Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve (Franci Čeč)

PR AVIL A

KOMUNICIRANJA IN OBNAŠANJA PRI ISKANJU ZAPOSLITVE Franci Čeč

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine.

V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti.

Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov).

Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja.

S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem.

Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.

Franci Čeč

PRAVILA KOMUNICIRANJA IN OBNAŠANJA PRI ISKANJU ZAPOSLITVE

Zavod NEFIKS Inštitiut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

2

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

1. Namesto uvoda

Delo je praktično v vseh človeških družbah vedno bilo ena največjih vrednot, saj nam omogoča ne le osebno in družbeno preživetje, pač pa tudi ohranitev dostojanstva, osebno in profesionalno rast ter daje občutek koristnosti in smisla. Glede na izredno negotovo situacijo na trgu dela, saj sta brezposelnost in prekarizacija veliki, podjetja ter organizacije pa izpostavljene velikim tveganjem, so se iskalci in iskalke zaposlitve znašli v situaciji, ko se na eno delovno mesto lahko prijavi izredno veliko število iskalcev zaposlitve, včasih tudi po več sto. V takšnih okoliščinah, ko je konkurenca posebno huda, največkrat o sprejetem kandidatu odločajo že takšne 'malenkosti', kot so barva srajce ali manjši lapsus ob pozdravljanju ali rokovanju.

Pri aktivnostih iskanja zaposlitve nič ne poteka po domače, čeprav se na prvi pogled morda lahko to komu zdi.

Da bi imeli kar najboljše možnosti v celotnem procesu iskanja zaposlitve, zlasti pa na samem razgovoru z bodočim delodajalcem, smo za vas pripravili jasna navodila in smernice, ki vam bodo pomagale izogniti se najpogostejšim napakam, ki jih kandidati in kandidatke storijo, ter vam pomagale, da sebe predstavite v kar najboljši možni luči. Izstopite iz množice in poskrbite, da si vas bodo zapomnili kot nekoga, ki ima ne le vse potrebne talente in kvalifikacije, pač pa je tudi osebnostno zrel, dobro sodeluje z drugimi in pozna poslovni bonton. Nemogoče je vse napotke v pričujočem tekstu strniti v en kratek odstavek, a četudi ne boste brali naprej, si preberite vsaj te hitre napotke, oglejte pa si tudi seznam na zadnji strani.

Raziščite podjetje in razpisano delovno mesto, kolikor je le mogoče, tako na internetu kot pri zaposlenih. Prepričajte se o lokaciji pisarne in poskrbite, da tja prispete pravočasno. Poskrbite, da se pred razgovorom dobro naspite.

3

Nefiks zaposlitvene rešitve

Skrbno izberite obleko in poskrbite za osebno higieno; ne pretiravajte pri dekoltejih, ličilih in parfumu. Če kadite, poskrbite, da na razgovoru ne boste smrdeli po tobaku, nikoli svojih živcev ne mirite z alkoholom. Ob vstopu se nasmehnite, poglejte sogovorniku v oči, se predstavite in rokujte. Bodite samozavestni in umirjeni: ne gestikulirajte preveč. Aktivno poslušajte in ne razmišljajte o odgovorih, preden sogovornik zaključi s svojim vprašanjem − popolnoma sprejemljivo je, da si pred odgovorom vzamete krajši čas za premislek. Pripravite odgovore na najpogostejša vprašanja (kje se vidite čez pet let oziroma v konkretnem podjetju; premislite o treh svojih največjih vrlinah in razmislite o tem, katere šibkosti ste pripravljeni priznati; pripravite eno ali dve osebni zgodbi o uspehu, ne nujno profesionalnem, vendar takem, ki demonstrira vaše vrline; razmislite o tem, kakšno plačilo pričakujete in kakšna vprašanja boste zastavili ipd.). V življenjepisu nikoli ne lažite oziroma ne pretiravajte o svoji izobrazbi in delovnih izkušnjah, vaši odgovori naj bodo iskreni in jedrnati.

Pozanimajte se o kakšni najnovejši novici oziroma produktu, nikoli pa ne sprašujte o govoricah in ne opravljajte.

4

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

2. Vloga uspešnega komuniciranja na razgovoru za službo Od uspešnosti zaposlitvenega razgovora je marsikdaj odvisna naša usoda, zato se moramo nanj kvalitetno pripraviti. Pri pripravi je zelo pomembno, da se poleg pregleda življenjepisa predvsem dobro pozanimamo, v kakšno podjetje gremo na razgovor, v katero panogo sodi, kakšna je velikost podjetja itd.

Tipiziranih pravil o tem, kako ravnati med zaposlitvenim razgovorom, ni, razen pravil o lepem vedenju.

Tipi razgovorov Čeprav ob besedi razgovor še vedno v prvi vrsti pomislimo predvsem na klasični individualni, osebni razgovor, se moramo zavedati, da je razgovorov več tipov.

Ti so: 1.

Individualni razgovor

Najpogostejša oblika razgovora za zaposlitev je format ena na ena ali osebni razgovor. Pomembno je vzpostaviti dober osebni stik. Kadar vam ponudijo povračilo stroškov, prevoz, nastanitev, hrano itd., bodite zmerni in skromni. To je znak dobre presoje in integritete.

2.

Timski razgovor z dvema ali več osebami oziroma razgovor z odborom

Tukaj bo še posebej v ospredje stopila vaša veščina vzdrževanja primernega očesnega stika. V pogovor je namreč potrebno vključiti vse prisotne.

3.

Strukturiran razgovor

Vsi kandidati so izprašani po enakem postopku, z istimi vprašanji, da bi potencialni delodajalec imel olajšano delo ob ocenjevanju oziroma vrednotenju. Kandidati običajno ob koncu razgovora dobijo priložnost postavljanja vprašanj in podajanja dodatnih informacij o sebi in svojih kvalifikacijah. Običajno si bo izpraševalec zapisal vaša dopolnila in pripombe.

5

Nefiks zaposlitvene rešitve

4.

Nestrukturiran ali prosti razgovor

V nestrukturiranem razgovoru imajo kandidati za delovno mesto več manevrskega prostora in priložnosti za podajanje informacij, saj izpraševalec nima specifičnega namena oziroma agende. Po drugi strani zahteva temeljitejšo predpripravo, saj morajo biti kandidati zmožni jasno artikulirati to, kar želijo povedati, če želijo razgovor usmeriti v zaželeno smer.

5.

Razgovor po telefonu

Razgovori po telefonu niso pogosti, saj večina delodajalcev želi o kandidatu dobiti osebni vtis. Vendarle se jih včasih poslužujejo, zlasti v začetnih izborih, med drugim tudi zaradi nižanja potnih stroškov. Če vas tak klic preseneti in vrže iz tira, se opravičite in vprašajte, ali lahko pokličete čez petnajst minut oziroma prestavite razgovor na drug čas, ki bo ustrezal obema. Ni idealno, a bolje, kot da se v razgovor spustite popolnoma nepripravljeni. Tukaj veljajo enaki nasveti kot za druge vrste razgovorov, samo nove kravate vam ne bo potrebno kupiti.

Lažje vam bo tudi zato, ker boste lahko imeli nenehno pri sebi na vpogled vse zapiske in podatke, ki jih potrebujete.

6.

Računalniški razgovor

Zaradi samega števila prijavljenih kandidatov se lahko zgodi, da bo vaš prvi razgovor potekal z nečloveško entiteto. Namen tega sita je izločiti kandidate, ki nimajo vseh zahtevanih kvalifikacij. Pazite, da se vaš življenjepis in odgovori v razgovoru ujemajo, in odgovore formulirajte enako previdno kot bi jih s človeškim izpraševalcem.

7.

Video konferenca

Sodobna tehnologija dovoljuje podjetjem, da razgovore organizirajo tudi na medmrežju, kar lahko pomembno zniža stroške prvih selekcij, ko gre za velike organizacije. Rekruterji izvajajo razgovore s kandidati v živo preko osebnih računalnikov, opremljenih s kamero in zvočniki. Vaš cilj je, da si zagotovite preboj v drugi krog oziroma povabilo na individualni razgovor.

6

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Deset DA-jev za uspešen zaposlitveni razgovor 1.

Vedite se naravno in prisrčno.

2.

Skoncentrirajte se na pogovor.

3.

Izpričajte pripravljenost za delo in učenje.

4.

Postavljajte umestna vprašanja.

5.

Dopustite sogovorniku, da pove svoje misli do konca.

6.

Že pred razgovorom se poučite o podjetju in njegovem delu.

7.

Pozorno spremljajte potek razgovora.

8.

Govorite razločno in razumljivo.

9.

Pokažite, da znate prisluhniti sogovorniku.

10. Orišite svoje sposobnosti s prepričljivimi in utemeljenimi besedami.

Deset NE-jev za uspešen zaposlitveni razgovor 1.

Nikar ne zamujajte na razgovor.

2.

Ne omalovažujte se.

3.

Ne bodite napeti in zakrčeni.

4.

Ne odzivajte se čustveno in nestrpno.

5.

Pred razgovorom ne kadite.

6.

Ne spuščajte se v razpravo o stvareh, ki jih ne obvladate.

7.

Svojemu primeru ne pridajajte pretiranega pomena.

8.

Ne govorite preveč, pa tudi premolčeči ne bodite.

9.

Nikar ne duhovičite.

10. Ne vztrajajte pri vprašanju o plači.

7

Nefiks zaposlitvene rešitve

2.1. Neverbalna komunikacija Dobre komunikacijske veščine so kritičnega pomena v procesu iskanja zaposlitve, še posebej med samimi razgovori, ki se osredotočajo na odkrivanje kandidatove osebnosti, veščin in kvalifikacij. Pomagale vam bodo, da se potencialnemu delodajalcu ustrezno predstavite preko jasnih, neposrednih in artikuliranih sporočil oziroma odgovorov, pri tem pa morate biti pozorni tako na svoje besede kot tudi na svojo neverbalno govorico.

Neverbalna komunikacija predstavlja večino našega komuniciranja. To, kar povemo z besedami, je lahko v skladju ali neskladju s tem, kako nas ciljna oseba vidi, sliši in občuti. Če pridobimo sposobnost zaznavanja, analiziranja in dešifriranja mikro- in makro izrazov, govornih signalov in govorice telesa, lahko razumemo čustveno stanje (so)govornika. Če nam to uspe, lahko med pogovorom učinkovito prilagajamo svoje odzive in tako ustrezno spremenimo svoj pristop, tipe vprašanj in celoten potek komunikacije.

Neverbalni signali Zadostno razumevanje neverbalnih signalov poveča našo sposobnost komunikacije in vplivanja na ciljno osebo. Med razgovorom za službo je pomembno, da jasno pokažete zanimanje za podjetje oziroma organizacijo, navdušenje nad potencialnim delom in zadostno mero zanosa in energije, ko gre za vaše karierne ambicije, vendar pazite, da pri tem ne postanete izumetničeni.

Poskrbite za to, da delujete samozavestno in umirjeno. Izogibajte se živčnemu presedanju oziroma pretiranemu premikanju ali gestikulaciji. Ne zehajte ali zadržujte diha, predvsem pa aktivno in osredotočeno poslušajte. To ni le stvar osnovnega bontona, pač pa boste tako tudi zaznali vse tiste podrobnosti, ki vam bodo med razgovorom pomagale pri zastavljanju pravih vprašanj.

Vsi konverzacijski signali vključujejo dvig notranjega dela obrvi, dvig zunanjega dela obrvi ali spust obrvi. Kadar jih spremljajo besede, takoj vemo, kaj pomenijo. Če temu ni tako, je situacija nekoliko drugačna, a dolgoletne raziskave so omogočile tudi odgovor na to vprašanje. To je pomembno, saj lahko razumevanje, kaj nekdo sporoča brez besed, poveča našo sposobnost komunikacije in vplivanja na ciljno osebo.

8

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Če nekdo dvigne notranji in zunanji del obrvi, medtem ko vleče navzdol kotička ustnic, sprošča zgornje očesne veke, potiska navzgor spodnjo ustnico in ziblje glavo z ene strani proti drugi, izraža dvom. Kdor je navidezno osupel nad nečim, običajno kombinirano dviga notranji in zunanji del obrvi, ob tem pa ima dvignjene zgornje veke in odprta usta. Izkazovanje pritrjevanja in negiranja se razlikuje glede na kulturo sogovornika. Na Zahodu se pritrdi z glavo, nagnjeno nazaj, in hitrim dvigom notranjega in zunanjega dela obrvi. Pri Grkih in Turkih omenjeni signal pomeni ravno nasprotno, torej negiranje.

Kadar človek izraža izumetničeni skepticizem, ima zunanji del obrvi dvignjen samo na en strani obraza. Ta signal ni naraven, vendar njegova uporaba še ne pomeni, da vas poizkuša sogovornik preslepiti. Omenimo še prikimavanje, ki je preprost, a učinkovit konverzacijski signal, ki pomeni pritrjevanje. Oseba, ki ga uporablja, se ga večinoma ne zaveda. Če zavestno prikimavamo, bo govorec to opazil. Nanj bo omenjeni signal deloval kot kompliment, zato se bo sprostil in postal zgovornejši. To je odlična tehnika za vzpostavljanje dobrega osebnega stika in izvabljanje informacij.

2.1.1.

Govorica telesa kot del nebesedne komunikacije

Povprečen človek uporablja in razume samo nekaj tisoč besed, govorica telesa pa vsebuje okrog 700.000 izrazov. Z nebesedno komunikacijo ljudem posredujemo sporočila z obleko, obutvijo, modnimi dodatki, našim izgledom, telesno držo, z načinom hoje, kretnjami rok, izrazom na obrazu itd.

Po nekaterih podatkih nebesedna komunikacija zavzema kar 93 % vse komunikacije, od tega 55 % informacij sporočamo s svojim telesom (nebesedno), 38 % pa s svojim glasom. Besedni komunikaciji (pomen besed) ostane le 7 % vse komunikacije.

V nadaljevanju bomo nekoliko podrobneje osvetlili nekaj splošnih ugotovitev glede nebesedne komunikacije: − nebesedno sporazumevanje je vsako sporazumevanje, ki ne vključuje besed ali simbolov, ki besede nadomeščajo; − naše telo spregovori s svojo mimiko, držo ali gibom. To se zgodi do dve sekundi prej, kot to storimo z besedami; 9

Nefiks zaposlitvene rešitve

− govorica telesa nima trdno določenega pomena. Njen pomen je močno odvisen od konteksta in od drugih verbalnih in neverbalnih znakov, ki so povezani v celoto; − včasih lahka zaslutimo, da nam nekdo laže. To ni nič nenavadnega, saj ima človek prirojeno sposobnost prepoznavanja nejezikovnih signalov.

Naše telo, čustva in zavest vedno delujejo kot celota; − neverbalni znaki so manj kontrolirani in tako pogosto bolj odprto govorijo o sebi in pojavih, ki jih želimo izraziti.

Ker govorica telesa zajema mimiko, gestikulacijo, proksemiko, vonj in dotik, moramo pri zaposlitvenem razgovoru tej tematiki posvetiti posebno pozornost.

Vedeti moramo, kako se mi odzovemo na vsako od zgoraj naštetih lastnosti pri sogovorniku, kaj nas odvrne ali privlači ter kako se pravilno odzovemo. Še prej pa moramo vedeti, kaj je sploh pravilno.

Mimika To so pojavi, ki jih naredimo na obrazu, kjer pa ločimo tri območja: − Čelno območje: tu gre za čelne gube. Vodoravne gube pomenijo veliko pozornost, navpične gube pa dokazujejo, da je pozornost z močno koncentracijo usmerjena na nekaj ali nekoga. − Srednji obraz: tu so pomembne zenice, ki se prilagajajo glede na naše notranje občutke in svetlobne razmere. Razširjene zenice pomenijo dobro počutje, iskrenost in sproščenost, medtem ko zožene zenice sporočajo utrujenost, stres ali napetost. − Usta: če imamo usta zaprta, nočemo okolju nič posredovati niti od njega ne želimo ničesar sprejeti. Obratno pa odprta usta pomenijo, da smo pripravljeni sprejeti novosti. Za znak veselja veljata tudi smehljanje in smeh. Z njim lahko prikrivamo čustva, izražamo veselje, še posebej pa prispevamo k bolj sproščenemu vzdušju.

Premikanje glave je najpogostejši gib. Prikimavanje pomeni strinjanje, odkimavanje pa nestrinjanje oz. pritrjevanje ali zanikanje.

10

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Že ljudski rek pravi, da so oči ogledalo duše. Tako ima stik s pogledom pri komuniciranju naslednje funkcije: − uravnavanje poteka razgovora (predno začnemo z govorjenjem, sogovornika pogledamo in obratno: predno končamo, damo to sogovorniku vedeti s pogledom); − dajanje povratnih informacij o tem, kaj je sogovornik povedal; − izražanje čustev (znan je pregovor: Če bi pogled ubijal) in − informiranje o odnosu (več ko imamo stikov s pogledom, bolj smo si blizu).

Na splošno velja, da moramo sogovorniku gledati v oči, nenapisana pravila pravijo, da naš pogled ne sme biti časovno predolg, trajal pa naj bi največ 1,8 sekunde. Če pogleda ne umikamo, posredujemo dodatna sporočila kot npr. superiornost in napadalnost.

Zelo pomemben izrazni organ našega obraza so usta, ki jih z mišicami različno zategujemo ter tako predajamo sporočila. Ena najstarejših vrst sporočanja z usti pri občutenju zadovoljstva je smeh. Smeh je izraz naklonjenosti, saj vedno privabi prijetno občutenje.

Kdor ni dober do sebe, se ne zna smehljati. Je nezadovoljen, ni umirjen.

Nasmeh je vedno dobrodošel in zaželen. Prijeten nasmeh je pokazatelj prijazne in odprte drže ter pripravljenosti na komunikacijo, ki ga uporabimo v upanju, da se bo druga oseba manj pozitivno odzvala.

Gestikulacija Gestikulacija zajema kretnje rok, nog in glave. Ti položaji in kretnje nam povedo zelo veliko, saj nam sporočajo čustveno stanje človeka.

V nadaljevanju bomo predstavili držo telesa. Prvo pravilo na področju drže je pokončnost. Ta ni vezana na telesno višino, ampak odseva notranjo naravnanost človeka, dobro vpliva na njegovo razpoloženje in daje pomembno sporočilo sogovorniku. Drža telesa je torej dober kazalec našega počutja in odnosa do teme ali sogovornika. Tisti, ki z držo telesa izražajo samozavest in ponos, hodijo pokončno in odločno, kot da imajo pred seboj jasen cilj. Tisti, ki z držo telesa 11

Nefiks zaposlitvene rešitve

izražajo, da bi se radi skrili, hodijo plašno in tiho ter tako že navzven kažejo nesamozavest in pomanjkanje notranje moči. Prav slednji bi morali delati na tem, da bi vsaj z držo telesa poskušali pokazati malo več samozavesti.

Ker z držami izražamo svoje notranje počutje ter duševna razpoloženja, vemo, da smo občutljivi na odnos, ki ga izrazimo z držo, če nam npr. kdo obrne hrbet, saj to razumemo kot ignoranco in celo poskus podcenjevanja in celo ponižanja.

ROKOVANJE Rokovanje mora biti neposredno, prijazno in čvrsto. Rokujemo se z desno roko, stisk naj bo zmerno močan in dolg tri do štiri sekunde. Rokovanje z ohlapno roko, s prešibkim stiskom, je mogoče z vajo popraviti. K rokovanju sodi tudi pogled v oči. Če imamo vlažne in mrzle roke, se opravičimo. Potno roko si lahko obrišemo ob obleko, s čimer se roke vsaj malo osušijo.

Pri rokovanju na zaposlitvenem razgovoru vedno počakamo, da nam najprej sežejo v roko sogovorniki. Da pokažemo, kako nas delovno mesto zanima, se ne zleknemo brezbrižno v naslanjač, še zlasti pa je pomembno, da med celotnim zaposlitvenim razgovorom ohranimo dostojno držo. Na koncu zaposlitvenega razgovora je pomembno tudi, da se ne bomo sami odločali o tem, kdaj se bo razgovor končal, pač pa moramo biti pozorni na znake, s katerimi bo sogovornik usmerjal pogovor proti koncu. Ob koncu razgovora mirno vstanemo in se zahvalimo za izčrpen pogovor. Prav tako počakamo, da nam pri rokovanju sogovornik prvi ponudi roko.

Osnovne napake, ki preprečujejo dobre občutke pri stiku z dlanmi: − mrzle roke, − potne roke, − tresoče se roke, − mehke in nehrapave dlani, − nenegovani nohti in umazane dlani.

12

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Rokovanje je najsplošnejša oblika pozdrava, pri katerem prihaja največkrat do napak. V vsakem primeru, ne glede na prekršena pravila lepega vedenja, ponujeno roko vselej sprejmemo. Pri rokovanju je treba upoštevati razdalje: intimna, osebna, družbena in javna.

NASVET: Naučimo se uporabljati nebesedno sporazumevanje, bodimo sproščeni in opazujmo druge, saj bomo tako lažje dosegli svoj cilj.

Tabela 1: Pregled nekaterih bistvenih kretenj in kaj lahko pomenijo KRETNJA

MOŽEN POMEN

razprte dlani proti sogovorniku

odkritost, poštenost

dlani za hrbtom

laganje, prikrivanje

dlan obrnjena navzgor

vdanost, podrejenost

dlan obrnjena navzdol

avtoritativnost

iztegnjen palec stisnjena pest naprej obrnjene dlani dlani pokonci in vzporedno

ukaz, grožnja napadalnost odpor, obramba distanca

drgnjenje dlani ob dlan

veselo pričakovanje

počasno drgnjenje dlani

premetenost, potuhnjenost

sklenjene roke trdno sklenjene roke roke sklenjene v zvonik roke v bližini obraza straža pred usti, ko govori

samozavest, samozadovoljstvo frustracija, sovražnost samozavest, vsevednost prevara, dvom, laž, negotovost, zaskrbljenost prevara

13

Nefiks zaposlitvene rešitve

straža pred usti, ko posluša

dvom

praskanje za ušesom

obramba pred lažjo

praskanje za vratom

dvom, negotovost

božanje brade prekrižane noge od sogovornika prekrižane noge proti sogovorniku noge v obliki številke 4 spodvite noge iztegnjene noge pokončna drža glave

odločanje odklonitev, obramba, zadržanost naklonjenost, zaupanje pomisleki pripravljenost na akcijo sproščenost, zaupanje nevtralno razpoloženje

sklonjena glava

odklonitev

povečana zenica

zanimanje

Gibanje v prostoru Proksemika zajema položaj in gibanje ljudi v prostoru, to, kako prostor vpliva na naše počutje, kje v prostoru se nahajamo ter kam in kako se usedemo, ko se udeležimo zaposlitvenega razgovora.

Najprej nas pri vstopanju v prostor izda naša hoja. Če vstopimo s širokimi zamahi rok, potem delujemo samozavestno, če vstopimo s sklonjeno glavo, potem smo zamišljeni in izkazujemo željo po miru. Pomembno je, da v prostor vstopimo s hitro hojo, veliki koraki in zamahi rok ter z dvignjeno brado.

Osnovno pravilo na področju gibanja in drže je pokončnost, ker le-ta odseva notranjo naravnanost človeka, ki dobro vpliva na njegovo razpoloženje, s čimer daje pomembno sporočilo sogovorniku.

Pri načinu sedenja je pomembno, da ne sedimo na sprednjem robu stola, ker to pomeni odklanjanje, pripravljenost na odhod ali akcijo, da ne jahamo stola, ker to pomeni vzvišenost in občutek premoči, noge nazaj pa pomenijo odklanjanje 14

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

in napadalnost, medtem ko negotovost in iskanje opore kažeta noge, ovite okoli stola.

Malo razprta kolena in stopala na tleh pa sporočajo, da zbrano poslušamo razgovor in smo naravnani k cilju.

Zunanji videz in vonj Za uspešen zaposlitveni razgovor so pomembni še splošni videz, osebna higiena in urejenost ter skrb za zdravje.

Dovršena zunanja podoba nam daje samozavest, tako da smo na razgovoru lahko uspešnejši.

Zunanji videz oblikujemo več ali manj zavestno in ima močan vpliv na druge ljudi in na osebo samo. Pri opazovanju sogovornika se najprej osredotočimo na obraz in oči, pa tudi na roke, čeprav to predstavlja le 10 % vidne površine sogovornikovega telesa, ostalo pa prekrivajo oblačila, lasje in brada.

Obleka ima polega varovalne vloge tudi simboličen in estetski pomen, saj pripoveduje o različnih razsežnostih osebe, njenih interesih in načinu razumevanja, njenem družbenem položaju, pripadnosti posamezni skupini, seksualnih opredelitvah …

Pri obleki sta pomembna dva dejavnika: elegantnost (lepe, skladne oblike in barve) ter urejenost in negovanost. Za zaposlitveni razgovor velja vseeno posvetiti osrednjo skrb negovanosti in šele nato pretirani elegantnosti.

Pri obleki so pomembne tudi barve. Te vplivajo na nas in na sogovornika, saj imajo fiziološki vpliv in čustveni potencial, ki vpliva na naše razpoloženje, čustva in občutke.

Izbira obleke je odvisna od delovnega mesta, od tega je odvisna tudi izbira dodatkov. Moške obleke so v glavnem sive, črne ali modre barve, pri ženskah pa je barva obleke odvisna tudi od tona kože, barve oči in las.

Na področje osebne higiene spadajo: obrit obraz, lasje, ličilo, roke, zobje.

Osebna higiena nalaga, da se pred zaposlitvenem razgovorom temeljito 15

Nefiks zaposlitvene rešitve

stuširamo, si naredimo pričesko, se obrijemo in si pod pazduhami nanesemo dezodorant. Vse to bo ustvarilo dober vtis o naši skrbi za osebno urejenost in nego. Ne pozabimo si očistiti zob in pregledati nohtov.

Vonj ima v medsebojni komunikaciji kar 33 odstotkov med vsemi nejezikovnimi sestavinami. Vonj po čistem telesu in čisti obleki nas lahko zaznamuje bistveno bolj kot vonj po še tako pravilni izbrani dišavi.

NEPRIJETNOSTI: neprijeten telesni vonj, potenje, riganje, kolcanje, kruljenje v želodcu, vetrovi, neprijeten zadah.

2.2. Aktivno poslušanje Poslušanje je pomemben sestavni del vsake komunikacije. Če ne znamo poslušati, je tudi govorjenje zaman. Poslušanje ima več stopenj: − sprejemanje zvočnih signalov; − selektivno sprejemanje zvočnih signalov − slišimo tisto, kar hočemo slišati; − pozorno poslušanje in − aktivno poslušanje.

Pozoren poslušalec je sposoben razumeti, kaj je nasprotna stran mislila, in se zna temu primerno odzvati. Sposoben je razumeti tudi neverbalna sporočila, zazna spremembe glasu in ostale podrobnosti, ki jih moramo upoštevati pri dobrem komuniciranju.

Ker je poslušanje veščina, ki se je lahko naučimo, vam v nadaljevanju izdajamo nekaj navodil: − na zaposlitvenem razgovoru nikoli ne govorimo preveč; − sprostimo se; − bodimo potrpežljivi; − ne skačimo sogovorniku v besedo; − ne pretiravamo z brskanjem po papirjih, ker s tem vnašamo nemir; − ohranimo stik s pogledom, tako da sogovorniku pokažemo pozornost; 16

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

− v pogovor vpletajmo posamezne besede ali kratke stavke (hm, super, seveda …).

V eni minuti izgovorimo okoli 200 besed, slišimo pa jih lahko 800. To pomeni, da imamo dovolj časa, da dobro premislimo sogovornikovo sporočilo in se pripravimo na tehten odgovor. Ljudi ni težko razumeti, vendar to zahteva pripravljenost poslušati z ušesi, očmi in z vsem telesom. Vse preveč govorimo in premalo poslušamo. Želimo si pridobiti prednost pred drugo osebo. Med pogovorom vedno razmišljamo, kakšen bo naš naslednji korak. Pri tem poteka pogovor v naši glavi, ne pa v besedah, glasu, očeh in telesni govorici sogovornika. Ni potrebno pripravljati odgovora vnaprej, saj ko je treba, besede privrejo na dan precej lažje, kot si mislimo. Naš odgovor, ki smo ga tako skrbno pripravljali med govorjenjem druge strani, je lahko povsem zgrešen, saj ne moremo v celoti upoštevati njegovih besed, če ga sploh nismo poslušali. S sogovornikom se moramo uskladiti z očmi, ušesi in telesom.

Aktivno poslušanje pomeni ne le, da slišimo in razumemo izgovorjene besede, temveč tudi njihovo sporočilo, prav tako pa pravilno identificiramo neverbalne znake sogovornika. Aktivno poslušanje je naporno. Zahteva veliko truda, ki ga v hitrem tempu življenja, ki ga spremlja slabo obvladana nestrpnost, nismo navajeni vlagati v medčloveške odnose. Pri tovrstnem poslušanju vso pozornost namenimo govorcu in se fokusiramo samo na sprejemanje sporočil.

Da bi zares aktivno poslušali, med razgovorom ne razmišljajte o svojih odgovorih, še preden spraševalec zaključi z vprašanjem. Uporabljajte prijeten in stimulativen ton glasu, se nasmehnite, da bi pokazali svojo pozitivno naravnanost, ohranjajte očesni kontakt, vendar pazite, da ne strmite. Ne segajte v besedo, s parafraziranjem povedanega preverjajte pravilnost svojega razumevanja in percepcije situacije. Če niste popolnoma prepričani, da ste povedano zares razumeli, izpraševalca parafrazirajte ali postavite dodatna vprašanja, ki razjasnijo morebitne nesporazume. Na podlagi neverbalnih znakov poskušajte zaznati njegove občutke in si jih zapomniti.

17

Nefiks zaposlitvene rešitve

Sledenje pogovoru najlažje izražamo s prikimavanjem, ki je preprost, a učinkovit konverzacijski signal, ki pomeni pritrjevanje. Oseba, ki ga uporablja, se ga večinoma ne zaveda. Če zavestno prikimavamo, bo govorec to opazil. Nanj bo omenjeni signal deloval kot kompliment, zato se bo sprostil in postal zgovornejši. To je odlična tehnika za vzpostavljanje dobrega osebnega stika, kadar to počnete umirjeno in ozaveščeno, v nasprotnem primeru pa se lahko zdi, da sogovornika samo priganjate, naj vendar že zaključi.

2.3.

Pravilno postavljanje vprašanj

Pomembno je pravilno zastavljanje vprašanj. Največ izvemo z odprtimi vprašanji, ki se začenjajo z vprašalnicami kdaj, kje, kdo, kaj, kako in zakaj.

Tovrstna vprašanja stimulirajo človeka k angažiranju njegovih možganov in razmišljanju o njegovih čustvih in občutkih. Vprašanja naj odražajo zainteresiranost; spraševalec mora prezentirati vlogo učenca, ne vloge obtoževalca. Stremeti mora k pronicljivosti, ceniti nepoznavanje, biti prilagodljiv, opazovati z zornega kota drugih, upoštevati stališča drugih, preverjati predpostavke, videti neomejene možnosti, sprejemati sebe in druge, prevzemati odgovornost, spraševati po razmisleku. Slišati mora predvsem dejstva, razumevanje in skupne točke ter se zavedati, da k najboljši rešitvi vodijo odnosi, v katerih vsi udeleženci zmagajo. Tako naravnano spraševanje mora biti nadgrajeno z aktivnim poslušanjem, za katerega je značilno pozorno poslušanje sogovornika.

Sogovornika med pripovedovanjem ne smemo ustavljati, preveč govoriti ali si agresivno prisvajati besede. Moteče je prehitro oblikovanje sklepov, ne smemo se delati, da smo razumeli nekaj, česar v resnici nismo. Poskušajte odgovarjati čim bolj specifično, če se vam zdi, da je vprašanje preširoko, zaprosite za pojasnila. Zapomniti si je treba vse bistvene stvari in se odzivati na povedano.

Sogovornikovo počutje najlažje razumemo, če empatično pomislimo, kaj bi nas motilo v njegovem položaju in kako bi reagirali, če nas nekdo ne bi pozorno poslušal. Pogovor mora biti tudi uravnotežen. Druga oseba se bo počutila precej nelagodno, če od nas ne bo prejemala nikakršnih povratnih informacij

18

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Kljub temu da med razgovorom za službo pogovor primarno vodi izpraševalec, je le-ta vseeno dvosmerna cesta, kar pa mnogi kandidati in kandidatke radi pozabijo. Še posebej ko so razmere na trgu dela težke in negotove, brezposelnost pa visoka in se zdi, da delodajalci držijo vse karte v svojih rokah.

A moder prosilec bo s pravilnim postavljanjem vprašanj lahko ocenil, kako uspešno se bo lahko vklopil v novo okolje, ali bo na novem delovnem mestu lahko pokazal in izkoristil vse svoje sposobnosti in znanja ter kako usklajeni so njegovi oziroma njeni osebni cilji s cilji bodočega delodajalca. Medtem ko je naloga delodajalca ta, da oceni vašo primernost za opravljanje delavnih nalog, je vaša ta, da izveste, ali je dotično delovno mesto zares pravo za vas.

Katera so torej tista vprašanja, ki bi jih med razgovorom potencialnemu delodajalcu morali postaviti oziroma se jim izogniti? Pogosto se dogaja, da kandidati za delovno mesto zmrznejo, ko dobijo, običajno proti koncu razgovora, tudi sami možnost, da zastavijo vprašanja. Razlogov za molk je več.

Včasih ostanejo tiho, ker resnično menijo, da so dobili vse potrebne informacije. Morda se jim zdi, da bi bilo to za izpraševalca nadležno, ali pa že vejo, da jim delovno mesto ne ustreza. Vendar, če vas služba resnično zanima, tvegate, da bo tišina ob koncu razgovora za delodajalca lahko pomenila znak, da se za delovno mesto ne zanimate dovolj, da niste dovolj vedoželjni ali da vam primanjkuje samozavesti. To je namreč odlična priložnost za to, da pokažete, da ste naredili domačo nalogo in se dovolj pozanimali o organizaciji oziroma podjetju ter temeljito razmislili o svoji potencialni vlogi v njem.

Vprašanja vam omogočajo tudi, da preusmerite razgovor na področja, na katerih se še posebej odlikujete.

Da kar 32 odstotkov managerjev odsotnost vprašanj dojema kot eno največjih napak, kar jih lahko storite med razgovorom za službo, je pokazala tudi anketa iz leta 2012, v katero je bilo vključenih 2500 delodajalcev (CareerBuilder).

Vendar pa ne pozabite na to, da morate biti zelo previdni, da postavite prava vprašanja. V procesu iskanja zaposlitve pozabite na krilatico, da ni neumnih vprašanj, saj je slabo zastavljeno vprašanje slabše kot nobeno vprašanje.

19

Nefiks zaposlitvene rešitve

Vprašanja, ki se jim je dobro izogniti: Namesto da bi govorili o tržnih deležih in patentih, da bi pokazali svoje poznavanje trga in panoge, raje povprašajte o viziji in poslanstvu podjetja. Pri spraševanju se ne dotikajte občutljivih tem, ki zadevajo politična ali religiozna prepričanja, ne tožite o predhodnih delodajalcih, težavah pri iskanju varstva za otroke ali finančnih in zdravstvenih težavah ter podobnem. Ne sprašujte o tem, ali so možne prilagoditve delovnih nalog, urnika ali plačila. Še posebej so delodajalci lahko občutljivi na vprašanja o plačilu, možnostih dopusta in nagradah, zato bo bolje, da ta vprašanja prihranite za poznejši čas. Izpraševalca ne sprašujte po njegovih ali njenih zasebnih stvareh. Nikoli ne vprašajte, kdaj se lahko začnete potegovati za napredovanje, delodajalec išče nekoga za zasedbo razpisanega delovnega mesta. Ravno tako seveda ne sprašujte, ali podjetje preverja vaše ozadje in delovne izkušnje. Ne sprašujte o govoricah, ki krožijo o podjetju. Predvsem pa se tudi na ta del razgovora temeljito pripravite že vnaprej in ne sprašujte o stvareh, ki jih lahko zlahka najdete že na medmrežju (nikoli, na primer, ne vprašajte, s čim vse se podjetje ukvarja, koliko časa je že na trgu ipd.).

Nekaj vprašanj, ki jih med razgovorom lahko in morate zastaviti: o o o o o o o o o o o

20

Katere specifične lastnosti in veščine iščete pri kandidatih?

Kako bi vi opisali kulturo in filozofijo vašega podjetja?

Mi lahko poveste več o delovnih nalogah?

Katera je po vašem mnenju največja težava, s katero se srečujete, in kako bi vam pri iskanju rešitev lahko pomagal/-a jaz?

Je delovno mesto novo ali izpraznjeno? Če je izpraznjeno, zakaj?

Kakšen je tipičen potek karierne poti za osebo na tem položaju/delovnem mestu? (Možnosti napredovanja) Katere, menite, so tri najvažnejše veščine, ki jih ta položaj zahteva?

Kdo bi bil moj nadrejeni, ali ga/jo bom imel priložnost spoznati?

Zakaj radi delate v vašem podjetju?

Kako izgleda tipičen delovni dan za osebo, na tem delovnem mestu? (Ali vključuje potovanja, fleksibilen delovni čas ipd.?)

Kako bom na tem delovnem mestu lahko prispeval k uspešnosti podjetja?

Franci Čeč

o o o o o o o o

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Kaj menite, da razlikuje vaše podjetje od konkurentov na trgu, tako z vidika javnosti kot zaposlenih?

Ali podjetje nudi možnosti za nadaljnje izobraževanje in urjenje?

Na kakšen način lahko najbolje prispevam k delu oddelka?

Kakšni dosežki pomenijo uspeh na tem delovnem mestu?

Kakšen je vaš način komunikacije s sodelavci? (Sestanki, komunikacija po elektronski pošti, poročila o trenutnem stanju …)

Kako me vidite v primerjavi z idealno sliko kandidata za to delovno mesto?

Imate kakšne zadržke, zaradi katerih menite, da ne bi bil primeren za ta položaj?

Kakšen je naslednji korak, kdaj menite, da se boste dokončno odločili o tem, kdo zavzame delovno mesto?

Potencialno zastavljena vprašanja Thad Peterson našteva sto vprašanj, ki se najpogosteje pojavljajo v procesu razgovorov, mi pa jih bomo tukaj omenili le nekaj.

Osnovna vprašanja: o o o o o o o o o o o o o o

Povejte kaj (več) o sebi.

Katere so vaše močne točke?

Naštejte tri svoje največje šibkosti.

Zakaj želite to službo/delati v tem podjetju?

Kje se vidite čez pet (deset, petnajst …) let?

Kje ste bili nazadnje zaposleni?

Zakaj zapuščate sedanjo delovno mesto/iščete zaposlitev?

Kaj vam je bilo najmanj všeč pri predhodnem delovnem mestu?

Kdaj ste bili najbolj zadovoljni s svojim delom?

Kaj veste o tej industriji/panogi/produktu?

Kaj veste o našem podjetju/organizaciji?

Kakšno je po vašem mnenju idealno podjetje/organizacija?

Zakaj naj bi v našem podjetju/organizaciji v službo vzeli prav vas?

Ste se pripravljeni preseliti?

21

Nefiks zaposlitvene rešitve

Vedenjska vprašanja: o o o o o o o o o o o o o o o

Kateri je bil zadnji projekt, ki ste ga vodili, in kakšen je bil rezultat?

Povejte primer, ko ste storili oziroma dosegli več, kot se je od vas pričakovalo.

Kdaj so nazadnje vaše delo kritizirali?

Ste kdaj doživeli, da kdo v skupini ni prispeval toliko kot ostali? Kako ste odreagirali?

Povejte, kako je bilo, ko ste morali nekomu dati povratne informacije o njegovem delu?

Kateri je vaš največji neuspeh in kaj ste se od njega naučili?

Kako se razumete z drugimi (sodelavci), kako ravnate, ko vam gre kdo na živce?

Kako bi ravnali, če bi vas nadrejeni prosil, da storite nekaj, s čimer se ne strinjate?

Vam je bilo kdaj težko v življenju, kako ste se s tem spoprijeli?

Kdaj ste se nazadnje motili, kaj ste storili potem?

Kako se spoprijemate s konflikti, bi rekli, da ste bolj (ne)konfliktna oseba? Če vam med poslovnim kosilom prinesejo nezadovoljivo pripravljeno hrano, kaj storite? Če bi izvedeli, da vaše podjetje dela nekaj protizakonitega, kot je na primer goljufija, kaj bi storili?

Katera naloga je bila za vas pretežka, kako ste razrešili težavo?

Katera je bila najtežja odločitev, ki ste jo naredili v zadnjih dveh letih, in kako ste jo sprejeli?

Vprašanja o plači in kompenzacijah: o o o o

22

Kakšno plačo imate v mislih?

Kakšne plače in kompenzacije ste imeli v preteklosti?

Kakšen sistem nagrajevanja vam najbolj ustreza? Če bi vam dali plačo, ki jo zahtevate, a bi lahko sami določili svoj opis delovnih nalog, kakšen bi bil?

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Vprašanja o kariernem razvoju: o o o o o

Kakšne karierne cilje imate?

Kaj si želite izboljšati pri sebi v naslednjem letu?

Kakšni bodo vaši cilji, če dobite to službo?

Kakšne so vaše življenjske sanje? Če bi vprašal vašega predhodnega nadrejenega/nadrejeno, kakšno dodatno urjenje potrebujete, kaj bi mi predlagal?

Na vprašanja se dobro pripravite, vendar se odgovorov ne učite na pamet (pomagajte si kvečjemu s ključnimi besedami), da boste z odgovori delovali čim bolj iskreno in ne preveč narejeno. Vzemite si dovolj časa za razmislek in se prepričajte, da ste razumeli vprašanje. Bodite kratki in jedrnati, povejte točno to, kar od vas vprašanje zahteva, ne več ne manj. Dolgoveznost je dolgočasna in odvrača pozornost od pomembnih reči.

2.4.

Sporočanje

Medtem ko je poslušanje pridobivanje informacij in je zato za sogovornika najpomembnejše ter spraševanje poganja in usmerja razgovor, pa je jedro razgovora sporočanje. Sporočanje je veščina, ki zahteva, da se izogibamo napihnjenega besedičenja, prevelike uporabe tujk in presežnikov, pretiravanja, ampak se raje poslužujemo poenostavljanja in uporabe »zdrave kmečke pameti«. Učinkovito podajanje na zaposlitvenem razgovoru ne sme biti naključno, odvisno od navdiha in razpoloženja, ampak da v največji možni meri pripravimo vnaprej. Vse informacije, ki je sporočimo sogovorniku, morajo biti jasne, točne in strokovno neoporečne.

2.5.

Konformnost in ugajanje

Konformnost Konformnost je človeška lastnost prilagajanja lastnega vedenja in delovanja družbenim ali skupinskim normam in pričakovanjem. Percepcija pravilnosti določenega vedenja je toliko večja, kot je to vedenje skladnejše vedenju drugih ljudi. Vcepljeno imamo prepričanje, da bomo naredili manj napak, če bomo 23

Nefiks zaposlitvene rešitve

delovali kot večina. Eden od predpogojev za funkcioniranje tega sprožilca je negotovost, naslednji je podobnost. Konformnost je najbolj izrazita, kadar jo spodbuja vedenje ljudi, ki so nam podobni ali blizu.

Ugajanje Ljudje hitreje in lažje zaupamo osebam, ki jih poznamo ali so nam simpatične.

Ugajanje lahko razdelimo na fizično privlačnost ter podobnost v prepričanju in izkušnjah. Socialni inženirji, ki se opirajo na psihološke sprožilce, poizkušajo ciljne osebe izkoristiti na podlagi ugajanja. V prednosti so tisti, ki so privlačni že na prvi pogled. Fizična privlačnost omogoča t. i. halo efekt, ko človeka, ki nam je privlačen, ocenjujemo pozitivneje, mu pripišemo še druge pozitivne lastnosti, zato mu tudi hitreje zaupamo. Pri generiranju ugajanja je pomembna podobnost, saj je naša percepcija te karakteristike sočloveka premosorazmerna z njegovo uspešnostjo v fazi pridobivanja našega zaupanja.

Omenimo še vlogo privlačnosti, ki vpliva na večjo prepričevalno moč komunikatorja in posledično izzove globlje zaupanje vanj. Če nas sogovornik doživlja kot privlačne, nam bo bolj zaupal. Kaj moramo storiti, da se mu bomo zdeli bolj privlačni? Pomemben je nasmeh, s katerim si pridobimo naklonjenost, z njim izražamo zadrego, izvabi prizanesljivost in je izraz prijateljstva. Hkrati je znak strinjanja z nečim, sodelovanja ali privolitve. Do sogovornika moramo pokazati prijaznost in mu dati vedeti, da nam je mar zanj. Nevsiljivo moramo posnemati njegove kretnje, višino, barvo, jakost glasu in hitrost govora.

Zavedati se je treba pomena prvega vtisa, ki ga naredimo nanj. Informacije, ki jih dobi o nas ob prvem stiku z nami, bo namreč jemal bistveno bolj resno od poznejših. Dober prvi vtis je predpogoj dobrega osebnega stika.

K ustvarjanju privlačnosti in dobrega osebnega stika, ki generirata zaupanje, prispevamo tudi tako, da pri pogovoru izhajamo iz mnenja, ki je skupno nam in sogovorniku. Če ga želimo prepričati v neko stvar, se tega lotimo postopoma, saj ljudje veliko lažje sprejmemo majhne spremembe. Negovati je treba našo všečnost. Kaj spada k temu, smo večinoma že navedli, dodajmo še dobro obveščenost in pripravljenost posredovati informacije, uporabo primernega humorja, zavračanje govoric in izogibanje sodelovanju v njih. Pametno je tudi zavezati drugega k odgovornosti, tako da sami konkretno definiramo naš

24

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

naslednji korak v verigi ukrepanja in določimo časovni rok za njegovo izvedbo, s tem pa drugo osebo pripravimo, da stori enako glede svojega naslednjega koraka. Hkrati je nepogrešljivo analiziranje vsake situacije, povezane z gradnjo zaupanja, da se izmojstrimo v pravilnem odločanju, katere pristope uporabiti v posameznih situacijah. Na ta način urimo tudi svoje podzavestno mišljenje in intuicijo.

V tem kontekstu je pomembno tudi, da se naučite ugajati drugim. Psihologi trdijo, da je všečnost ena izmed ključnih osebnostnih dimenzij, ki jo intuitivno ocenimo že, ko človeka prvič uzremo. Ugotovili so, da ljudje hitreje in lažje zaupamo osebam, ki jih poznamo ali so nam simpatične. Ugajanje lahko razdelimo na fizično privlačnost ter podobnost v prepričanju in izkušnjah.

Pri tem so v močni prednosti tisti, ki so privlačni že na prvi pogled. Fizična privlačnost omogoča t. i. efekt svetniškega sija, ko človeka, ki nam je privlačen, avtomatično ocenjujemo pozitivneje, mu pripišemo še druge pozitivne lastnosti, zato mu tudi hitreje zaupamo. Pri generiranju ugajanja je pomembna podobnost in je torej v tesni povezavi s konformnostjo, zato je, kot že rečeno, vedno koristno, da se vnaprej pozanimate o stvareh, kot je na primer kultura oblačenja znotraj organizacije oziroma podjetja, kjer ste zaprosili za delovno mesto, o čemer bo sicer več napisanega še kasneje.

Vnaprej si definirajte, katera od načel vzpostavljanje dobrega osebnega stika boste med razgovorom uporabili. Kot že rečeno, je pomembna vloga privlačnosti, ki vpliva na večjo prepričevalno moč komunikatorja in posledično izzove globlje zaupanje vanj. Če nas sogovornik doživlja kot privlačne, nam bo torej bolj zaupal.

In kaj moramo storiti, da se bomo zdeli bolj privlačni? Pri tem pomaga nasmeh, kot bomo še dostikrat ponovili, s katerim si pridobimo naklonjenost, z njim izražamo zadrego, izvabimo prizanesljivost in je izraz prijateljstva. Hkrati je znak strinjanja z nečim, sodelovanja ali privolitve. Sogovorniku moramo pokazati prijaznost in mu dati vedeti, da nam je mar zanj. Nevsiljivo moramo posnemati njegove kretnje, višino, barvo, jakost glasu in hitrost govora.

Zavedati se je treba pomena prvega vtisa, ki ga naredimo nanj. Informacije, ki jih dobi o nas ob prvem stiku z nami, bo namreč jemal bistveno bolj resno od poznejših. Dober prvi vtis je predpogoj dobrega osebnega stika in uspešnega 25

Nefiks zaposlitvene rešitve

razgovora, o čemer bomo še podrobneje pisali, in ga običajno oblikujemo že v prvih tridesetih sekundah srečanja. K ustvarjanju privlačnosti in dobrega osebnega stika, ki generirata zaupanje, prispevamo tudi tako, da pri pogovoru izhajamo iz mnenja, ki je skupno nam in sogovorniku. Negovati je treba našo všečnost. Kaj spada k temu, smo večinoma že navedli, dodajmo še dobro obveščenost in pripravljenost posredovati informacije, uporabo primernega humorja, zavračanje govoric in izogibanje sodelovanju v njih, še posebej, ko gre za formalne situacije, kot je razgovor za službo, o čemer smo že govorili.

Ne podcenjujte vpliva dobrih socialnih veščin, tako bodo na razgovorih izpraševalci 'navijali' za vas in vaš uspeh, pogosto popolnoma nezavedno. Niso mišljene kot nadomestilo za ustrezen življenjepis, izkušnje in sposobnosti, a so ravno tako nepogrešljive in največkrat pomenijo odločilno prednost za določenega kandidata, o čemer bomo sicer še pisali.

2.6.

Upravljanje s čustvi

Medtem ko delodajalci za neko delovno mesto sicer iščejo kandidate z določeno formalno izobrazbo, kvalifikacijami in veščinami, pa je zanje kritičnega pomena tudi kandidatova čustvena inteligenca. Pogosto bodo celo visokotehnološka podjetja namreč raje zaposlila manj veščega delavca z višjim emocionalnim inteligenčnim kvocientom kot sicer bolj izurjenega, a čustveno manj kompetentnega. Tako je iz preprostega razloga, da lahko delavca veliko lažje izurijo v potrebnih tehničnih veščinah kot v upravljanju s čustvi in socialnih spretnostih oziroma »pridnem igranju v peskovniku«, zato tega običajno niti ne poskušajo. Včasih tako že v oglasu ali razpisu lahko preberemo, da delovno mesto zahteva čustveno zrelost, stabilnost in rezilienco.

Upravljanje s čustvi je bistveno za graditev odnosov in tvornega sodelovanja s sodelavci, strankami in vodstvom. Avtor in psiholog Daniel Goleman, ki je populariziral izraz čustvena inteligenca, je s svojimi raziskavami ugotovil, da je kar 67 odstotkov od 181 kompetenc, s katerimi se odlikujejo najuspešnejši zaposleni, čustvenih kompetenc. Te vam bodo pomagale tudi pri razbijanju klasičnih stereotipov, ki jih danes delodajalci v določenih okoljih gojijo do mlajše generacije milenijcev, ki ravnokar množično vstopajo na trg dela.

26

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Menijo, da so egocentrični, razvajeni, manj delavni, potrebujejo nenehen nadzor, ujčkanje in spodbudo, ne znajo sprejemati kritike ter se počutijo upravičene.

Managerji so si danes torej praktično enotni v tem, da so čustva pomembna, saj pomagajo predvidevati odločitve zaposlenih, njihovo vedenje in kakšne odnose bodo izgradili. Zlasti na položajih upravljanja odnosov s strankami iščejo kandidate, ki imajo visoko frustracijsko toleranco in so dovolj ustrežljivi ter všečni. Aroganca je za delodajalca vedno slab signal, saj je za samovšečneže značilno, da po eni strani nimajo dovolj potrpljenja z drugimi, po drugi strani pa imajo težave z avtoriteto in sledenjem navodilom. Iščejo kandidate z zdravo mero samozaupanja in visoko mero samozavedanja, take, ki znajo premagovati ovire, uspešno sodelovati z drugimi in razreševati medosebne konflikte. Takšne, ki so vztrajni, zaupanja vredni, preudarni in delajo dobro tudi, kadar so pod pritiskom in v novih ali negotovih situacijah. Med razgovorom izkoristite vsako priložnost za demonstracijo svoje iznajdljivosti in prilagodljivosti ter ostalih naštetih vrlin, hkrati pa skrbno presodite, katere šibkosti ste pripravljeni priznati. Delodajalci praktično vedno kandidata povprašajo o njegovih največjih šibkostih, zato pripravite zadovoljiv odgovor na to vprašanje. Osredotočite se na »šibkosti«, ki so pod določenimi pogoji lahko tudi vrline (na primer perfekcionizem), ali takšne, s katerimi se lahko identificira praktično vsak (pred prvo jutranjo kavo sem zares prava tečnoba). Čeprav svojega čustvovanja ne morete spremeniti čez noč, se do določene mere na ta del razgovora vendarle lahko pripravite. Organizacijski psihologi namreč pri testiranju le-tega uporabljajo standardizirane teste osebnosti in čustvenih kompetenc, kot je na primer slavni Rorschachov test. Med razgovorom in psihološkimi testiranji bodite pozorni na vprašanja, ki zadevajo vedenjske vzorce in čustveno funkcioniranje. Pogosto so ista vprašanja zastavljena večkrat, a v različnih oblikah, zato si zapomnite vse svoje odgovore. Pozorni bodite tudi na kontrolna vprašanja, s katerimi bo delodajalec preverjal iskrenost in poštenost vaših odgovorov, s tem pa tudi vas. To so vprašanja zaprtega tipa (da/ne), ki imajo le en »pravilen« odgovor. Običajno lahko nanje vsakdo odgovori pritrdilno, redkokdo pa bo naveden »prekršek« tudi pripravljen

27

Nefiks zaposlitvene rešitve

prostodušno priznati, še posebej v kontekstu iskanja zaposlitve. To so vprašanja kot: o Ali se kdaj zlažete? o Ali ste si kdaj prisvojili več, kot vam je pripadalo, pa tudi če je šlo samo za bonbon? o Ali kdaj izgubite potrpljenje? o Ste kdaj komu storili krivico?

Ob tem pa bodite natančni pri branju in zelo pozorni na obliko vprašanj, ki so lahko zgoraj naštetim sicer dokaj podobna, a je operativna beseda drugačna, s tem pa tudi pomen postane bistveno spremenjen, na primer: o o

Ali se pogosto zlažete?

Ali hitro izgubite potrpljenje?

2.7.

Pogajanja

Pogajanja so tesno povezana z upravljanjem s čustvi in iskalci zaposlitve, še posebej mlajši kandidati in ženske, se jih pogosto na smrt bojijo. Ne povsem brez razloga, saj so pogajanja o plači in drugih kompenzacijah lahko pravo minsko polje. En sam napačen korak in že se lahko pogajate za službo samo še v kakšni restavraciji s hitro prehrano. Randall S. Hansen opozarja pred najpogostejšimi taktičnimi napakami, ki jih v procesu pogajanj kandidati in kandidatke storijo.

1. Da se sploh ne pogajate.

Ena največjih napak, ki jih lahko kot iskalec zaposlitve naredite, je to, da se pogajanjem izogibate, bodisi zato, ker procesa ne razumete popolnoma, bodisi zaradi občutka neugodja in odpora do same ideje pogajanj. Če se pogodite za nižjo plačo, kot vam glede na panožne standarde pripada, to ne bo imelo le negativnih finančnih posledic v smislu zmanjšanih zaslužkov, povišnic in pokojnin, ampak bo zelo verjetno vplivalo tudi na vašo samopodobo in samozavest. Sčasoma vas to lahko začne razžirati do te mere, da vpliva na vaš odnos tako do dela kot do delodajalca. Ne pozabite tudi na to, da se v poklicih,

28

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

kjer je veščina pogajanj bistvena za dobro opravljanje dela, kot na primer v prodaji, od vas pričakuje, da se boste pogajali za plačo.

2. Da razkrijete, koliko ste pripravljeni sprejeti.

Informacije so ključ, ko gre za kakršnakoli pogajanja, zato ni nikoli dobro, da delodajalcu prezgodaj poveste, kakšno ponudbo bi (še) bili pripravljeni sprejeti.

Včasih se je temu težko izogniti, še posebej, če delodajalec povpraša o vaši plačilni zgodovini in pričakovanjih. Že vnaprej se morate skrbno odločiti, kako boste v takšnem primeru ravnali. Prej boste izdali to informacijo, slabše bo vaše pogajalsko izhodišče in manj manevrskega prostora boste imeli.

3. Osredotočanje na želje in potrebe namesto na vrednost.

Zelo pogosta napaka kandidatov in kandidatk je, da se osredotočajo na to, kar v danem trenutku potrebujejo, si želijo ali menijo, da si zaslužijo − na višino najemnine, kredite ali življenjski standard, do katerega se čutijo upravičene.

Namesto tega se raje osredotočajte na svojo vrednost in na vrednost, ki jo lahko ustvarite za bodočega delodajalca. Če se pogajate za plačo, je nujno, da se pred tem dovolj skrbno pozanimate o plačilnih standardih v vaši profesiji in, če je le mogoče, seveda tudi v organizaciji, v kateri se prijavljate na delovno mesto. Čim bolj jasno demonstrirajte svoje kvalitete in kako se bodo le-te prevedle v vrednost za delodajalca, nikoli pa ne omenite, da potrebujete določen znesek.

4. Da se na pogajanja ne pripravite dovolj.

Samoumevno je, da se morate na pogajanja skrbno pripraviti. Če ne poznate plačilnih praksa znotraj svoje panoge, se pozanimajte pri krovnih zvezah, profesionalnih združenjih, strokovnih forumih ali na primer na spletnih straneh kot sta salary.com ali payscale.com. Kot iskalec zaposlitve nimate nobenega izgovora za to, da ne poznate svoje tržne vrednosti, seveda pa so tu še druge informacije, o katerih se morate pozanimati, ne glede na to, ali se o plači sploh nameravate pogajati. O praksah in plačilni disciplini podjetij, ali redno plačujejo davke in prispevke, ali so imeli v preteklosti že kdaj blokirane račune in podobnem, se lahko pozanimate na spletnih straneh študentskih servisov,

29

Nefiks zaposlitvene rešitve

Zavoda za zaposlovanje, Ajpesa, Supervizorja, Zveze potrošnikov Slovenije, neplačniki.com itd.

5. Da se pričnete za plačo pogajati prezgodaj.

Dlje kot boste počakali, preden se začnete pogajati za plačo, boljše bo vaše izhodišče. Kot smo že omenili, nikakor ni dobro, da potencialnega delodajalca o svoji plači in drugih kompenzacijah vprašate prezgodaj. Ideal čas za to nastopi šele, ko (p)ostanete edini kandidat in dobite ponudbo za službo. Če vprašate kadarkoli prej, tvegate, da bo delodajalec dobil občutek, da je to vse, kar vas zanima, vodi pa lahko tudi do tistega nevarnega vprašanja, kakšno plačo bi bili pripravljeni sprejeti.

6. a ponudbo za službo prehitro sprejmete.

Iskanje službe se, še posebej v kriznih časih, lahko pogosto zelo zavleče. Ko slednjič po številnih tednih ali mesecih le dobite želeno ponudbo, si boste po vsej verjetnosti obupano želeli zagrabiti bika za roge. A tudi o najboljših ponudbah je potrebno, če je le mogoče, trezno premisliti, ko se glave malo ohladijo, ne pred strmečimi pogledi bodočih nadrejenih, lastnikov ali vodij kadrovskih služb. Na tej točki v procesu ste tudi v poziciji največje moči, saj je delodajalec za delovno mesto že izbral prav vas, zato jo izkoristite za to, da se prepričate, ali vam položaj resnično ustreza, ravno tako pa premislite o morebitnem nadaljnjem pogajanju za boljšo ponudbo. Delodajalcu preprosto recite: Zelo sem vesel, da me želite vzeti v službo, ali si lahko vzamem nekaj dni za premislek? Običajno so delodajalci tej prošnji pripravljeni ustreči, a svoj odgovor morate sporočiti v doglednem oziroma dogovorjenem času.

7. Da ponudbo za službo prehitro zavrnete.

Veliko prosilcev za zaposlitev ponujeno ponudbo prehitro zavrne, če menijo, da je izhodiščna ponudba preslaba. Ne glede na to, ali to drži, se je vseeno dobro pozanimati o tem, ali morda ponujajo še kakšne drugačne vrste kompenzacije, kot na primer možnost nakupa delnic, plačano varstvo ali letne bonuse.

30

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

8. Da jemljete pogajanja o plači preveč osebno.

Ne glede na vse drugo je kritičnega pomena, da med pogajanji vedno ostanete profesionalni. Tudi če klavrno propadejo, se izpraševalcu vljudno zahvalite za priložnost in prosite za obvestilo ob morebitnih novih zaposlitvenih možnostih.

Nikoli ne rušite mostov.

Slednjič, ne pozabite, da je v procesu pogajanj najpomembneje, da se obe strani počutita kot zmagovalca, le to je lahko pogoj za uspešno sodelovanje, ki bo v zadovoljstvo vseh vpletenih.

2.8.

Tehnike sproščanja napetosti pred in med razgovorom

Trema je lahko hud problem za prenekaterega kandidata ali kandidatko, saj se ti vedno akutno zavedajo, da je razgovor najpomembnejši del procesa iskanja zaposlitve. Možgani namreč, kot piše tudi Jacquelyn Smith, novinarka poslovne revije Forbes, na negotovo situacijo, kjer je veliko na kocki, odreagirajo z enakim fiziološkim odzivom strahu, pa naj gre za resno grožnjo življenju ali 'le' razgovor za službo. Malo nervoze je sicer dobrodošle, saj nas opominja na to, da ostanemo v pripravljenosti in ne postanemo preveč sproščeni in domači, a ko le-ta preseže prag, ko še lahko učinkovito funkcioniramo, nastanejo velike težave.

Dobra zaposlitev je tesno povezana z našim občutkom splošnega zadovoljstva z življenjem in občutkom lastne vrednosti. Omogoča preživetje, plačevanje računov, varčevanje za hude čase in delo, ki daje občutek, da k nečemu prispevamo in nas izpolnjuje. Če smo brezposelni, to na drugi strani pomeni finančno stisko, socialno izolacijo in slabo samopodobo, zlasti v sodobni, individualizirani družbi, ki časti uspeh. Nervozo med razgovori poleg teh razlogov povzroča tudi to, da se pogovarjamo s človekom, ki ga ne poznamo, in smo v situaciji, ko se zavedamo, da smo nenehno ocenjevani. Ne pomaga nam, če se na razgovor nismo dovolj dobro pripravili, če na splošno nimamo veliko izkušenj z njimi, če zamujamo, se na poti izgubimo ali ne najdemo parkirnega prostora. Zatorej ni čudno, da kandidate, ko se znajdejo na 'vročem stolu', pogosto pestijo fiziološke tegobe anksioznosti, kot so znojenje, tresoče roke, zardevanje in suha usta. Morda imajo pospešen srčni utrip, ne morejo sedeti pri miru, v želodcu ali grlu pa čutijo kepo.

31

Nefiks zaposlitvene rešitve

Skladno s tem, kakšen je njihov primarni odziv na nevarnost – boj ali beg – v takšni situaciji odreagirajo tudi kandidati. Nekaterim pričnejo misli drveti, posledično pa izkazujejo velik nemir in hitro govorijo, saj čutijo pritisk, da morajo hitro odgovoriti, spet drugim lahko strah tok misli popolnoma ohromi.

Takšne vrste tesnoba lahko hudo okrni sposobnost govorjenja, poslušanja in jasnega razmišljanja. Pomeni, da se morate osredotočati ne le na vprašanja in odgovore, pač pa tudi na prikrivanje strahu.

Kot iskalec zaposlitve se morate naučiti obvladati svoje živce, ne glede na to, na kakšno delovno mesto se prijavljate, sicer že v štartu nimate praktično nobenih možnosti, ne glede na svoje sposobnosti in kvalifikacije. Ker delodajalci iščejo le najbolj bistre in sposobne kandidate, ki se dobro obnesejo pod pritiskom, še posebej če gre za visoko stresno delovno mesto, je to za vas zelo slaba popotnica. Na srečo je za to na voljo mnogo različnih tehnik, izmed katerih si lahko izberete tisto, ki vam najbolj ustreza. Če vam med razgovorom uspe, da ostanete mirni in zbrani, je pol dela že opravljenega, saj boste projicirali samozavest. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam pri tem lahko pomagajo: 1. Vse potrebščine za razgovor si pripravite že dan pred razgovorom, izberite obleko in poskrbite, da se dobro naspite. Nič ni pomembnejšega od sproščujočega spanca, če želite svoje možgane obdržati v kar najboljši možni formi.

2. Kot že omenjeno, je najpomembneje, da na razgovor ne hitite, se nanj dobro pripravite in poskrbite, da prispete pravočasno. Ne povečujte svoje nervoze z nestrpnim prestopanjem, dihajte globoko, iz prepone. Če se vam tresejo roke, jih zložite v naročju, ne pozabite seveda niti na dober deodorant. Če vas skrbi, da bi se preveč spotili že na poti na razgovor, lahko s seboj vzamete rezervno srajco ali bluzo. Če imate sicer velike težave s fiziološkimi odzivi, kot recimo hudim zardevanjem, si lahko nenazadnje pomagate tudi farmakološko, to je z zdravili, ki se jim reče beta-blokatorji (npr. Propranololom), kot to v takšnih okoliščinah počnejo poklicni igralci.

Ti ustavijo adrenalinske odzive telesa, hkrati pa ne okrnijo možganskih funkcij budnosti, pozornosti in spomina, kot je to pogosto pri raznih 32

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

pomirjevalih, zato slednjih za ta namen nikakor ne uporabljajte, kot seveda tudi ne alkohola ali kakih drugih psihoaktivnih substanc.

3. Čeprav je lahko to zelo težko, poskušajte o razgovoru razmišljati le kot o pogovoru dveh ljudi, ki se želita bolje spoznati, da bi videla, če lahko pri delu uspešno sodelujeta. Ne pozabite, da so včasih med razgovori lahko nervozni tudi izpraševalci. Izpraševalec morda res ni vaš prijatelj, nikakor pa vam ne bo pomagalo, če boste o njem razmišljali kot o nasprotniku, ki ga morate premagati.

4. Razmišljajte pozitivno, pozitivno in še enkrat pozitivno. Vizualizirajte dober potek in končni rezultat razgovora ter se nenehno opominjajte na svoje vrline in sposobnosti. Tudi na to, da so vas na (osebni) razgovor povabili z razlogom, kar pomeni, da ste uspešno prestali prvi presejalni krog. Ne vdajajte se premlevanju o morebitnih črnih scenarijih. Čeprav vam takšne skrbi in prevpraševanje morda dajo lažen občutek proaktivnosti, s tem največkrat dejansko ničesar ne rešujete, pač pa le povečujete svojo nervozo.

5. Pred razgovorom se poskušajte razgibati ali vsaj pretegniti mišice. To vam lahko pomaga na dva načina: najprej se ob telesni aktivnosti sproščajo hormoni sreče endorfini, s katerimi se vaše telo še dolgo po zaključku gibanja bori proti stresu, pa tudi spodbudi cirkulacijo krvi, omogoča jasneje razmišljanje in pokuri odvečno živčno energijo. Če je potrebno, stopite v toaletne prostore.

6. Pri premagovanju nervoze vam lahko zelo pomaga sama telesna drža, s čimer se ukvarja nevrolingvistično programiranje. Pogosto kandidati izkoriščajo tehniko, ki se ji reče postavljanje v položaj moči. Tako pred razgovorom za dve minuti pozirajo kot superheroj (noge trdno na tleh in rahlo narazen, roke na bokih ali moleče v zrak, pokončna drža). Morda se sliši smešno, a resnično deluje, kar so potrdile tudi znanstvene raziskave, ki kažejo, da postavljanje v tak položaj poveča dotok testosterona ter zmanjšuje količine stresnega hormona kortizola v telesu. Ta tehnika torej dobesedno spremeni vašo telesno kemijo, a to še ni vse, študije potrjujejo namreč tudi to, da so ravno ti kandidati v veliki večini tudi izbrani.

33

Nefiks zaposlitvene rešitve

7. Strahu in nervoze ne dojemajte kot katastrofo. Svoj stres normalizirajte, saj je naravna reakcija v takšnih okoliščinah, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da se ujamete v začarani krog tesnobe zaradi tesnobe. Kot zelo uspešna se je v boju proti tesnobi izkazala vsakodnevna praksa joge in meditacije, zlasti čuječnosti, kar pomeni, da pozorno in brez predsodkov spremljate svoje notranje občutke strahu in se jim ne upirate. Že psihoanalitik Carl Jung je namreč opozoril na to, da tisto, čemur se najbolj goreče upirate, načeloma trmasto vztraja.

8. Kot samo dejstvo, da ste nervozni, je pomembno, da sprejmete tudi to, da noben razgovor ne poteka popolno ter da boste zagotovo storili kakšno napako. Pomembno je, da ob tem ne zapadete v paniko ali spiralo negotovosti. Delodajalci od vas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa dovolj psihološke rezilience, to je sposobnosti, da se poberete in znova povzpnete na pregovornega konja, pa tudi trezno ravnanje ob morebitnih težavah ter iskanje optimalnih rešitev za nastalo situacijo.

9. Če tesnoba ni prehuda, uporabite tehniko preusmeritve lastne pozornosti tako, da se dobro osredotočite na delodajalčeva vprašanja, podrobnosti interierja v prostoru ali kaj podobnega.

10. S tehniko preusmerjanja teme pogovora lahko odvrnete pozornost od vprašanj, na katera ne poznate odgovorov. Včasih je namen izpraševalca, da s stresnimi ali zavajajočimi vprašanji preizkusi vaše reakcije in zmožnost hitrega razmišljanja, pa tudi to, kako pozorno poslušate. Predvsem ostanite mirni in ne dovolite, da eno samo vprašanje spremeni ton celotnega razgovora. Poskušajte elegantno preusmeriti pogovor na temo, ki vam je bolj domača in vam omogoča, da izpostavite svoje sposobnosti ali izkušnje.

Na vsak način poskrbite, da razgovor zaključite s pozitivno noto.

11. Zapomnite si, da, navkljub tako negotovim razmeram na trgu dela in armadi rezervne delovne sile, še vedno obstajajo tudi druga podjetja ter opcije za zaposlitev. Ne gre za življenje in smrt.

34

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

3. Zlata pravila lepega vedenja ali (poslovni) bonton Olika je po svoji definiciji sposobnost lepega vedenja, kot ga definirajo družbena pravila znotraj specifične situacije, skupine, kulture, časa. Človek je namreč socialna žival, ki s tem izraža obzirnost in interes za dobrobit drugih.

Zlasti v poslovnem okolju je esencialen del vašega ugleda in podobe, pa naj gre za nadrejene, sodelavce, stranke ali konkurente. Ne glede na to, da v različnih poslovnih okoljih in kulturah pravila bontona lahko variirajo, je poslovni bonton nekaj, kar absolutno morate obvladati, saj je kritičnega pomena za uspeh, še posebej pa ustvarjanje prvega vtisa, kjer ni popravnega izpita. Prvo in najosnovnejše pravilo bontona je povsod enako − ustrezna higiena. Drugo pravilo je, da na razgovor in na sestanke nasploh NE zamujate. Če je le možno, bodite na dogovorjeni lokaciji četrt ure prej, a ne več kot to.

Prijaznost in vljudnost, korektnost in taktnost so osnova za gradnjo dobrih, recipročnih socialnih odnosov nasploh, ne le v poslovnem okolju. Da je nasmeh kot oblika neverbalne komunikacije prijaznosti in nenevarnosti kulturno univerzalen, je opažal že Charles Darwin. Ko vse drugo propade, vam vedno preostane nasmeh, poskrbite le, da bo pristen, četudi je izraz zadrege.

Ni težje situacije kot vkorakati v sobo, polno tujcev, ki brez izjeme sedijo pokončno, kot da gre za kriminalno zaslišanje, saj se živo zavedajo, da so pod drobnogledom, pravi Nancy R. Mitchell, strokovnjakinja za poslovni bonton.

Vsaka tvoja gesta in beseda sta opaženi, delovati pa moraš umirjeno, zbrano, samozavestno in profesionalno. Odnos do dela, organizacije/podjetja in drugih so za delodajalce enako pomembni kot življenjepis, veščine, talenti in izobrazba, česar pa se kandidati dandanes bolj ali manj dobro zavedajo. Kot tudi tega, da jim dobro poznavanje poslovnega bontona seveda ne bo pomagalo le v procesu iskanja zaposlitve in na razgovorih, ampak skozi celotno kariero. Čeprav je lahko precej drobnjakarski, v današnjem multimedijskem času za nepoznavanje poslovnega bontona resnično ni več nobenega izgovora. Zato smo tukaj zbrali naslednja pravila, ki bi jih vedno morali upoštevati.

Kandidati, ki se zavedajo, da delodajalci poleg formalnih kvalifikacij iščejo tudi ljudi, ki se bodo dobro vklopili v njihovo organizacijsko kulturo oziroma poslovno družino, svojim maniram posvečajo ravno toliko pozornosti kot obrazložitvam lukenj v življenjepisih. Ne glede na vsa drobna pravila in napotke poslovnega 35

Nefiks zaposlitvene rešitve

bontona pa nikakor ne pozabite, da potencialni šefi pri kandidatih za zaposlitev iščejo predvsem človeške vrline, ki pomenijo zdrave, dobre in produktivne poslovne odnose. Vrline, kot so vljudnost, pravičnost, spoštovanje, zaupanja vrednost in zanesljivost. Lepo in spoštljivo vedenje je osnova dobrih odnosov, ki se nazadnje prevedejo v poslovni uspeh.

3.1. Manire − izziv in priložnost za iskalce zaposlitve Kakšne so torej vaše manire? Če želite prekositi svojo konkurenco in se izogniti nekaj pogostim napakam, ki pestijo iskalce zaposlitve, sledite naslednjim navodilom:

1.

Prvi vtis

Kot smo že omenili, je prvi vtis izrednega, pogosto odločujočega pomena in po njem zvoniti je prepozno. Oblikuje se v prvih sekundah in minutah srečanja. Ne zamudite priložnosti, da naredite vtis na vse udeležence razgovora, pa tudi svoje bodoče sodelavce. Na oder ne stopite šele v trenutku vstopa v stavbo, temveč že prej – na samem parkirišču. Anekdotičen je kandidat, ki bodočemu šefu ukrade parkirni prostor, a slab vtis lahko naredite že s tem, da je vaše vozilo, če se pripeljete z njim, prašno in umazano. Ravno tako lahko slab priokus pusti, če parkirate na mestih za zaposlene ali, še toliko huje, za invalide. Na parkirišču ne kadite, kot tudi na sploh pred razgovorom. Seveda enako, kot že omenjeno, velja za uživanje alkohola.

Pravila za ustvarjanje dobrega prvega vtisa: 1. Bodimo spočiti.

2. Oblecimo zlikano in čisto obleko oz. kostim, v katerem se dobro počutimo.

3. Čevlji naj bodo zloščeni.

4. Ženske naj bodo zmerno naličene.

5. Ne pretiravajmo pri dišavah in nakitu.

36

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

6. Lasje naj bodo oprani.

7. Nohti naj bodo čisti, ženske naj nimajo živo nalakiranih nohtov.

8. Bodimo točni.

9. Sogovornika glejmo v oči.

10. Bodimo spoštljivi in se po potrebi prijazno nasmehnimo.

11. Bodimo strokovni, mirni, samozavestni in zaupajmo vase.

Ljudje si prvi vtis o nas ustvarijo hitro in podzavestno na podlagi prvih stvari, ki jih rečemo in naredimo, potem pa nas gledajo skozi filter teh začetnih predpostavk. Zato je zelo pomembno, kakšen vtis naredimo na zaposlitvenem razgovoru. Takrat si sogovorniki ustvarijo prvi vtis na podlagi zunanje podobe, naše govorice pa tudi našega vonja. Na nekatere stvari imamo večji vpliv, na nekatere druge pa manj.

2.

Obleka

Tudi primerna obleka je del bontona in močno vpliva na prvi vtis. Nekoč, še ne tako dolgo nazaj, so kandidati in kandidatke na razgovore hodili skoraj izključno v poslovnih oblekah. Danes smo, še posebej ko gre za kreativna tehnološka podjetja in start up-e, priča tako imenovanemu fenomenu rdečih superg, saj mladi na trgu delovne sile svojo kreativnost, svežino in sproščenost izražajo tudi tako, da se odrekajo kravatam, aktovkam, kostimom in drugim tradicionalnim kosom oblačil v prid bolj neobičajnim kosom in kombinacijam. V mnogih pogledih je poslovno oblačenje ravno zaradi teh novih trendov za današnje kandidate postalo neprijetna zagata, saj so dnevi »poslovne uniforme« mimo, z njimi pa tudi jasna in nedvoumna pravila.

Nova svoboda je torej lahko varljiva, njena tla pa spolzka. Četudi vam ni potrebno obleči strogo poslovne obleke, je vendarle treba paziti, da se ne boste oblekli preveč sproščeno, japonke ali sončna očala na razgovoru za službo pač v nobenem primeru nimajo kaj iskati. Kljub temu da je družba postala precej manj konservativna, ko gre za oblačenje na delovnem mestu, določene panoge strogo formalno oblačenje še vedno pričakujejo, zato previdno ocenite, kaj od 37

Nefiks zaposlitvene rešitve

vas potencialni delodajalec pričakuje, in sicer tako, da se nujno že prej pozanimate, kakšen je interni kod oblačenja (t. i. dress code). Strokovnjaki svetujejo, da se za razgovor oblečete pol stopničke nad običajno ravnijo oblačenja znotraj organizacije, v kateri se prijavljate na delovno mesto, razen v primeru, ko se prijavljate za vodstveni oziroma izvršni položaj, takrat se vedno oblecite v klasično poslovno obleko.

Oblačenje pomembno doprinese k dobremu prvemu vtisu in sporoča marsikaj o vaši osebnosti. Pomaga vam lahko, da učinkovito izstopate iz množice drugih kandidatov, ki so se prijavili na delovno mesto, kar je še posebej pomembno, ko se za delovno mesto prijavi veliko število kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Po drugi strani pa zmečkana srajca ali bluza kaže na to, da ne posvečate pozornosti podrobnostim, natrgana, oguljena, razvlečena ali umazana oblačila pa na malomarnost in zanemarjenost. Preveč sproščenosti v oblačenju za managerja lahko pomeni, da ne poznate poslovnega bontona ali da ne spoštujete avtoritete oziroma nimate primernega odnosa do dela. Četudi to mogoče ne drži, je pomembna zgolj percepcija bodočega delodajalca, ki vas oceni že isti trenutek, ko vstopite v pisarno.

Investirajte v obleko, ki vam pomaga, da se počutite samozavestni in močni. Če se boste med razgovorom počutili neudobno, se bo to opazilo. Ženske naj bodo pozorne na dolžino krila in dekolte ter naj ne pretiravajo z ličili, nakitom in dišavami. Kadar ste v dvomih, s seboj vzemite blazer ali brezrokavnik, da lahko svoj izgled po potrebi nadgradite v bolj formalnega.

3.

Protokol na recepciji

Ko vstopite v stavbo, bodite prijazni, nasmehnite se in poskrbite za primerno raven navdušenja. Nikoli ne veste, če je moški ali ženska, s katerim se peljete v dvigalu, vaš izpraševalec. Da je potrebno izključiti mobilni telefon in druge elektronske naprave, je samoumevno, ravno tako, da ste točni, vendar nikoli prezgodnji. Na recepciji prijazno pozdravite, odložite dežnik ali plašč, se pokončno usedite in se ne ukvarjajte z revijami, časopisi in drugimi stvarmi.

Vstanite in se rokujte z osebo, ki vas pospremi do pisarne.

38

Franci Čeč

4.

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

Pozdravljanje in rokovanje

Način našega pozdravljanja lahko zelo veliko razkrije o naši osebnosti. Kaže na človekov odnos, njegovo ali njeno samozavest in izbrušenost. S pozdravljanjem izražamo spoštovanje in predvsem priznavanje obstoja drugega kot sočloveka.

V poslovnih stikih naj pozdrav nikoli ne postane gola formalnost, pač pa naj bo vedno zavesten in pozoren. Spremljajo naj ga kretnja roke, naklon glave in nasmeh, človeku pa vedno pogledamo v oči. Izpraševalca vedno pozdravimo nevsiljivo in nevtralno, pri tem pa roko vedno prvi ponudi on ali ona, tako ob pozdravu kot ob slovesu. Sicer pa v poslovnih stikih na splošno upoštevajmo: o o o o o

podrejeni pozdravi nadrejenega, mlajši pozdravi starejšega, moški pozdravi žensko pozdravi, kdor vstopi v prostor, pozdravi, kdor pristopi ali prisede.

Če v poslovnem okolju do človeka pristopimo sami, razločno povejmo svoje ime in priimek, nato pa še razlog nagovora. Kadar smo v skupini, pristopimo do vsakega človeka posebej. Ko gre za predstavljanje, upoštevajte naslednja splošna pravila: o o o

mlajšo osebo predstavimo starejši, moškega predstavimo ženski, podrejenega predstavimo nadrejenemu.

Rokovanje v našem kulturnem okolju sodi v ritual pozdravljanja in ima posebno funkcijo vzpostavljanja neposrednega stika preko fizičnega dotika. Iz njega lahko razberemo človekovo trenutno razpoloženje, odnos in značaj ter je ravno tako bistvenega pomena pri oblikovanju dobrega prvega vtisa. Praviloma roko ponudi gostitelj oziroma tisti, ki je višje na hierarhični lestvici, sicer pa to storimo sami. Načeloma ženska ponudi roko moškemu, starejši mlajšemu, vedno pa se rokujemo stoje, dostojanstveno in ne preko mize. Ko pozdravite potencialnega delodajalca, naj bo stisk roke prisrčen, samozavesten in dovolj trden, a ne premočan. Časovno naj traja toliko kot pozdrav.

39

Nefiks zaposlitvene rešitve

Če je le mogoče, naj med vami in sogovornikom pri rokovanju ne bo fizičnih preprek, kot so mize ali stoli, a nikakor ne smete pozabiti na vzdrževanje primerne telesne bližine, ki se v različnih poslovnih okoljih lahko razlikuje. Le tako se bo naš sogovornik počutil, da ne posegate v njegov neposredni intimni prostor. Čeprav lahko ljudje različno dojemajo svoj intimni prostor, vendarle obstajajo neke splošne smernice. V evropskem in severnoameriškem poslovnem okolju je primerna razdalja okoli pol metra, v azijskem še malo več, manj pa v južnoameriških in srednjevzhodnih kulturah.

5.

Nasmeh, nasmeh in še enkrat nasmeh

Kot smo zapisali že večkrat, nikakor ne smete podcenjevati nasmeha. Če ste smrtno resni ali se celo mrščite, obstaja možnost, da se bo vaš delodajalec namesto na vaš življenjepis osredotočal predvsem na to, kaj to pomeni – ste morda samo nervozni ali nemara tudi zagrenjeni, zlobni, razočarani in brez smisla za humor in lahkotnost. V določenih kulturah in profesijah, zlasti bančništvu in borznem posredništvu, je takšna drža včasih sicer pričakovana in resnost imperativ, a v večini primerov nasmeh izraža naklonjenost in samozavest. Druge vabi, da vas bolje spoznajo in pri tem uživajo.

6.

Ogovarjanje z imeni in nazivi.

Že Shakespeare se je spraševal, kaj je v imenu. Ljudje običajno ljubijo zven svojega imena, hitro pa postanejo nejevoljni, če ima sogovornik morebiti težave s pomnjenjem ali izgovorjavo. Mednarodni predpisi narekujejo, da ob predstavljanju najprej povemo ime in nato priimek. Na bodočega delodajalca bo delovalo ugodno, če boste med razgovorom še kdaj ponovili njegovo ime, a ne pretiravajte pri tem, saj lahko deluje izumetničeno ali priliznjeno. Važno je predvsem to, da si ga zapomnite.

Ko vas oseba iz organizacije ali podjetja kontaktira v zvezi z razgovorom, je zato ne pozabite vprašati za imena in nazive izpraševalcev. Dobro si jih zapomnite, saj boste morda ob vstopu v pisarno preveč nervozni, da bi jih slišali ali si jih zapomnili ob prvem srečanju z njimi. Na pravilno izgovorjavo svojega 40

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

imena in nazivanje smo, kot že rečeno zgoraj, ljudje lahko še posebej občutljivi, zato bodite v procesu priprav na razgovor z bodočim delodajalcem pozorni tudi na to. Uporaba nazivov je še posebej zaželena znotraj poslovnega okolja, saj izraža položaj in/ali strokovnost.

7.

In medias res

V pisarno, kjer bo potekal razgovor, vstopite z energijo in entuziazmom, oba vam tudi lahko pomagata prikriti morebitno živčnost. Vaša telesna drža naj bo čim bolj odprta, svoja ramena pa vedno poravnajte z rameni sogovornika.

Verjetno ni treba posebno poudariti, da roke mirno visijo ob telesu, nikakor pa niso v žepih ali prekrižane.

Ko se rokujete in predstavite z imenom in priimkom, stojte za stolom, dokler vas ne povabijo, naj sedete, ali pa vljudno vprašajte izpraševalca, kam se lahko usedete. Ko se usedete za mizo, se ne vrtite na stolu in na mizo ne polagajte nobenih osebnih predmetov (mobilnih telefonov, torbice ali aktovke, steklenice za vodo, skodelice za kavo itd.). Le-te položite pod svoj stol ali na sosednji stol, pred sabo pa lahko obdržite le beležnico in pisalo. Če vam je ponujena kakšna pijača, jo vljudno odklonite. Držite se pokončno, z obema nogama na tleh. Če se vam po kakšnem čudnem spletu okoliščin vendarle zgodi, da vam med razgovorom zacinglja mobilni telefon ali kakšna druga naprava, morate na vsak način kar najhitreje popraviti nastalo škodo. Ne poglejte na zaslon in na klic ne odgovorite, niti toliko, da rečete, da ne utegnete. Namesto tega takoj ugasnite napravo, poglejte izpraševalca in se iskreno opravičite. Recite, da ste se tako ujeli v priprave za razgovor, da ste ga pozabili ugasniti, in pri tem ne pozabite dodati, da se zavedate ironije nastalega položaja. A če storite tako velik faux pas, se le stežka izmažete, če v tekmi za delovno mesto niste absolutno na vrhu lestvice.

41

Nefiks zaposlitvene rešitve

8.

Ob slovesu

Ko začutite, da gre razgovor proti koncu in ste že odgovorili in zastavili vsa bistvena vprašanja, potrebujete tudi dobro izhodno strategijo. Ponovno izrazite svoj velik interes (če se za službo resnično zanimate) in se zahvalite. Lahko vprašate po razgovorih, ki še sledijo, rokih zapolnitve položaja in obveščanja kandidatov. Roko tudi ob slovesu ponudi izpraševalec, ki seveda odloči, kdaj je razgovora konec. Če je udeleženih več oseb, se rokujte z vsakim posebej. Ob slovesu znova ponovite ime(na) izpraševalca/-ev in zaprosite za poslovne vizitke, da bi si zagotovili vse potrebne podatke. Če je le mogoče, se na poti mimo recepcije zahvalite osebi, ki vas je sprejela. Ne prižigajte ponovno mobilnega telefona, dokler ne zapustite stavbe.

9.

Po končanem razgovoru

V roku dneva ali dveh po razgovoru si vzemite čas in napišite pismo ali, kar je manj optimalna opcija, elektronsko sporočilo, v katerem se še enkrat zahvalite za izpraševalčev čas in ponujeno priložnost. Če nimate delodajalčevega kontaktnega naslova ali niste dobili vizitke, lahko ob izhodu po njem vprašate tajnico oziroma osebo, ki vas je sprejela. Lahko pa kontaktirate delodajalca tudi kasneje in vprašate po poteku procesa, če je na razgovoru navedeni rok že potekel.

42

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

4. Ob zaključku Hitri seznam/ Checklista: o

raziskava štirih P-jev: podjetja, panoge, produkta, položaja

o

raziskava o izpraševalcu/kadroviku/potencialnem nadrejenem (nazivi)

o

potrjena čas in lokacija, navodila za smer, izračun potrebnega časa za prihod

o

vadba pozdrava in rokovanja

o

vadba osebne predstavitve

o

vadba drže, mimike in drugih neverbalnih signalov

o

priprava na odgovarjanje vprašanj

o

priprava na postavljanje vprašanj

o

ustrezna higiena

o

primerna obleka (izbrana in pripravljena dan prej)

o

obnovitev poslovnega bontona

o

izklop mobilnih naprav med razgovorom

o

priprava priporočil nekdanjih delodajalcev/sodelavcev

o

tiskan izvod čistega, posodobljenega in slovnično ter slogovno ustreznega življenjepisa

o

dobro poznavanje svojega življenjepisa/izkušenj

o

priprava vizitke

o

tehnike sproščanja napetosti

o

nasmeh

o

pričakujte nepričakovano

43

Nefiks zaposlitvene rešitve

Literatura in viri: 1.

Benedetti Ksenija: Protokol, simfonija forme, Planet GV, Ljubljana, 2008

2.

Dreo Zlatka: Pot v poslovni svet, IZZA, Slovenska Bistrica, 2003

3.

Ferko Bojana: Poslovna olika in poslovni bonton – pomembna dejavnika poslovne uspešnosti in poslovnega komuniciranja, diplomsko delo EPF, Univerza v Mariboru, 2007

4.

Grintal Barbara: Poslovni bonton, Poslovna založba MB, Maribor, 2013

5.

Hansen Randall S.: 10 napak, ki naj se jih izognemo pri pogajanjih za plačo, Quintisential careers, 2014

6.

Kneževič Ana Nuša: Se znamo obnašati, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005

7.

Markič Peter: Poslovna pogajanja, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1994

8.

Mitchell

Nancy

R.:

10

nasvetov

za

razgovor

za

službo,

www.experience.com, dostop 6. 11. 2016 9.

Možina Stane: Poslovno komuniciranje:evropske razsežnosti, Založba Obzorja, Maribor, 2004

10. Osredečki Eduard: Poslovni bonton, Tehniška založba Slovenije, 1990 11. Peterson Thad: 100 najpogostejših vprašanj na razgovorih za zaposlitev, www.monster.com, dostop 6. 11. 2016 12. Pisani Lea: Ravni oblačenja= Dress code,Ljubljana, 2016 13. Priročnik lepega vedenja, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2004 14. Rees Nigel: Veliki sodobni bonton, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 15. Schneider Silke: Veliki novi bonton, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010 16. Shelly Jared: Emocionalni IQ in razgovor za službo, WetFeet, 2013 17. Smith Jacquelyn: Kako ostati miren med razgovorom za službo, Forbes, 2013 18. Wolff Inge:Sodobni evropski bonton, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 2005 44

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

45

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

46

Franci Čeč

Pravila komuniciranja in obnašanja pri iskanju zaposlitve

47

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

48

FRANCI ČEČ Soavtor in izvajalec delavnic programa Podjetno v svet podjetništva; izvajanje delavnic za Zavod RS za zaposlovanje, v okviru ukrepov APZ (več kot 10 let); izvajanje delavnic s področja coachinga, humorja v managementu, neverbalne komunikacije, pogajanj...: izvajanje individualnega, timskega in skupinskega coachinga; ambasador socialnega podjetništva; vodenje mednarodnih projektov (Equal, Interreg IVc- Desur in Prospects); vodenje projekta za pomoč nevladnim organizacijam v Zasavju; avtor in izvajalec projekta: Socialno podjetništvo-izziv in priložnost za Posavje.