujejo dejavnost društva v primeru, da slovenski jezik nima ustreznega izraza, domišljijsko poimenovanje, uporaba mrtvega jezika), •

v pravnem prometu lahko uporablja le svoje registrirano ime,

•

lahko uporablja skrajšano ime,

•

ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija,

•

za uporabo imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, druge pravne osebe, zgodovinske ali znamenite osebnosti je potrebno pridobiti dovoljenje.

SEDEŽ

Sedež društva je kraj, kjer opravlja dejavnost. Če društvo opravlja dejavnost v več krajih, je njegov sedež tam, kjer je poslovodni organ društva.

DEJAVNOSTI ZAVODA SPLOŠNI AKT SKLEPANJE POGODB IN DRUGIH POSLOV DDPO (davek od dohodka pravnih oseb)

144

Društvo lahko opravlja eno ali več dejavnosti (nepridobitne, pridobitne). Temeljni akt, statut Društvo lahko sklepa pogodbe ali druge posle samo v okviru dejavnosti, za katere je vpisano v sodni register. •

za nepridobitno dejavnost ne plača DDPO,

•

za pridobitno dejavnost plača DDPO.

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti PREDNOSTI IN SLABOSTI

Priročnik za mlade

PREDNOSTI: •

ni predvidenega ustanovnega kapitala,

•

dobiček iz nepridobitne dejavnosti se ne obdavči.

SLABOSTI: •

izkazati je potrebno neprofitnost,

•

društvo je odgovorno za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga + lahko odgovarja tudi zastopnik društva, če tega ni navedeno v ustanovnem aktu,

•

objava letnega poročila na AJPES-u.

Vir: lastni. Tabela je rezultat lastnosti obdelave zakona.

145

Nefiks zaposlitvene rešitve

9.3 SPLOŠNO O USTANOVITVI ZAVODA 9.3.1

Kdaj se odločimo, da bomo ustanovili zavod?

Krovni zakon zavodov je Zakon o zavodih (ZZ). Zavod, kot ga opredeljuje 1. čl. ZZ, je organizacija, ki se jo ustanovi za opravljanje nepridobitnih dejavnosti. Za ustanovitev zavoda se je smotrno odločiti, kadar razmišljamo o opravljanju dejavnosti, ki bo nepridobitna, kar pa ne pomeni, da za svojo dejavnost ne smemo zaračunavati. Poznamo javne zavode in zasebne zavode. Javne zavode lahko ustanavlja država ali samoupravna lokalna skupnost. Soustanovitelji pa so lahko tudi pravne in fizične osebe. Zavod se ustanavlja za sledeče dejavnosti: •

vzgoja in izobraževanje,

•

znanost,

•

kultura,

•

šport,

•

zdravstvo,

•

socialno zdravstvo,

•

otroško varstvo,

•

invalidsko varstvo,

•

socialna zavarovanja,

•

druge nepridobitne dejavnosti.

POMNI! Zasebni zavod mora za svojo glavno dejavnost izkazati neprofitnost.

146

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 9.3.2

Priročnik za mlade

Lastnosti zasebnega zavoda

Tabela 21: Lastnosti zasebnega zavoda

LASTNOSTI USTANOVITELJI

Ustanovitelji so fizične ali pravne osebe (domačini, tujci). Razen v primeru posameznih dejavnosti ali vrst zavodov se ustanovitelji lahko določijo z drugim zakonom. Če je več ustanoviteljev, se njihove pravice in obveznosti uredijo s pogodbo.

OSEBA

Pravna oseba

PRAVNA SPOSOBNOST

Z vpisom v sodni register

DELOVNA RAZMERJA

Delovna razmerja se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

UDELEŽBA DELAVCEV PRI

Udeležba delavcev pri upravljanju in

UPRAVLJANJU IN

izvrševanju sindikalnih pravic se urejajo v

SINDIKALNE PRAVICE

skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

OSNOVNI KAPITAL

Ni določen osnovni kapital. Zakon določa, da se lahko ustanovi zavod, če so zanj zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela.

IME

Ime zavoda mora vsebovati označbo, ki govori o dejavnosti, ki jo zavod izvaja, in sedež. Ime zavoda lahko vsebuje ime: •

ustanovitelja,

•

ime republike, občine ali mesta – potrebno dovoljenje pristojnega organa,

•

ime zgodovinske ali druge pomembne umrle osebe – potrebno dovoljenje dedičev.

147

Nefiks zaposlitvene rešitve Sestavni del imena je lahko tudi grafična oblika ali znak. Zavod lahko ima tudi skrajšano ime. Zavod lahko uporablja le tisto ime, ki je vpisano v sodni register. Možnost zahteve varstva imena pred sodiščem. SEDEŽ

Sedež zavoda je kraj, kjer opravlja dejavnost. Če zavod opravlja dejavnost v več krajih, je njegov sedež tam, kjer je poslovodni organ zavoda.

DEJAVNOSTI ZAVODA

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Zavod lahko spremeni svojo dejavnost ali jo razširi le ob soglasju ustanovitelja.

USTANOVITEV DRUGEGA

Zavod lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi

ZAVODA

drugi zavod le ob soglasju ustanovitelja.

POVEZOVANJE ZAVODOV

Zavodi se lahko povezujejo v skupnost zavodov ob soglasju ustanovitelja za opravljanje skupnih zadev (zbornice, splošna združenja).

SPLOŠNI AKT SKLEPANJE POGODB IN DRUGIH POSLOV

Statut ali pravila. Zavod lahko sklepa pogodbe ali druge posle samo v okviru dejavnosti, za katere je vpisan v sodni register.

DDPO (davek od dohodka

•

za nepridobitno dejavnost ne plača DDPO,

pravnih oseb)

•

za pridobitno dejavnost plača DDPO.

PREDNOSTI IN SLABOSTI

PREDNOSTI: •

ni predvidenega ustanovnega kapitala,

•

ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (potrebno navesti v ustanovni akt),

148

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti •

Priročnik za mlade dobiček iz nepridobitne dejavnosti se ne obdavči,

•

poročilo o poslovanju se na AJPES-u ne objavlja javno.

SLABOSTI: •

možnost ustanovitve za določene dejavnosti,

•

izkazati je potrebno neprofitnost,

•

zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga + lahko odgovarjajo tudi ustanovitelji, če tega ne navedejo v ustanovni akt.

Vir: lastni. Tabela je pripravljena za potrebe tega priročnika in predstavlja zasebni zavod.

149

Nefiks zaposlitvene rešitve 9.3.3

Kako ustanovim zavod?

Zavod se lahko ustanovi na dva načina. Eden je pri notarju ali pa se neposredno opravi vpis v sodni register pri okrožnem sodišču, kjer bo imel zavod sedež. Temeljni akt zavoda je Akt o ustanovitvi zasebnega zavoda. V skladu z 8. čl. ZZ je potrebno pri sestavi akta upoštevati predpisano vsebino. Vsebovati mora sledeče podatke: •

ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja oziroma ustanoviteljev,

•

polno ime in skrajšano ime, če ga bo ta uporabljal,

•

sedež zavoda,

•

dejavnosti zavoda (neprofitne, profitne),

•

določitev organov zavoda,

•

navedba sredstev, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,

•

vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda,

•

način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda,

•

pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,

•

navedba o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,

•

medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda,

•

druge določbe v skladu z zakonom (8. člen ZZ).

Podobno kot pri društvu ustanovitelji sprejmejo Akt o ustanovitvi. Nato se imenuje poslovodni organ (direktorja), ki bo pričel z izvajanjem dolžnosti za vzpostavitev zavoda. Ustanovitelji morajo biti osebno prisotni pri sestavi in podpisu listin. Izjema od tega pravila je notarsko overjeno pooblastilo, ko ustanoviteljeve interese zastopa pooblaščena oseba. Potrebno je pripraviti predlog za vpis ustanovitve subjekta v sodni register. Od banke je potrebno pridobiti dokazilo o zagotovljenih sredstvih. O vpisu bo presojalo registrsko sodišče. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon, bo opravljen vpis in s tem bo zavod pridobil pravno sposobnost.

150

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti 9.3.4

Priročnik za mlade

Primer: Ariana je ustanovila zasebni Zavod Zvezda. V novo ustanovljenem zavodu bo opravljala funkcijo direktorja. To bo njen edini oziroma glavni poklic. Ariana se je odločila, da si ne bo izplačevala plače. Zanima jo, ali mora plačevati kakšna zavarovanja glede na to, da ne bo prejemala plačila?

Ariana v Zavodu Zvezda nastopa kot ustanoviteljica in kot poslovodja. ZPIZ–2 v 16. čl. določa, da se morajo ustanovitelji zavodov, ki so tudi hkrati poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi (niso v delovnem razmerju, s. p.), vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovati se morajo za polni delovni čas oziroma zavarovati se morajo za razliko zavarovalnega časa, če so že zavarovani za krajši delovni čas od polnega. Določba velja tudi za tiste, ki ne prejemajo plače. To pomeni, da tudi, če za opravljanje funkcije ustanovitelja in poslovodne osebe Ariana ne prejema plačila, se bo morala ne glede na to dejstvo vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če je zasebni zavod ustanovilo več ustanoviteljev, bo to veljalo le za tiste, ki so hkrati tudi poslovodne osebe. Pogoj je, da je oseba tako ustanovitelj kot tudi poslovodna oseba. Ariana se bo morala vključiti tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje, saj 6. točka prvega odst. 15. čl. ZZVZZ določa, da se morajo ustanovitelji, ki hkrati tudi opravljajo poslovodno funkcijo kot glavni ali edini poklic, vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanci za starševsko varstvo so na podlagi 7. točke 8. čl. ZSDP−1 ustanovitelji zavodov, ki so istočasno tudi poslovodne osebe in te niso zavarovane na drugi podlagi. Glede na določbe ZSDP−1 bo morala Ariana plačevati tudi zavarovanje za starševsko varstvo. Če bo Ariana edini ustanovitelj zavoda in bo istočasno tudi poslovodna oseba, bo morala poleg zgoraj navedenih zavarovanj plačevati tudi obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ki jo določa prvi odst. 54. čl. ZUTD. To pa le v primeru, da ne bo iz tega naslova že kje drugje zavarovana. V primeru da bo več ustanoviteljev in ti bodo tudi poslovodne osebe, pa bodo primorani k plačevanju le obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za starševsko varstvo.

151

Nefiks zaposlitvene rešitve

10. PROSTOVOLJSTVO 10.1 Primer: Luka ima sklenjen dogovor o prostovoljstvu. Zanima ga, ali lahko kot prostovoljec upravičeno pričakuje nagrado za opravljeno prostovoljno delo? Zakon o prostovoljstvu (v nadaljevanju ZProst) opredeljuje prostovoljsko delo kot delo, ki ga posameznik/prostovoljec opravi po svobodni volji in za opravljeno

delo

pričakuje

plačila

ali

materialnih

koristi.

Namen

prostovoljnega dela je izvajanje dela, ki bo imelo pozitivne učinke na druge oziroma bo izvedeno delo splošno koristno za družbo. Iz tega izhaja, da Luka kot prostovoljec ne more pričakovati nagrade za opravljeno delo, razen v primeru doseganja izjemnih dosežkov v okviru opravljenega prostovoljnega dela. Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom lahko prostovoljcu dodeli letno nagrado za izjemne dosežke. To lahko stori le, če ima organizacija v svojem splošnem aktu v naprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor. Prostovoljec pa je lahko deležen tudi nagrade za zasluženo prostovoljstvo, ki se dodeli za življenjsko delo s strani RS. Nagrada RS za prostovoljstvo predstavlja najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. V praksi je zaslediti zmotno prepričanje, da je nagrada, ki gre prostovoljcu, enako kot povračilo stroškov, ki nastajajo prostovoljcu ob izvajanju prostovoljnega dela. Na tej točki gre pojasniti, da gre tu za dve popolnoma različni dejstvi.

POMNI! Izvajanje dela na podlagi dogovora o prostovoljstvu pozitivno vpliva na razvoj tako družbe kot prostovoljca.

152

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

10.2 Primer: Luka ima sklenjen dogovor o prostovoljstvu. Od svojega prijatelja, ki je tudi prostovoljec, je slišal informacijo, da lahko za svoje prostovoljno delo dobi povrnjene stroške. Zanima ga, kdaj mu povračilo stroškov pripada in kateri so ti stroški? ZProst določa v 31. čl. možnost povračila nekaterih stroškov, ki so prostovoljcu nastali z opravljanjem prostovoljnega dela. Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom je dolžna povrniti stroške, kadar je to dogovorjeno v dogovoru o prostovoljstvu. Opravi se lahko izplačilo prostovoljcem za sledeče stroške: •

potni stroški, stroški prehrane in nastanitve,

•

stroški prevoza in drugi stroški, ki so povezani s potjo in bivanjem v tujini,

•

nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ki so nujna in običajna za izvršitev določenega prostovoljnega dela,

•

stroški tujcev, ki so v Republiko Slovenijo napoteni na opravljanje prostovoljstva na podlagi dogovora tuje prostovoljne organizacije.

Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom prostovoljcu povrne potne stroške, stroške prehrane med delom in nastanitve v skladu s predpisi, ki veljajo za delovno pravna razmerja. Določila, ki se nanašajo na povračila, ureja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev določa 4. odst. 31. čl. Zakona o prostovoljcih.

POTNI STROŠKI: za potne stroške se šteje prevoz na delo od dejanskega prebivanja in iz dela, nad 1 kilometrom. Povrne se strošek javnega prevoza, če le-tega ni mogoče povrniti, se za vsak polni kilometer izplača 0,18 €. Potni stroški se vračajo tudi za prevoze na službenem potovanju. Kot tak prevoz se šteje prevoz z javnim sredstvom, osebnim avtomobilom, kombinirano vozilo za komercialne namene, najem osebnega avtomobila. Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi strošek takse (letališke takse, peronske karte, itd.), prav tako strošek za gorivo, če se uporablja službeno

153

Nefiks zaposlitvene rešitve vozilo, cestnine in parkirnine in ostali stroški, ki nastajajo s prevozom in prenosom stvari oziroma prtljage. V primeru, da oseba uporablja lastno prevozno sredstvo, mu pripada 0,37 € za vsak prevožen kilometer.

PREHRANA MED DELOM: za vsak dan, ko je na delu prisoten štiri ure ali več, se za prehrano izplača 6,12 €.

DNEVNICA: Dnevnica predstavlja povprečni strošek, ki jo bo imel prostovoljec s hrano na »službeni« poti. V Republiki Sloveniji ločimo tri vrste dnevnic. Dnevnice se razlikujejo glede na trajanje potovanja: •

polna dnevnica (potovanje nad 12 ur) → 21,39 €,

•

polovična dnevnica (potovanje med 8 in 12 ur) → 10,68 €,

•

znižana dnevnica (potovanje med 6 in 8 ur) → 7,45 €.

Dnevnica pripada vedno za celoten čas trajanja potovanja od ure in dneva začetka do ure in dneva zaključka potovanja. Na tak način se ugotovi, koliko dni je potekalo potovanje. Število vseh ur na potovanju delimo s 24, kar dobimo so polni dnevi. Število polnih dni pomnožimo s 24 in kar dobimo, odštejemo od vseh dni na potovanju, rezultat je preostanek ur. V kolikor dobimo preostanek ur, se dnevnica obračuna po zgornjih kriterijih. Če potovanje traja več dni, lahko pride tudi do prenočitve. Če prenočitev vključuje tudi zajtrk, se dnevnico obračuna tako: •

polna dnevnica (potovanje nad 12 ur) → dnevnica se zmanjša za 10 % = 19,25 €,

•

polovična dnevnica (potovanje med 8 in 12 ur) → dnevnica se zmanjša za 15 % = 9,08 €.

NASTANITEV: povračilo dejanskih stroškov za nastanitev na podlagi potnega naloga in računov.

NADOMESTILO ZA UPORABO LASTNIH SREDSTEV: Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev se lahko obračuna na dva načina. Lahko se obračuna na podlagi predloženih dokazil ali pa na podlagi pavšalnega zneska. Pavšalni

154

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

znesek se izračuna na podlagi realnih stroškov. Pavšalni znesek na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta. Povprečna mesečna plača v januarju 2016 je 1.015,85 €. Kar pomeni, da pavšalni znesek na letni ravni ne sme presegati 203,17 €.

STROŠKI V TUJINI: Za stroške, ki nastajajo v tujini, se izvede povračilo po določilih zgornje uredbe. Povračilo stroškov za potovanje v tujini zajema dnevnico kot povračilo stroškov prehrane, povračilo stroškov za nastanitev, povračilo stroškov prevoza, povračilo parkirnine in povračilo drugih stroškov, ki so vezani na opravljanje prostovoljnega dela v tujini. Višino dnevnic za posamezno državo najdete v prilogi Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini. Višina dnevnice je različna glede na državo. Višina dnevnice je odvisna od trajanja potovanja v tujini: •

potovanje nad 14 ur → polna dnevnica,

•

potovanje med 8 in 14 ur → 75 % od polne dnevnice,

•

potovanje med 6 in 8 ur → 25 % od polne dnevnice.

Če potovanje traja več dni, lahko pride tudi do prenočitve. Če prenočitev vključuje tudi zajtrk, se dnevnico obračuna tako: •

potovanje nad 14 ur → dnevnica se zmanjša za 10 %,

•

potovanje med 8 in 14 ur → dnevnica se zmanjša za 15 %.

STROŠKI TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI: tujcem, ki pridejo v Republiko Slovenijo na opravljanje prostovoljskega dela, mora domača organizacija poleg ostalih stroškov izplačati zgoraj tudi nadomestilo za osebne stroške. To se lahko izplača le, če je bilo tako dogovorjeno s tujo prostovoljno organizacijo, ki je tujca poslala v Republiko Slovenijo. Višina nadomestila ne sme presegati višine, ki jo za namen tedenskega ali mesečnega izplačila določa tak dogovor ali program.

155

Nefiks zaposlitvene rešitve OPOMBA! Zakon za nekatera izplačila predvideva obdavčitev, za nekatera pa ne. Informacije o obdavčitvi poiščite v veljavni zakonodaji. POMNI! Prostovoljnega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima prostovoljec pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

10.3 VIRI 1. E-vem. evem.gov.si/info/zacenjam/zelim-ustanoviti-podjetje/poslovne-oblikepodjetij/zavod 2. Povprečna mesečna plača za januar 2016. www.stat.si/StatWeb/News/Index/581 3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Uradni list RS, št. 140/06, 76/08 in 63/17 4. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Uradni list RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09 in 51/12 5. Zakon o društvih: Uradni list RS, št. 61/06, 58/09, NPB1, 39/11, NPB2, 64/11 – UPB1 in NPB3 6. Zakon o društvih. Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo. 7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17 8. Zakon o prostovoljstvu. Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15. 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela Uradni list RS, št. 55/17 10. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15 11. Zakon o zavodih. Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP.

156

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11. VAJENIŠTVO 11.1 SPLOŠNO Vajeništvo ureja Zakon o vajeništvu, ki je bil sprejet 8. maja 2017 na seji Državnega zbora Republike Slovenije in je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Novo sprejeti zakon reorganizira sistem in ga izboljšuje, zato vajeništvo ureja kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (1. člen ZVaj). Nov sistem temelji na sodelovanju med šolo, delodajalci in zbornico. POMNI! Nova ureditev vajeništva daje možnost mednarodno primerljivega pridobivanja znanja, posredovanja znanja, spretnosti in poklicnih zmožnosti, ki so potrebni za opravljanje poklica in nadaljnje izobraževanje. Takšna ureditev spodbuja čim prejšnjo usposobljenost za poklic in spodbuja vključevanje gospodarstva v sistem izobraževanja. Istočasno pa povezuje izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje na vajeniškem učnem mestu. Pri tem pa zagotavlja ustrezno usposobljen kader gospodarstvu in pospešuje zaposlovanje mladih (3. člen ZVaj). Vsebine, ki jih izvajajo delodajalci, so opredeljene v izobraževalnem programu.

Vajeniška oblika izobraževanja se od dosedanje šolske oblike izobraževanja loči v količini izvajanja izobraževanja pri delodajalcu. Nova vajeniška oblika izobraževanja se od stare loči predvsem v procentih izobraževalnega programa, izvedenega kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (50 odstotkov), medtem ko najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa izvede šola (predvsem vse splošnoizobraževalne predmete). Stara vajeniška oblika je v izobraževanjih predvidela veliko nižji delež dela pri delodajalcih (približni 22 odstotkov).

157

Nefiks zaposlitvene rešitve Vajeništvo se kot praktično usposabljanje z delom izvaja bodisi pri enem ali več delodajalcih. Možen je dogovor izvajanja vajeništva mednarodnih programov mobilnosti z namenom praktičnega usposabljanja ali v medpodjetniških izobraževalnih centrih (4. člen ZVaj). Mednarodni programi mobilnosti so v mednarodnem okolju zelo razširjeni, zato lahko tudi v Sloveniji pričakujemo visoko udeležbo v takšnih programih. 9. 1. 2017 je bil sprejet sklep o uvedbi poskusa vajeniške oblike izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja, s katerim so se v šolskem letu 2017/2018 določeni izobraževalni programi na določenih šolah izvajali tudi v vajeniški obliki. V šolskem letu 2017/2018 se je lahko dijak prijavil na naslednje smeri vajeništva: kamnosek, mizar, oblikovalec kovin – orodjar in gastronomske in hotelirske storitve. Na katera delovna mesta se dijaki lahko prijavijo, je odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest na pristojnih zbornicah in števila pogodb, sklenjenih z vajenci. Vajenci najdejo delodajalce na spletni strani Ministrstva za izobraževanje in šport.46 Vajeništvo poteka po načrtu izvajanja vajeništva, ki ga pripravita šola in delodajalec. Vsebovati mora opredelitev in uskladitev ciljev, ki jih vajenec z vajeniškim delom doseže. Cilji morajo biti zastavljeni v skladu z izobraževalnim programom ter ne smejo obsegati več, kot je opredeljeno v programu. Potrebna je priprava časovne razporeditve usposabljanja, da ne bi prišlo do križanja med praktičnim usposabljanjem in teoretičnim delom (šolskim izobraževalnim delom). Nikakor ne smemo pozabiti upoštevati tehnološke procese in napredek, ki so značilni za poklic, za katerega se izobražuje vajenec, saj se panoge dnevno razvijajo in napredujejo. Načrt mora nujno vsebovati načine in oblike medsebojnega obveščanja o izpolnjevanju vajenčevih obveznosti, izostankih, kršitvah, vzgojnih ukrepih in drugih okoliščinah, pomembnih za izvajanje vajeništva. Ker se vsako vajeništvo zaključi z izpitom, je potrebno z načrtom doreči način sodelovanja pri izvajanju zaključnih izpitov (11. člen ZVaj).

Več o prostih vajeniških mestih lahko si lahko preberemo na spletni povezavi: mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobraze vanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/vpis_v_srednje_sole 46

158

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Ko je načrt pripravljen, je sklenjen med pristojno zbornico, delodajalcem in šolo izvajalko izobraževalnega programa v obliki vajeništva, v katero je vpisan vajenec (11. člen ZVaj). To povečuje sodelovanje med šolo, delodajalci in zbornico. POMNI! Šole in delodajalci morajo sodelovati pri izvajanju izobraževanja za pridobitev srednje poklicne izobrazbe − s tem zagotavljajo kakovostno izvajanje izobraževalnega programa. Delodajalec je odgovoren za kakovost praktičnega usposabljanja z delom, šola pa je odgovorna za kakovost izobraževalnega dela v šoli. Sodelovanje se opredeli v načrtu izvajanja vajeništva (10. člen ZVaj).

Zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, skrbijo za usposabljanje vajencev za poklice v dejavnostih, za katere so pristojne. To pomeni, da vsaka zbornica nadzoruje le svoje področje in ne posega v druga. Zbornice imajo različne naloge, ki so zakonsko opredeljene. •

Predvsem skrbijo za pripravljanje in objavljanje razpisov vajeniških učnih mest.

•

Posredujejo šolam podatke za potrebe izvajanja vajeništva.

•

Skrbijo za sodelovanje med šolami in delodajalci pri pripravi načrta izvajanja vajeništva, da je ta pripravljen v skladu z izobraževalnim programom.

•

Zbornice sodelujejo pri pripravi katalogov za praktično usposabljanje z delom.

•

Skrbijo za ustrezna preverjanja delovnih pogojev in opreme na vajeniških učnih mestih glede na zahteve izobraževalnega programa.

•

Pripravljajo predloge programa usposabljanja mentorjev. Tega nato posredujejo Centru Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

159

Nefiks zaposlitvene rešitve •

Naloge zbornic so tudi izvajanja usposabljanja mentorjev, da ti lahko izvajajo mentorstvo vajencem.

•

Zbornice izvajajo tudi vmesne preizkuse, vodijo evidence ter dajejo pomoč vajencem pri iskanju delodajalca in obratno pomoč, svetovanje za delodajalce.

•

Enkrat letno za preteklo leto morajo zbornice izvajati pregled nad izvajanjem

vajeništva

poročati

ministrstvu,

pristojnemu

izobraževanje. •

Potrebno je, da zbornice skrbijo za redno izpolnjevanje obvez delodajalcev iz vajeniških pogodb, ki so pri njih registrirane.

•

V primeru sporov morajo posredovati v sporu med delodajalcem in vajencem.

•

Zbornice

morajo

izvajati

posamezne

promocijske

aktivnosti

spodbujanje vajeništva ter opravljajo druge naloge določene z ZVaj (12. člen ZVaj). 11.1.1 Kaj je vajeništvo in kdo ga opravlja? ZVaj opredeli vajeništvo v 5. členu, ki pravi, da je vajenec oseba − dijak, ki se izobražuje po izobraževalnem programu za pridobitev srednje poklicne izobrazbe, ki se izvaja v vajeniški obliki izobraževanja. Vajenec je tudi oseba, ki se izredno izobražuje, brezposelna oseba ali zaposlena oseba z namenom pridobitve srednje poklicne izobrazbe, zaradi prekvalifikacije ali nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (6.člen ZVaj). Vajenec se lahko začne praktično usposabljati z delom, ko dopolni 15 let. 11.1.2 Kako lahko posameznik pride do vajeništva? Posameznik se za opravljanje vajeništva najprej vpiše v šolo, ki izvaja izobraževalni program za vajence. Vajeništvo nato izvaja šola le v primeru, da ima posameznik registrirano pogodbo o vajeništvu, kar določa 7. člen ZVaj.

160

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.1.3 Obveznosti vajenca in delodajalca? Tako vajenec kot delodajalec imata svoje obveznosti. Obveznosti vajenca v času praktičnega usposabljanja opredeljuje 18. členu ZVaj, ki pravi, da mora vajenec opravljati praktično usposabljanje z delom po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pri tem redno vodi vajeniški dnevnik in izpolnjuje obveznosti po izobraževalnem programu in dosega zahtevane standarde izobraževanja. Delodajalca mora obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz vajeniškega razmerja. Vajenec mora paziti, da ne materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, pri svojem delu mora varovati osebne podatke in poslovne skrivnosti delodajalca. Vajenec mora biti pri delu seznanjen z varstvom pri delu. Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o vajeništvu izpolnjevati pogoje iz 8. člen ZVaj. •

Člen pravi, da mora imeti delodajalec ustrezne delovne pogoje in opremo ter biti vpisan v razvid vajeniških učnih mest.

•

Poslovati mora z dejavnostjo, za katero se vajenec izobražuje.

•

Vajencu mora biti sposoben zagotovi mentorja za čas praktičnega usposabljanja z delom.

•

Delodajalec v obdobju zadnjega leta pred sklenitvijo pogodbe o vajeništvu ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi kršitve delovno pravnih predpisov ter zoper njega ne sme biti uveden postopek za prenehanje ali prisilna poravnava,

•

V obdobju zadnjega leta pred sklenitvijo pogodbe o vajeništvu mora zaposlenim izplačevati plače in prispevke za socialno varnost.

Po izpolnjenih navedenih pogojih in sklenjeni pogodbi lahko delodajalec začne z izvajanjem vajeništva. Vendar je pri izvajanju še vedno vezan na določene obveznosti, ki jih določa zakon v 19. členu ZVaj. Ta določa, da je potrebno vajencu zagotoviti kakovostno praktično usposabljanje z delom na verificiranem vajeniškem učnem mestu. Delodajalec mora omogočiti izpolnjevanje obveznosti

161

Nefiks zaposlitvene rešitve po izobraževalnem programu v šoli, kar je določeno z načrtom o vajeništvu. Ker je delavec za svoje delo plačan, tudi vajencu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pripada vajeniška nagrada. Vajencu mora delodajalec zagotoviti varno in zdravo delo v skladu s predpisi. Delodajalec mora pri izvajanju vajeništva spoštovati vajenčevo osebnost ter upoštevati in ščititi vajenčevo zasebnost. Vajenec je upravičen do počitnic (šolskih počitnic), prav tako mu mora delodajalec omogočiti najmanj 6 prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit. Vajencu ne sme biti naloženo več dela, kot je določeno za dosego učnih ciljev na praktičnem usposabljanju z delom. Delodajalec mora voditi evidence na področju dela in socialne varnosti v skladu z zakonom, zagotavljati zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Obvezno je potrebno registrirati vajeniške pogodbe pri pristojni zbornici. 11.1.4 Kdo je lahko mentor? Mentor je lahko oseba z najmanj strokovno izobrazbo, pedagoško-andragoško usposobljenostjo in vsaj tremi leti delovnih izkušenj ali oseba z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim nazivom s področja, za katerega se vajenec usposablja, kar določa 9. člen ZVaj. Zakon predvideva tudi izjemo, kjer je mentor lahko tudi oseba s srednjo poklicno izobrazbo in vsaj petimi leti delovnih izkušenj s področja dejavnosti (panoge) oziroma poklica, za katerega se vajenec usposablja, in pedagoškoandragoško usposobljenostjo, kar je ravno tako določeno v 9. členi ZVaj. POMNI! Mentor nikakor ne more biti oseba, ki ji je prepovedano sklepanje delovnega razmerja oziroma opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja (9. člen ZVaj).

162

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.2 POGODBA O VAJENIŠTVU Pogodba o vajeništvu je sklenjena v pisni obliki in jo je potrebno po podpisu vajenca in delodajalca registrirati. Obe pogodbeni stranki morata izpolnjevati obveznosti (kot smo že omenili pri prejšnjih vprašanjih), delodajalec z ZVaj sicer nima specifično določenih pravic, jih ima pa zato vajenec. Pogodba se lahko med izvajanjem vajeništva tudi prekine, kar si bomo pogledali v nadaljevanju, ter lahko pride do podaljšanja in sklenitve nove pogodbe o vajeništvu. 11.2.1 Oblika in vsebina pogodbe Omenili smo že, da se pogodba o vajeništvu sklene v pisni obliki za čas, ko je vajenec vpisan v šolo, ki izvaja izobraževalni program za vajence. Pogodbo o vajeništvu skleneta vajenec in delodajalec pred vpisom v šolo. V pogodbenem razmerju sta delodajalec in vajenec dolžna upoštevati določbe ZVaj in druge zakone, kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca. S pogodbo o vajeništvu oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za vajenca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Pogodba o vajeništvu vsebuje naslednje podatke, zavzete v 16. členu ZVaj: •

osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno bivališče vajenca, kontaktne podatke vajenca (telefon, e-naslov),

•

osebno ime, stalno oziroma začasno bivališče staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika vajenca, ki je mladoleten,

•

davčno številko ali enotno matično številko občana vajenca ter transakcijski račun vajenca,

•

predhodno izobrazbo vajenca,

•

naziv, poslovni naslov, sedež, davčno številko in vrsto dejavnosti delodajalca,

•

kraj opravljanja praktičnega usposabljanja z delom,

•

ime izobraževalnega programa, po katerem se bo izobraževal vajenec, in naziv poklicne izobrazbe, za katero se bo usposabljal,

•

šolsko leto in letnik, v katerega se bo vajenec vpisal po sklenitvi pogodbe,

163

Nefiks zaposlitvene rešitve •

pričetek in trajanje pogodbe,

•

časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom,

•

osebno ime mentorja,

•

pogoje, pod katerimi se pogodba lahko podaljša zaradi neizpolnjenih obveznosti vajenca v šoli, in razloge za prenehanje pogodbe,

•

pravice in obveznosti delodajalca in vajenca,

•

prepoved, da delodajalec vajenca ne bo obremenjeval z deli, ki niso povezana z njegovim praktičnim usposabljanjem z delom,

•

določilo o dnevnem ali tedenskem času in razporeditvi praktičnega usposabljanja z delom,

•

določilo o znesku mesečne vajeniške nagrade v denarni obliki, ki pripada vajencu, in morebitnih drugih plačilih,

•

določilo o povračilu stroškov v zvezi z delom,

•

plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja vajeniške nagrade, stroškov v zvezi z delom in morebitnih drugih plačil in

•

navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela.

POMNI! Pogodbo o vajeništvu je po podpisu potrebno registrirati, kar je urejeno v 17. členu ZVaj. Delodajalec vloži vlogo za registracijo sklenjene pogodbe o vajeništvu pri pristojni zbornici. Pristojna zbornica preveri skladnost pogodbe o vajeništvu z zakonom in pogodbo registrira.

164

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.2.2 Koliko časa traja vajeništvo? Trajanje vajeništva je zapisano v pogodbi o vajeništvu. Zakon časovno ne opredeljuje trajanja vajeništva. Vemo pa, da nova vajeniška oblika izobraževanja predvideva najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa, izvedenega kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov

izobraževalnega

programa

izvede

šola,

tega

vse

splošnoizobraževalne predmete (okvirno 56 tednov v treh letih).

11.2.3 Registracija pogodbe o vajeništvu Kot smo že omenili, je v 17. členu ZVaj opredeljena registracija pogodbe o vajeništvu. Delodajalec pri pristojni zbornici vloži vlogo za registracijo sklenjene pogodbe o vajeništvu. Pristojna zbornica v postopku registracije preveri skladnost pogodbe o vajeništvu z zakonom in pogodbo registrira. Če sklenjena pogodba o vajeništvu ni skladna z zakonom, pristojna zbornica izda odločbo, s katero zavrne njeno registracijo in vajencu pomaga poiskati novega delodajalca. Postopek registracije pogodbe o vajeništvu pristojna zbornica vodi v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

11.2.4 Prenehanje pogodbe ZVaj v 27. členu predvideva različne načine prenehanja pogodbe. Na prvem mestu je nevtralna prekinitev pogodbe z iztekom pogodbe o vajeništvu. Sledi prekinitev pogodbe s pisnim sporazumom, kjer se stranki strinjata s prekinitvijo. Imamo še možnost odpovedi pogodbe o vajeništvu iz najrazličnejših zakonsko predvidenih pogojev ali v drugih primerih, ki jih določa zakon. Poglejmo si zakonsko predvidene razloge odpovedi pogodbe s strani delodajalca in vajenca.

165

Nefiks zaposlitvene rešitve Delodajalec odpove lahko pogodbo o vajeništvu: •

v primeru sklenitve pogodbe na podlagi lažnih podatkov,

•

v primeru, da vajenca pet dni zaporedoma ni na vajeniško učno mesto brez opravičljivega razloga,

•

kadar vajenec postane nezmožen za izobraževanje za poklic,

•

v primeru ogrožanja vajenčevega življenja in zdravja z opravljanjem vajeništva,

•

v primeru trajne bolezni, ki je po zdravnikovem mnenju nevarna drugim delavcem,

•

kadar pride do večkratnih kršitev obveznosti s strani vajenca ter v primeru vajenčeve izključitve iz šole,

•

v primeru izbrisa učnega mesta iz razvida učnih mest,

•

v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Vse to določa 28. člen ZVaj. Pogodbe pa ne more razdreti samo delodajalec, ampak jo lahko tudi vajenec. Ta lahko kadarkoli v času trajanja vajeništva s pisno obrazložitvijo prekine pogodbo o vajeništvu. Pri tem so izjema mladoletni vajenci, ki lahko pogodbo odpovejo le s soglasjem staršev oziroma zakonitega zastopnika (28. člen ZVaj).

POMNI! Odpoved pogodbe o vajeništvu mora biti nujno pisna in utemeljena, saj se s tem zavarujeta tako vajenec kot delodajalec. Kadar pride do odpovedi pogodbe o vajeništvu, prične teči 15-dnevni odpovedni rok, ne glede na to, katera stranka prekine pogodbo. O prenehanju pogodbe med delavcem in delodajalcem je potrebno obvestiti tudi šolo in pristojno zbornico.

166

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.2.5 Ali lahko sklenem oziroma podaljšam novo pogodbo o vajeništvu? Zakon predvideva tri primere prekinitve pogodbe in začetka dela z novo pogodbo: •

V primeru podaljšanja statusa dijaka. Vendar le v primeru posebnih potreb, starševstva ali izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi bolezni, za največ za eno leto, kar določa 29. člen ZVaj.

•

V primeru, da je vajencu prenehala veljati pogodba o vajeništvu zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani delodajalca, zbornica v 15 dneh od njenega prenehanja omogoči vajencu sklenitev nove pogodbe o vajeništvu z drugim delodajalcem (30. člen ZVaj).

•

V primeru, da vajenec odpove pogodbo, mu pristojna zbornica v 15 dneh od njegove odpovedi še največ dvakrat omogoči sklenitev nove pogodbe o vajeništvu z drugim delodajalcem (30. člen ZVaj).

167

Nefiks zaposlitvene rešitve

11.3 IZVAJANJE 11.3.1 Kdo lahko izvaja vajeništvo? Da lahko pride do vajeništva, je potrebna izobraževalna ustanova, ki ima program vajeništva. Ta izvaja teoretični del vajeniškega izobraževanja. Nato lahko vajeništvo (praktični del usposabljanja) izvaja delodajalec, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (2. člen ZVaj). Vajeništvo izvaja delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o vajeništvu ter s pomočjo zagotovljenega mentorja.

11.3.2 Dolžnosti mentorja Mentor je s svojim delom dolžan vajenca usposabljati najmanj 20 odstotkov časa vajenčevega usposabljanja z delom. Pri tem mu mora nuditi pomoč ter vse, kar je opredeljeno v načrtu izvajanja vajeništva in v pogodbi o vajeništvu. Mentor mora redno spremljati vajenca in njegov napredek, usposabljanje ter nadzorovati vodenje vajenčevega dnevnika. Mentor oceni tudi vajenčeve pridobljene

standarde

usposobljenosti,

predpisane

izobraževalnim

programom, ter oceniti učni izid (31. člen ZVaj).

POMNI! Mentorje je potrebno za vajeništvo usposobiti. Usposabljanje mentorjev izvajajo pristojne zbornice, lahko pa tudi druga pravna oseba, če tako določi ministrstvo, pristojno za izobraževanje. S pridobljenimi znanji lahko mentor uspešno izvede praktično usposabljanje in oceni učni izid vajeništva ter delovnega napredka vajenca v procesu praktičnega usposabljanja z delom (32. člen ZVaj).

168

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.4 PRAVICE VAJENCEV V ZVaj so opredeljene pravice vajencev, ki so naslednje: •

vajeniška nagrada 20. člen ZVaj,

•

povračilo stroškov, pozvanih s praktičnim usposabljanjem z delom 21. člen ZVaj,

•

upravičena odsotnost vajenca in nadomestilo vajeniške nagrade 22. člen ZVaj,

•

pravica do štipendije 23. člen ZVaj,

•

obremenitev vajenca 24. člen ZVaj,

•

posebno varstvo mladoletnih vajencev 25. člen ZVaj,

•

posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva 26. člen ZVaj.

POMNI! Po ZVaj delodajalci nimajo posebej opredeljenih pravic v povezavi z vajenci in vajeništvom.

169

Nefiks zaposlitvene rešitve 11.4.1 Obremenitve Obremenitev vajenca: vajeništvo in izobraževanje v šoli vajenca tedensko sme trajati skupno največ osem ur dnevno in 36 ur tedensko. V primeru, da traja določen dan pouk v šoli pet ali več ur, isti dan ne sme biti praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. V času šolskih počitnic lahko poteka usposabljanje z delom, vendar mu mora delodajalec v vsakem šolskem letu omogočiti vsaj šest tednov neprekinjenih poletnih počitnic in najmanj osem dni ostalih počitnic, določenih s šolskim koledarjem. Vsak vajenec, ki se praktično usposablja z delom najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora v trajanju najmanj 30 minut. Med dvema dnevoma, ko se vajenec praktično usposablja, ima pravico do počitka v trajanju najmanj 12 ur neprekinjeno in do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur. Vajenčev delavnik ne sme presegati omejenega časa, da ne bi prišlo do nadurnega dela. Prav tako se vajenec ne sme praktično usposabljati ob nedeljah in praznikih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi. Vsak mesec pa se vajenec lahko praktično usposablja eno soboto v mesecu, a ne več kot šest sobot v šolskem letu. Delavnik vajenca je omejen med 6. zjutraj in 22. ponoči, saj ne sme opravljati nočnega dela (24. člen ZVaj).

11.4.2 Posebno varstvo mladoletnih vajencev Posebno varstvo mladoletnih vajencev: vsak mladoletni vajenec je pri svojem delu varovan z določbami, ki urejajo delovna razmerja, o prepovedi opravljanja del delavcev, ki še niso dopolnili 18. leta starosti (25. člen ZVaj).

170

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.4.3 Posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva Posebno varstvo zaradi nosečnosti in starševstva: Podobno kot za varstvo mladoletnih vajencev se tudi tukaj pri vajenkah v času nosečnosti in dojenja uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja (26. člen ZVAj). Varstvo delavca zaradi nosečnosti in starševstva je opredeljeno v ZDR-1 od 182 do 190. člena. Naj na kratko povzamemo nekaj dejstev: •

delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju (182. člen ZDR-1),

•

v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti (183. člen ZDR-1),

•

v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom (184. člen ZDR-1),

•

delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem (185. člen ZDR-1),

•

delodajalec je dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom (186 člen ZDR-1),

•

delavec, ki izrablja starševski dopust, ima pravico do nadomestila plače v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust (187. člen ZDR-1),

•

delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno (188. člen ZDR-1).

171

Nefiks zaposlitvene rešitve 11.4.4 Ali je vajenec zavarovan v času vajeništva? Zavarovanje v času vajeništva opredeljuje 35. člen ZVaj, kjer pravi, da se vajenci obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v skladu s 1. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 99/13 – ZUPJS-C, 111/13 – ZMEPIZ1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT). To zavarovanje velja za vajence, ki se redno ali izredno izobražujejo in niso brezposelni. Vajenci se obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledice poškodbe pri delu, na podlagi pete alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2. Sredstva za plačilo stroškov zavarovanja iz prvega odstavka tega člena delodajalcem zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

172

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

11.5 IZREDNO IZOBRAŽEVANJE IN VAJENIŠTVO Tudi oseba, ki se izredno izobražuje, je lahko vajenec (5. člen ZVaj). Zakon v VII. poglavju pravi, da lahko vajeništvo sklene tudi redno zaposleni delavec zaradi prekvalifikacije, pridobitve srednje poklicne izobrazbe ali nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (36. člen ZVaj). Na izobraževanje je lahko delavec napoten tudi s strani delodajalca, kjer se opravlja praktično usposabljanje z delom, to se prizna kot opravičena odsotnost z dela, ne glede na to, ali praktično usposabljanje z delom poteka pri delodajalcu, s katerim ima delavec poleg pogodbe o vajeništvu sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi, ali pri drugem delodajalcu (36. člen ZVaj). Delavcu pripada nadomestilo plače, ni pa upravičen do vajeniške nagrade. Delovna čas delavca skupaj ne smeta presegati časovnih omejitev, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, in drugi predpisi. Vajeništvo lahko opravlja tudi brezposelna oseba zaradi prekvalifikacije, pridobitve srednje poklicne izobrazbe ali nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (37. člen ZVaj). V primeru brezposelnosti je pogodba sklenjena z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Pogodba o vajeništvu se lahko sklene po predhodni sklenitvi zaposlitvenega načrta in sestavi načrta izvajanja vajeništva. V času trajanja vajeništva se oseba vpiše v evidenco oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, v skladu z zakonom, ki ureja trg dela(37. člen ZVaj).

173

Nefiks zaposlitvene rešitve

11.6 PLAČILO ZA DELO 11.6.1 Kdo financira vajeništvo? Delodajalci sami financirajo vajeništvo, imajo pa ugodnosti za delodajalce, ki jih navaja Gospodarska zbornica Slovenije. Delodajalci, ki so se v letu 2017 odločili za sodelovanje pri poskusnem uvajanju vajeništva, bodo upravičeni do sofinanciranja: •

do 2000 € (za 56 tednov izobraževanja v podjetju v treh letih),

•

povračila prevoznih stroškov vajenca na praktično usposabljanje ter prehrano med praktičnim usposabljanjem,

•

zdravniškega pregleda (enako kot za dijake na praktičnem usposabljanju),

•

organizirano je brezplačno usposabljanje mentorjev preko projektov.4748

11.6.2 Vajeniška nagrada? Vajeniška nagrada: vsako delo je poplačano, kar velja tudi za vajeništvo. Vajenec je upravičen do vajeniške nagrade za čas praktičnega usposabljanja z delom. Nagrada se mesečno izplačuje v denarni obliki. Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od: •

250 eurov za prvi letnik;

•

300 eurov za drugi letnik in

•

400 eurov za tretji letnik.

Mesečni znesek vajeniške nagrade je lahko višji, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca (20. člen ZVaj).

Več informacij: usposabljanje-mentorjev.si, paum.sckr.si

Povzeto po: Gospodarska zbornica Slovenije,

gzs.si/skupne_naloge/izobrazevanje/vsebina/Javna-pooblastila/Vajeni%C5%A1tvo

174

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Za brezposelno osebo v vajeniškem razmerju se za določitev vajeniške nagrade uporablja ZVaj. Znesek vajeniške nagrade ne vključuje dodatkov, obveznih dajatev, ki bremenijo delodajalca, in povračila stroškov. Vajeniška nagrada ne vpliva na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialnovarstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev. Vajeniška nagrada se ne všteva v skupni dohodek družine, ki je osnova za pridobitev pravice vajenca ali njegove družine do otroškega dodatka, državne štipendije, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, znižanega plačila vrtca in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (20. člen ZVaj).

11.7 VIRI 1. Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na: gzs.si/skupne_naloge/izobrazevanje/vsebina/Javnapooblastila/Vajeni%C5%A1tvo 2. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vpis v srednje šole. Dostopno na povezavi: mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/vpis_v_srednje_ sole 3. PAUM. O projektu. Dostopno na: paum.sckr.si 4. Usposabljanje mentorjev 2016-2021. usposabljanje-mentorjev.si 5. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US. 6. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 99/13 – ZUPJS-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT. 7. Zakona o vajeništvu. Uradni list RS, št. 25/17, v nadaljevanju ZVaj.

175

Nefiks zaposlitvene rešitve

12. DIJAŠKO, ŠTUDENTSKO DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE 12.1 SPLOŠNO Študentsko delo je pravno urejen status, ki je urejen v drugem poglavju ZZZPB, in kljub uveljavitvi ZUTD še velja. Študentsko delo je po naravi podobno delovnemu razmerju. Razlika med študentskim delom in delovnim razmerjem je element časa. Študentsko delo se opravlja izključno občasno in začasno. Prav tako pa se delo preko študentske napotnice ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja. Delovno sodišče je pri razlagi obstoja delovnega razmerja razvilo pomembno orientacijsko vprašanje, v katerim se sprašuje, ali je delodajalec zlorabil institut študentskega dela. Za zlorabo gre tedaj, ko se opravlja delo na podlagi študentske napotnice, delo pa poteka v organiziranem delovnem procesu daljše obdobje ter se opravlja na popolnoma enak način, kot ga opravljajo osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.49

POZOR! Delo se ne sme opravljati na podlagi študentske napotnice, kadar so podani elementi delovnega razmerja!

VSRS Sodba VIII IPS 87/2016, Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=%C5%A1tudentsko%20delo&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IE SP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerP age=20&page=0&id=2015081111398236 49

176

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

12.1.1 Kdo lahko dela preko študentske napotnice? Na podlagi izdane študentske napotnice lahko delajo: •

Dijaki: osebe, ki so dopolnile vsaj 15 let in so se vpisale naprej v izobraževanje v RS, in dijaki državljani RS, ki se šolajo v tujini za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe.50

•

Študentje: študenti v RS (redni, izredni), študentje državljani RS, ki se šolajo v tujini.51 Če diplomiraš med študijskim letom na 1. bolonjski stopnji, se status ohrani do konca tekočega študijskega leta, kar omogoči, da lahko delaš preko študentske napotnice.52

•

Udeleženci

izobraževanja

odraslih:

izobraževanja odraslih in so mlajše od 26 •

osebe,

udeležene

let.53

Tujci: študenti tujih univerz, ki opravljajo študijske obveznosti v RS v okviru mednarodnih programov (izmenjave), in tujci, ki se šolajo v RS.54

12.1.2

Študent Eduardo prihaja iz tuje univerze. V RS bo opravljal študijske obveznosti v okviru mednarodnih programov, zato ima pravno podlago v ZTuj−2, da lahko dela preko študentske napotnice.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (2. odst.6.čl.), Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (46. čl.). 50

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (2. odst.6.čl.)

Zakon o visokem šolstvu (70. čl.).

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (2. odst.6.čl.)

Zakon o tujcih (5. odst. 44. čl.)

177

Nefiks zaposlitvene rešitve

12.2 PLAČILO ZA DELO 12.2.1 Tabela 22: Primer plačila študentskega dela

Izplačilo študentu na TRR

100,00 €

Bruto znesek na napotnici

118,34 €

Znesek računa brez DDV

158,27 €

Znesek računa z DDV – 22 %

167,06 €

Prispevki dijaka, študenta PIZ − 15,50 %

18,34 €

Koncesijska dajatev (prispevek delodajalca) – 16 %

18,93 €

Dodatna koncesijska dajatev (prispevek delodajalca) – 2 % Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevek delodajalca) – 0,53 % Prispevki delodajalca PIZ – 8,85 %

2,37 € 0,63 € 10,47 €

Prispevek delodajalca za ZZ – 6,36 %

7,53 €

DDV (plača delodajalec) – 22 %

8,78 €

VIR: preračun pripravljen s pomočjo spletne strani: studentski-servis.com/web_student/ss_izracun/preracun.php

12.2.2 Dijaki in študentje plačujejo prispevke za PIZ v višini 15,50 % od bruto zneska na napotnici. Delodajalec pa ima več prispevkov − ti so koncesijska dajatev, dodatna koncesijska dajatev, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prispevki za PIZ, prispevki za ZZ in DDV.

178

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

12.2.3 Enostaven preračun Tabela 23: Enostaven preračun

Št. Kaj?

Formula izračuna

Znesek v €

Izplačilo študentu na TRR

100,00 €

Bruto znesek na napotnici

1 + 5 =2

118,34 €

Znesek računa brez DDV

2 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10 = 3

158,27 €

Znesek računa z DDV

3 + 11 = 4

167,06 €

15,50 % od 2 = 5

18,34 €

16 % od 2 = 6

18,93 €

2 % od 2 = 7

2,37 €

0,53 % od 2 = 8

0,63 €

8,85 % od 2 = 9

10,47 €

6,36 % od 2 = 10

7,53 €

5 6 7

Prispevki dijaka, študenta PIZ Koncesijska dajatev (prispevek delodajalca) Dodatna koncesijska dajatev (prispevek delodajalca) Prispevek za poškodbe pri

delu in poklicne bolezni (prispevek delodajalca)

Prispevki delodajalca PIZ

Prispevek delodajalca za ZZ

DDV (plača delodajalec)

22 % od (6 + 7 + 8 + 9 + 10) = 11

8,79 €

Vir: lasten vir Razpredelnica je pripravljena s pomočjo zakonodaje in lastnega primera.

179

Nefiks zaposlitvene rešitve 12.2.4

Na podlagi 8. odst. 410. čl. ZPIZ−2 se dijakom in študentom, ki opravljajo delo preko študentske napotnice, prizna en mesec zavarovalne dobe. Preračun se opravi na podlagi procentov, ki so določeni z zakonom. Za leto 2017 znaša 58 %, za leto 2018 pa 60 % povprečne mesečne plače iz leta, v katerem se je delo opravljalo. POMNI! Delovna doba ni isto kot pokojninska doba! Delovna doba teče samo na podlagi sklenjene pogodbe iz ZDR−1.

12.2.5 Primer: Mateja je na podlagi študentske napotnice opravljala delo trgovke. Bila je zelo nadarjena in pridna delavka. Delo je opravljala po ustaljenem urniku, ki je bil napisan za mesec dni v naprej. Njen delavnik je bil popolnoma enak ali celo obsežnejši od dela sodelavk. Če je bilo potrebno, je tudi brez pripomb delala nadure. Mateja se ceni in ne želi, da bi jo delodajalec izkoriščal, zato jo zanima, ali ima mogoče kakšne možnosti za zaposlitev? Mateja bo morala v prvi fazi od delodajalca na podlagi tretjega odstavka 17. čl. ZDR−1 in prvega in drugega odstavka 204. čl. ZDR−1 zahtevati, da prizna delovno razmerje in da izroči pisno pogodbo o zaposlitvi. Mateja mora pisno zahtevati od delodajalca, da kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec ne odpravi kršitve oziroma izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

180

ŠTUDENTSKA NAPOTNICA

Urna postavka

Minimalna urna postavka od 1. 7. 2017 je 4,61 € (odredba MDDSZEM).

S 1. 2. 2015 se plačujejo prispevki PIZ – teče pokojninska doba (18. čl. ZPIZ-2).

Delo v prostorih delodajalca

Kdaj jo dvigniti?

Vsi delavci morajo imeti opravljen tečaj iz varnosti in zdravja pri delu (prvi odst. 2. čl. ZVZD-1).

Če delaš v prostorih delodajalca, je potrebno imeti na kraju opravljanja dela izvod študentske napotnice (drugi odst. 5. čl. ZPDZC-1).

Potrebno jo je dvigniti pred začetkom dela (ZPDZC-1).

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti Priročnik za mlade

Pokojninska doba

Varnost in zdravje pri delu

181

Nefiks zaposlitvene rešitve

12.3 VIRI 1. E-študentski servis. Dostopno na povezavi: studentski-servis.com/web_student/ss_izracun/preracun.php 2. Odredba MDDSZEM Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Uradni list RS, št. 27/2017. 3. Sodna praksa: VSRS Sodba VIII IPS 87/2016, Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=%C5%A1tudentsko%20delo&database[SOVS]=SOVS&da tabase[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_sub mit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111398236 4. Sodna praksa: VDSS sklep Pdp 203/2012, Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=%C5%A1tudentsko%20delo&database[SOVS]=SOVS&da tabase[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_sub mit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113047009 5. Zakon o delovnih razmerjih Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US 6. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju Uradni list RS, št. 79/06 7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17) 8. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT 9. Zakon o tujcih Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 59/17 10. Zakon o urejanju trga dela Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17 11. Zakon o varnosti in zdravju pri delu Uradni list RS, št. 43/11

182

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

12. Zakon o visokem šolstvu Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 in 61/17 – ZUPŠ 13. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C 14. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT in 61/17 – ZUPŠ 15. Zakon za uravnoteženje javnih financ Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R

183

Nefiks zaposlitvene rešitve

13.

PRIMERJAVA DELA NA RAZLIČNIH PRAVNIH PODLAGAH

ZDR−1

POGODBA O ZAPOSLITVI

da/ne

PODJEMNA POGODBA

da/ne

ZASP

AVTORSKA POGODBA

da/ne

MANDATNA POGODBA

OSEBNO DOPOLNILNO DELO ZPDZC-1

DOGOVOR O PROSTOVOLJNEM DELU ZProst

ZVaj

POGODBA O VAJENIŠTVU

ŠTUDENTSKA NAPOTNICA

Tabela 24: Primerjava dela na različnih pravnih podlagah

DELOVNA DOBA da

KROVNI ZAKON

POKOJNINSKA DOBA

Plačano nadomestilo vajeniške nagrade.

PLAČAN BOLNIŠKI STALEŽ

PLAČANA PORODNIŠKA

Vir: lasten. Razpredelnica je pripravljena na podlagi pogodb predstavljenih v priročniku

184

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

14. PREJEMANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST PRI ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE Kadar ostane zaposlen brez zaposlitve, postane brezposeln in ima s tem možnost sklenitve novega delovnega razmerja. Dokler novo delovno razmerje ni sklenjeno, pa je brezposeln in s tem lahko uveljavlja pravice brezposelnih. Denarno nadomestilo lahko pridobim: •

če sem bil pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,

•

če sem mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,

•

če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal),

•

če sem brezposeln in mi delovno razmerje ni prenehalo po moji krivdi ali volji ter izpolnjuje te druge, z zakonom določene pogoje, ter

•

sem prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in vložim zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.55

Če iz zakona izhaja, da sem lahko prejemnik denarnega nadomestila, je potrebno opozoriti še na ZUTD, ki v 67. členu pravi, da se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 evrov, in sicer se denarno nadomestilo zavarovancu zniža za 50 % dohodka iz dela, ki mesečno presega 200 evrov (po plačilu davkov in obveznih prispevkov). To hkrati pomeni, da prejemki do 200 evrov nimajo škodljivega vpliva na prejemanje denarnega nadomestila.

55 Povzeto po: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadomestilo

185

Nefiks zaposlitvene rešitve Če nekdo preživlja mladoletne otroke, se pri preračunu upošteva, da se za vsakega otroka poveča 10 % od polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvarjal dohodka iz dela. Denarno nadomestilo se tako lahko poveča le do polnega zneska denarnega nadomestila. Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek, iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba. V prej omenjene dohodke tako spada tudi podjemna pogodba. Zaslužek, ki ga prejmemo v času prejemanja denarnega nadomestila, lahko ob preseganju z zakonom določenega zneska vpliva na višino izplačanega denarnega nadomestila. V kolikor bi šlo za zmanjšanje denarnega nadomestila za manj kot 20 €, se to ne izvede. Zavarovanec je torej že ob prijavi in uveljavljanju denarnega nadomestila dolžan zavod obvestiti o delu, ki ga opravlja preko civilne pogodbe. Za tekoči mesec je potrebno zavod obvestiti v roku treh dni, da se za tekoči, v primeru da to ni mogoče, se za prihajajoči mesec zniža denarno nadomestilo. To se zniža glede na dogovorjeno plačilo za delo. Posamezniki, ki zavoda ne obveščajo o prejemanju dohodkov (kljub temu da gre za nizke dohodke, ki ne bi spremenili vsote denarnega nadomestila), morajo vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila (67. člen ZUTD). Iz tega izhaja, da posameznik, ki izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila, le-to prejme. Pri tem pa je dolžan zavod obvestiti o prejemkih, ki nato glede na prejeti denarni znesek zmanjšajo denarno nadomestilo. Tako lahko posameznik prejema denarno nadomestilo in dela preko civilne pogodbe, le znesek se prilagaja glede na pridobljen znesek iz civilne pogodbe.

186

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

POMNI! Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavijo delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala brez njihove volje ali krivde! V primeru, da imam sklenjeno pogodbo z delodajalcem za določen ali nedoločen čas, mi denarno nadomestilo za brezposelnost ne pripada, če sam dam odpoved. V primeru prenehanja zaposlitve pa ja (glej poglavje Nadomestilo za brezposelnost). S sklenjeno pogodbo za opravljanje javnih del, ki traja toliko časa (javna dela ne trajajo dlje od 1 leta), da sem upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, lahko prejemam nadomestilo za primer brezposelnosti. Pri določanju denarnega zneska ter časovnega intervala prejemanja nadomestila se uporabljajo splošne določbe za določanje denarnega nadomestila. Pripravniki, ki opravljajo pripravništvo več kot 6 mesecev in so mlajši od trideset let, jim pripada nadomestilo za brezposelnost. Glede na to, da pripravništvo traja 6, 8 ali 10 mesecev, se lahko tisti, ki so opravili pripravništvo, po opravljenem pripravništvu prijavijo na Zavod za zaposlovanje in prejmejo nadomestilo. Posamezniki, ki poskusnega dela ne opravijo uspešno, jim nadomestilo za brezposelnost ne pripada. Namreč delavcu, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi v času poskusnega dela zaradi neustreznosti dela, nadomestilo za primer brezposelnosti ne pripada, enako velja za delavca, ki poda redno odpoved v času trajanja poskusnega dela (63. člen ZUTD – razlogi za odklonitev pravice). Tisti, ki poskusno delo uspešno opravijo, pa so srečneži, ki dobijo pogodbo za naprej.

187

Nefiks zaposlitvene rešitve

Posameznik, ki opravlja delo preko podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, mandatne pogodbe in izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila, le-to prejme. Pri tem pa je dolžan zavod obvestiti o prejemkih, ki nato glede na prejeti denarni znesek zmanjšajo denarno nadomestilo. Tako lahko posameznik prejema denarno nadomestilo in dela preko civilnih pogodb, le znesek se prilagaja glede na pridobljen znesek iz civilne pogodbe. Posameznik na podlagi osebnega dopolnilnega dela ne prejema nadomestila za brezposelnost, lahko pa opravlja osebno dopolnilno delo v času brezposelnosti. Tisti, ki pa je upravičenec do denarnega nadomestila (glej poglavje Prejemanje denarnega nadomestila …), mora sporočati, koliko denarja je zaslužil in glede na to vsoto se mu nato prilagaja znesek nadomestila. Posamezniki, ki imajo odprt s. p. ali d. o. o. niso upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pozoren je potrebno biti predvsem na to, da dokler je posameznik lastnik družbe, ne more uveljavljati nadomestila za brezposelnost. Posamezniki, ki imajo odprt s. p. ali d. o. o. lahko ob izjemnih pogojih pridobijo pravico do nadomestila, če so bili prostovoljno zavarovani za primer brezposelnosti (15. čl. ZZZPB). Vajenci so na podlagi 39. člena ZVaj upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Dijaki in študentje, ki delajo na podlagi študentske napotnice, niso upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

188

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

14.1 Primer: Peter je bil zaposlen v pekarni 9 mesecev. Koliko nadomestila za brezposelnost prejme? Brezposelni prejema naslednje nadomestilo za brezposelnost: •

prve tri mesece prejemanja znaša 80 % plače,

•

v naslednjih devetih mesecih 60 % plače,

•

po izteku enega leta pa 50 % povprečne mesečne plače, ki jo je posameznik prejemal v obdobju 8 mesecev (mlajši od 30 let pa v obdobju 5 mesecev) pred mesecem nastanka brezposelnosti,

•

izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 EUR in ne višje od 892,50 EUR bruto.56

Iz česar izhaja, da prejema prve tri mesece 80 % plače in nato nadaljnjih šest mesecev 60 % plače, ki jo je prejemal kot zaposlen, pri tem nadomestilo ne more biti nižje od 350 EUR in ne višje od 892,50 EUR bruto.

14.2 Primer: Peter je mlajši od 30 let in je bil v delovnem razmerju 6 mesecev. Mu nadomestilo za brezposelnost pripada? Da, pripadajo mu 3 meseci prejemanja denarnega nadomestila, saj lahko pridobi denarno nadomestilo, če: •

če je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,

•

če je mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,

•

56 Povzeto po: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadomestilo

189

Nefiks zaposlitvene rešitve •

če je brezposeln in mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji ter izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje, ter

•

je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.57

14.3 Primer: Marjana je mlada oseba, ki še ni dopolnila 30 let. V trgovini Čebelica je bila zaposlena s pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V času zaposlitve je bila zavarovana za primer brezposelnosti. Pogodba za določen čas ji je potekla. Pridobila je 5 mesecev in 15 dni delovne dobe. Trenutno ne izpolnjuje pogojev za pravico do nadomestila za brezposelnost. Želi uveljavljat pokojninsko dobo, ki jo je pridobila preko študentske napotnice. Ali bo lahko na takšen način izpolnila kriterije in s tem pridobila pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost? Marjana žal ne bo uspela s svojim zahtevkom, ker ne izpolnjuje pogoja zavarovanja za brezposelnost 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih. V času dela na podlagi študentske napotnice

Marjana ni bila zavarovana za primer

brezposelnosti. V času od 1. februarja 2015 je pridobila le pravico do pokojninske dobe, ker je bila zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za primer brezposelnosti pa ni bila zavarovana, ker zakonodaja tega pri študentskih napotnicah ne predvideva.

57 Povzeto po: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadomestilo

190

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

14.4 VIRI

1. Zakon o urejanju trga dela Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17 2. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C) 3. Zakon o vajeništvu Uradni list RS, št. 25/17 4. Denarno nadomestilo. Dostopno na povezavi: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nado mestilo

191

Nefiks zaposlitvene rešitve

15. PREJEMANJE SOCIALNE POMOČI Denarno socialno pomoč lahko posameznik pridobi, če prebiva v Republiki Sloveniji in: •

je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

•

je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

•

je oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.58

V nadaljevanju Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navaja, da so upravičenci do socialne pomoči tisti, ki: •

si ne morejo preživetja zagotoviti sami z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,

•

ter kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS. 59

V letu 2017 (natančneje od 1. 8. 2017) lahko za socialno pomoč zaprosijo tisti, katerih dohodek na osebo ne presega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 297,53 EUR.60

Povzeto po: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/ 59 Povzeto po: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/ 60 Povzeto po: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/ 58

192

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

Po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17, v nadaljevanju ZSV) ločimo periodični dohodek, priložnostni dohodek ali občasni neperiodični dohodek. Pri preračunu je pomemben tudi ponder. Preračuna ni možno posplošiti na neomejeno število oseb, ampak je preračun možen le za točno določeno osebo in točno na njene okoliščine. PERIODIČNI DOHODEK V periodični dohodek se šteje plača, pokojnina, preživnina, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Z drugimi besedami lahko govorimo o periodiki, o nekem konstantnem ponavljajočem se vzorcu. Če je upravičenec ostal brez periodičnega dohodka in je to razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, se tak dohodek ne šteje pri ugotavljanju lastnega dohodka. Če je upravičenec ob vložitvi vloge šele začel prejemati tak dohodek, se za preračun lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka (21. člen ZSV). PRILOŽNOSTNI DOHODEK Kot priložnostni dohodek se smatra dohodek, ki je prejet največ dvakrat v zadnjih treh mesecih, delo preko študentskega servisa in druga dela, ki se lahko opravljajo le v omejenem obsegu, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. Priložnostni dohodek se preračuna gledano na izplačilo v zadnjih treh mesecih tako, da se upošteva samo višina razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2017 znaša 297,53 € za prvo odraslo osebo (22. člen ZSV). OBČASNI NEPERIODIČNI DOHODKI Občasni neperiodični dohodki so dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela (npr. dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade). Neperiodični dohodek, ki ga je upravičenec prejel v obdobju zadnjih 3 mesecev, se upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

193

Nefiks zaposlitvene rešitve Če je upravičenec prejel tak dohodek v zadnjih 12 mesecih, vendar pred zadnjimi 3 meseci, se pri preračunu upoštevajo le, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Omenjeni dohodek pa se upošteva kot 1/12 dohodka (23. člen ZSV). Zaradi kompleksnosti preračuna, ki je vezan na točno določeno osebo, upoštevajoč vse okoliščine, ki so določene z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, svetujemo, da se za preračun obrnete na CSD. Preračun se bo izvedel preko računalniškega programa, ki je ustvarjen prav za to.

PAZI! Prejemnik socialne denarne pomoči mora na CSD sporočiti vsa dejstva in okoliščine ter vse spremembe, ki bi lahko vplivale na uveljavljeno pravico v roku 8 dni od nastanka take spremembe oziroma odkar se je zanjo izvedelo! Izplačilo prek podjemne, avtorske, mandatne pogodbe in osebnega dopolnilnega dela je treba sporočiti na CSD. Če gre za enkraten manjši znesek, se v praksi odločijo, da o tem ne odločajo. Če ne, pa morajo na novo izdati odločbo na podlagi novega preračuna. Ko bom naslednjič vložil vlogo, bodo torej preverjali stanje na mojem transakcijskem računu, kjer bodo ugotovili sredstva za preživljanje in bom zato najverjetneje ostal brez socialne pomoči. Namreč, s prilivi na račun se moj cenzus dvigne, v primeru, da je še vedno pod določeno mejo, mi pripada socialna pomoč. Socialne pomoči ne prejemam, če sem zaposlen za določen/nedoločen čas, imam sklenjeno pogodbo za opravljanje javnih del, pripravništvo, poskusno delo, sem samozaposlen ali imam družbo z omejeno odgovornostjo, saj presegam mejo dohodkov, ki je zakonsko predpisana za prejemanje socialne pomoči.

194

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

V kolikor je oseba brezposelna in v društvu oz. združenju ali zavodu opravlja delo na podlagi pisnega dogovora o prostovoljstvu, to dejstvo pozitivno vpliva na višino dodeljene socialne pomoči. ZSVarPre za prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec, določa ponder v višini 1,28. To pomeni, da osnovni znesek minimalnega dohodka pomnožimo s pondrom in dobimo faktor dodeljene denarne socialne pomoči. IZRAČUN V BESEDI: Osnovni znesek minimalnega dohodka X ponder = faktor dodeljene denarne socialne pomoči IZRAČUN V ŠTEVILKI: 297,53 EUR X 1,28 = 380,84 EUR

V kolikor je prva odrasla oseba ali samska oseba delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec, kar predstavlja zelo veliko delovno aktivnost, je ponder 1,56. To pomeni, da osnovni znesek minimalnega dohodka pomnožimo s pondrom in dobimo faktor dodeljene denarne socialne pomoči. IZRAČUN V BESEDI: Osnovni znesek minimalnega dohodka X ponder = faktor dodeljene denarne socialne pomoči IZRAČUN V ŠTEVILKI: 297,53 EUR X 1,56 = 464,15 EUR

195

Nefiks zaposlitvene rešitve Kar zadeva vajence, se vajeniška nagrada ne všteva v skupni dohodek družine, ki je osnova za pridobitev pravice vajenca ali njegove družine do otroškega dodatka, državne štipendije, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, znižanega plačila vrtca in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (20. člen ZVaj). Iz česar izhaja, da opravljanje vajeništva in vajeniška nagrada ne vplivata na prejemnike denarne socialne pomoči.

15.1 VIRI 1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Denarna socialna pomoč. Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc 2. Zakon o socialnem varstvu Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17

196

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

16. LITERATURA IN VIRI 1. AJPES. Dostopno na povezavi: ajpes.si 2. AJPES. Poslovni register Slovenije. Dostopno na povezavi: ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Porocila

3. AJPES. Seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Dostopno na povezavi: ajpes.si/sodd

4. Denarno nadomestilo. Dostopno na povezavi: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadom estilo

5. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29.

6. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9.

7. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23.

Direktiva 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta. Uradni list št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9.

9. Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1.

10. Direktiva Sveta 1999/70/ES. Uradni list št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43. 11. Direktiva Sveta 2000/43/ES. Uradni list št. 180 z dne 19. 7. 2000, str. 22. 12. Direktiva Sveta 2000/78/ES. Uradni list št. 303 z dne 2. 12. 2000, str. 16. 13. Direktiva Sveta 2001/23/ES. Uradni list št. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16. 14. Direktiva Sveta 2010/18/EU. Uradni list št. 68, 18. 3. 2010, str. 13. 15. Direktiva Sveta 91/383/EGS. Uradni list št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19. 16. Direktiva Sveta 91/533/EGS. Uradni list št. 288 z dne 18. 10. 1991, str. 32. 17. Direktiva Sveta 92/85/EGS. Uradni list št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1. 18. Direktiva Sveta 94/33/ES. Uradni list št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12. 19. Direktiva Sveta 97/81/ES. Uradni list št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9. 20. Direktiva Sveta 98/59/ES. Uradni list št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16.

197

Nefiks zaposlitvene rešitve

21. Davčni vodnik 2017 za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Dostopno na: fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnin a/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/davcni_vodnik.pdf

22. Dovoljenja. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/info/dovoljenja 23. E-študentski servis. Dostopno na povezavi: studentski-servis.com/web_student/ss_izracun/preracun.php

24. E-vem. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/info/zacenjam/zelim-ustanoviti-podjetje/poslovne-oblikepodjetij/zavod

25. FURS, eDavki. Dostopno na povezavi: edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx

26. FURS. Obrazec DR-03 Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register. fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Poslovanje_z_nami /Vpis_v_davcni_register_in_davcna_stevilka/Obrazci/Obrazec_DR-03.pdf

27. FURS. Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za obdobje od do. Dostopno na povezavi: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P002-0000.pdf

28. FURS. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo. Dostopno na: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P001-0000.pdf

29. FURS. Seznam neplačnikov davkov FURS. Dostopno na povezavi: fu.gov.si/javne_objave/seznam_neplacnikov_davkov_furs

30. FURS. Vzorec zahtevka za pridobitev vrednotnice za osebno dopolnilno delo/ obračun prispevka za osebno dopolnilno delo ODD. Dostopno na: www.uradni-list.si/files/RS_-2014-094-03850-OB~P003-0000.pdf

31. Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na povezavi: gzs.si/skupne_naloge/izobrazevanje/vsebina/Javnapooblastila/Vajeni%C5%A1tvo

198

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

32. Kresal Šoltes K., Kresal B., Senčur Praček D. Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja, Najpogostejša vprašanja in odgovori: z besedilom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR−1)

33. Medij za neodvisno novinarstvo. Aplikacija: preverite, ali vaš delodajalec plačuje prispevke za socialno varnost. Dostopno na: podcrto.si/prispevki

34. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Denarna socialna pomoč. Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc

35. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minimalna plača. Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela /socialno_partnerstvo/minimalna_placa

36. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Pripravništvo. Dostopno na: mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/pripravnistvo

37. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Vpis v srednje šole. Dostopno na: mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/vpis_v_srednje_ sole

38. Obligacijski zakonik Uradni list RS, št. 83/01 – OZ, 28/06 – odl. US, 40/07 – OZ-A, 97/07 – OZUPB1, 64/16 – odl. US

39. Obrazec, za obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetji, ki nimajo plače za mesec. Dostopno na povezavi: uradni-list.si/files/RS_-2013-109-03972-OB~P002-0000.PDF

40. Odredba MDDSEZEM. Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Uradni list RS, št. 27/2017

41. PAUM. O projektu. Dostopno na povezavi: paum.sckr.si 42. Pojasnilo ZPIZ, z dne 9.10.2017 43. Povprečna mesečna plača za januar 2016. Dostopno na povezavi: stat.si/StatWeb/News/Index/581

44. Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 Uradni list RS, št. 79/16

199

Nefiks zaposlitvene rešitve

45. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Uradni list RS, št. 94/14 46. Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Uradni list RS, št. 23/06, 72/07 in 38/14

47. Pravilnik o zdravstvenem varstvu. Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 2/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT

48. Samozaposlene osebe – obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dostopno na povezavi: zpiz.si/cms/?id=2&inf=87

49. Sodba VIII Ips 20/2008, datum odločbe 06.04.2009. Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=id:34101&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIES P%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_su bmit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=do c_27472

50. Sodna praksa: »VSRS Sodba VIII IPS 87/2016, Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=%C5%A1tudentsko%20delo&database[SOVS]=SOVS&data base[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i %C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111398236

51. Sodna praksa: VDSS sklep Pdp 203/2012, Dostopno na povezavi: sodnapraksa.si/?q=%C5%A1tudentsko%20delo&database[SOVS]=SOVS&data base[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i %C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113047009

52. Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom za zaposlene v javnem sektorju. Uradni list RS, št. 38/17

53. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Uradni list RS, št. 140/06, 76/08 in 63/17

54. Usposabljanje mentorjev 2016-2021. Dostopno na povezavi: usposabljanje-mentorjev.si

55. VEM. Portal za podjetja in podjetnike. Dostopno na povezavi: evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem

200

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

56. Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zardi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Dostopno na povezavi: mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/druz ina/OBR._KDC.pdf

57. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP

58. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US

59. Zakon o davčnem postopku. ZDavP−2, Ur. l. RS., št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 - ZIN−B, 90/14, 91/15 in 63/16

60. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15 in 68/16

61. Zakon o dohodnini. Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16

62. Zakon o društvih. Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo 63. Zakon o gospodarskih družbah Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17

64. Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela Uradni list RS, 90/2015

65. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17 in 40/17

66. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Uradni list RS, št. 79/06 67. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT

68. Zakon o prostovoljstvu. Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15

201

Nefiks zaposlitvene rešitve

69. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv

70. Zakon o socialnem varstvu. Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17

71. Zakon o socialno varstvenih prejemkih ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16

72. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela Uradni list RS, št. 55/17

73. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT

74. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15

75. Zakon o tujcih Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 59/17

76. Zakon o urejanju trga dela ZUTD, Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/12, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT

77. Zakon za uravnoteženje javnih financ Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R

78. Zakona o vajeništvu. Uradni list RS, št. 25/17 79. Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Uradni list RS, št. 43/11.

202

Andreja Ferjančič, Adriana Lorenzutti

Priročnik za mlade

80. Zakon o visokem šolstvu Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 in 61/17 – ZUPŠ

81. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, NPB1, 100/05 – UPB1, NPB2, 114/06, NPB3, 16/07 – UPB2, NPB4, 87/11, NPB5, 96/12 – ZPIZ-2, NPB6, 98/14 in NPB7

82. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C

83. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT in 61/17 – ZUPŠ

84. Zakon o zavodih Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP

85. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja 18. člen ZPIZ−2. Dostopno na povezavi: zpiz.si/cms/?id=2&inf=98

86. Zavod za zaposlovanje. Javna dela 2017. Dostopno na povezavi: ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2017-1

87. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Denarno nadomestilo Dostopno na povezavi: ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prijava_brezposelne_osebe/denarno_nadom estilo

Zakon o društvih: Uradni list RS, št. 61/06, 58/09, NPB1, 39/11, NPB2, 64/11 – UPB1 in NPB3

203

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

204

ANDREJA FERJANČIČ

ADRIANA LORENZUTTI

se je rodila leta 1990 v Šempetru pri Gorici, kjer je zaključila osnovno šolo. Šolanje je nato nadaljevala na Škofijski gimnaziji Vipava. Po uspešno zaključeni maturi se je leta 2008 odločila za študij prava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Po uspešno zaključenem šolanju je leta 2011 pridobila naziv diplomirana pravnica.

se je rodila 29. januarja 1987 v Šempetru pri Gorici. Osnovno šolo je obiskovala v Solkanu, kjer je živela svoje mladostniško obdobje. Po uspešno končani srednji šoli je študij nadaljevala na rednem študijskem programu Pravo I. stopnje na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, kjer je pridobila naziv diplomirana pravnica (UN). Po končani I. stopnji se je vpisala na redni magistrski študijski program Pravo II. stopnje na isti fakulteti. V času študija je opravila izmenjavo v Italiji, zasedala je funkcijo podpredsednice pri lokalnem odboru ELSA Nova Gorica, udeležila Jean Monnet Module: EU Law, pripravila prispevek na konferenci, opravila različna pravna in raziskovalna dela. Leta 2017 je uspešno opravila strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje. Januarja 2018 se je samostojno podala na podjetniško pot, registrirala se je kot samostojna podjetnica na področju pravnega in poslovnega svetovanja.

Zaradi velikega zanimanja za področje mednarodnega prava se je odločila za študij na Fakulteti za državne in evropske študije. Med študijem se udeležila Jean Monnet modula ter raznih drugih poletnih šol bodisi doma in v tujini. Skozi študij se je specializirala za dogajanje na Vzhodu. Leta 2015 je za odlično pripravljeno nalogo z naslovom »Arabska pomlad ali zima revolucija, ki traja« prejela naziv magistra.

Jezikovno pregledala Nadina Salievska