Moč kolegialnosti: Kolegice o pomenu ženskega mentorstva

Moc kolegialnosti v

Kolegice o pomenu Ĺženskega mentorstva

Koleg ic

e

Kolegice

Zgodba o uspehu Projekt Kolegice Zavoda Nefiks je namenjen študentkam višjih letnikov in mladim iskalkam prve zaposlitve, ki v okviru sodelovanja z izbrano mentorico uresničujejo svoj karierni cilj, spoznavajo specifike določenega poklicnega področja, razvijajo svojo zaposlitveno pismenost ter širijo socialno mrežo.

Projekt se odvija že od leta 2012, razvil se pa je iz spoznanja, da imajo mlade visoko izobražene ženske več težav pri vstopu na trg dela kot njihovi moški kolegi, na kar kažejo tudi podatki raziskav. Do sedaj so se Kolegice srečevale že v Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici, Postojni, Ormožu, Kopru, Kranju, Škofji Loki, Litiji, Luciji, Sežani, Kamniku in Logatcu, pri čemer so v mnogih krajih številne pobude za izvajanje projekta prišle neposredno od potencialnih udeleženk.

Zbrale in uredile: Katja Dornik, Maja Đević, Špela Gala Lektoriranje: Maja Đević Tisk: Salve Zbornik je v elektronski verziji dosegljiv na spletni strani www.talentirana.si Naklada: 25 Ljubljana 2018 2

Projekt Kolegice smo letos s pomočjo Urada za mladino MOL in gospe Katarine Gorenc nadgradili. Prvič po šestih letih obstoja projekta smo Kolegice dobile priložnost sodelovati z uspešnimi ženskami, ki delajo v mestni upravi in drugih javnih zavodih ter podjetjih Mestne občine Ljubljana, kar predstavlja veliko priložnost za vsa mlada dekleta, ki stopajo na poklicno pot.

Del nadgradnje projekta je nastanek zbornika, ki je pred vami. Naš cilj je predstaviti najrazličnejši spekter uspešnih žensk iz Mestne občine Ljubljana, ki delujejo na področju javne uprave, gospodarstva in podjetništva. S tem želimo izpostaviti uspešne zgodbe, ki bi motivirale dekleta in jih spodbudile, da vlagajo v svojo karierno pot. Hkrati pa želimo opozoriti na to, da tudi ženske s svojim dobrim delom prispevajo k razvoju Lju3

bljane, in čeprav statistike še niso na naši strani, so v projektu sodelujoče ženske in njihovi uspehi dokaz, da so razlike med moškimi in ženskami pri zaposlovanju vseeno lahko tudi presežene. Čeprav so bili naši nameni pri nastajanju zbornika od začetka nekoliko bolj obsežni, smo se na koncu odločile za preprostejšo, bolj neformalno obliko vprašanj in upale na odgovore, ki bi mladim dekletom sporočili, da so ženske na vodilnih položajih še vedno ljudje – tople, čustvene osebe, ki ne glede na svoja leta in položaj ohranjajo otroško igrivost in radoživost ter verjamejo v kolegialnost in so pripravljene deliti svoje znanje, izkušnje in čas z mladimi.

Najlepša hvala gospe Katarini Gorenc z Urada za mladino MOL za usmeritve pri pripravi zbornika ter za pomoč pri sklepanju neprecenljivih mentorstev. Iskreno se pa seveda zahvaljujemo tudi vam, drage mentorice, Kolegice, da ste s svojimi svojimi hudomušnimi, iskrenimi ter poučnimi odgovori popestrile naš zbornik. Še naprej ostajate vzor vsem nam, mladim, ki želimo stopati po vaših poteh.

Hvala tudi Uradu Republike Slovenije za mladino, Uradu za mladino Mestne občine Ljubljana in U. S. Embassy v Sloveniji za večletno podporo pri izvedbi projetka.

Kolegice, Zavod Nefiks

Začetki projekta Kolegice Ideja o Kolegicah se je porodila pomladnega dne, leta 2012, na kratkem naključnem srečanju z Nefiks tutorko Sabino, ki se je takrat pravkar vrnila z mednarodnega treninga. Prijazen pozdrav se je raztegnil v nekajminutni klepet, med drugim tudi o tem, kako si v neki kavkaški državi ženske med seboj pomagajo pri karieri.

Ideja je bila rojena, popoldne je v pisarni dobila tudi osnovno obliko in kmalu po tistem se je v Ljubljani že pričela sestajati prva skupina Kolegic. Seveda koncept ne bi bil toliko uspešen, če ne bi nagovarjal potreb vključenih mladih ambicioznih posameznic, ki si želijo priložnost, da se dokažejo, in uspešnih, uveljavljenih mentoric, ki so pripravljene svojo bogato zakladnico izkušenj oplemenititi z mentoriranjem.

Tudi ime, ki se malo igrivo, a kljub temu spoštljivo uporablja za stanovske pripadnice, se je v trenutku prijelo, saj je sinonim za to, kar pri Kolegicah počnemo: neformalno, a z veliko mero ambicije, medsebojnega spoštovanja in delovanja izven okvirjev. Projekt Kolegice je v letih svojega delovanja pozitivno spremenil marsikatero življenje − ne le mentoriranke, ampak tudi mentorice, saj prave Kolegice prerastejo okvir projekta in kolegialno sodelujejo v prid razvoja karier obeh.

Alenka Blazinšek Domenis, strokovna vodja Zavoda Nefiks

4

5

ženske, ki delajo v mestni upravi, v javnih zavodih in v podjetjih v lasti MOL. Izjemno me je razveselilo, da so se vse kolegice, ki sem jih povabila k sodelovanju, brez oklevanja pozitivno odzvale. To kaže, da znotraj velike mestne družine še negujemo vrednote kolegialnosti, razumemo pomen socialnega kapitala in smo pripravljeni deliti svoje znanje, izkušnje in čas z mladimi, ki stopajo na poklicno pot.

Projektu Kolegice želim še naprej uspešen razvoj, mladim udeleženkam projekta in mentoricam pa čim več izmenjave izkušenj, medsebojnega zaupanja in vzajemne rasti.

Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino MOL

Spodbuda Mestne občine Ljubljana Besedo kolegica razumemo po eni strani kot žensko, ki ima enak poklic ali je zaposlena v isti delovni organizaciji, po drugi strani jo uporabljamo tudi za izražanje prijateljstva in tovarištva.

Projekt Kolegice pa temu dodaja še en pomen: udeleženke poleg svojega individualnega delovanja širšo javnost in odločevalce opozarjajo na problematiko zaposlovanja visoko izobraženih mladih žensk.

V Strategiji Mestne občine Ljubljana za mlade 2016−2025, ki je temeljni strateški dokument razvoja mladinske politike mesta, znotraj horizonta celovitosti pristopa do položaja mladih izstopata dve prednostni usmeritvi: - okrepitev mladinskega dela tako v smislu izgradnje Mreže mladinskih centrov Ljubljana kot krepitve programov mladinskega dela; - poudarek na povečanju možnosti za zaposlovanje mladih, ki je ključna prelomnica na poti do njihove samostojnosti, obenem pa se ta razvojni vidik v celoti sklada s prednostnimi usmeritvami novega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014−2020 ter cilji Nacionalnega programa za mladino 2013−2022.

Kolegice, projekt Zavoda Nefiks, odlično odgovarja na obe prednostni usmeritvi in predstavlja primer dobre prakse podpore mladim ženskam na začetku karierne poti. Je eden od uspešnih in dolgoletnih projektov, ki jih podpiramo na Uradu za mladino MOL. Pred kratkim so se izvajalke projekta obrnile na Urad za mladino MOL s pobudo, da bi v skupino Kolegic kot mentorice povabile tudi uspešne 6

7

Skozi stoletja se je vloga mentorstva v naši družbi spreminjala. Če je v času razcveta obrtnih dejavnosti vajeništvo temeljilo predvsem na poučevanju, gospodovalnosti in ukazovanju, je sodobno mentorstvo veliko bolj demokratično in odprto. Nadrejeni nima več glavne besede, ampak s kandidatom sodelujeta. Na mentorstvo lahko gledamo z dveh vidikov: v poslovnem svetu predvsem z vidika trajnostnega razvoja organizacije – mentoriranje omogoči mlademu zaposlenemu lažjo vključitev v delovno okolje, povečuje njegovo motivacijo in s tem tudi produktivnost. Na mentoriranje pa lahko gledamo tudi kot na del učne izkušnje posameznika – ta se ne uči le specifičnih znanj, pač pa v procesu zori kot človek, povečujejo se njegove sposobnosti in kompetence.3

O mentorstvu “Tell me and I forget, teach me and I may remember, involve me and I learn.”

Benjamin Franklin

Beseda mentor izhaja iz starogrške mitologije. Mentor je bil lik v Homerjevem epu in Odisejev prijatelj. Prav njemu je Odisej zaupal v varstvo svojo palačo ter vzgojo sina Telemaha. V podobo Mentorja se je preobrazila tudi boginja Atena, da bi vodila Telemaha na njegovi poti v nevarni svet. Mentor je bil tako vodnik, vzgojitelj, moder in izkušen mož, ki je vplival na mladeniča, ga učil kreposti in modrosti.1 Danes je takšno razumevanje vloge mentorja – kot vodje, učitelja, vodnika in svetovalca, torej, kot nosilca moči – problematično, saj mentorstvo opredeljuje kot izrazito individualistični model. Mentoriranec je v takšnem odnosu razumljen kot pasiven posameznik s pomanjkanjem socializacijskih veščin in delovnih izkušenj. Sodobno pojmovanje razume mentorstvo kot »dinamičen odnos dveh posameznikov, med katerima potekajo neprestana pogajanja in dogovarjanja« in kjer se med obema deležnikoma oblikuje enakovredno partnerstvo2, ki temelji na spoštovanju in zaupanju. V najširšem pomenu nas mentorstvo spremlja vse življenje; v vlogi mentorjev lahko nastopajo naši starši, učitelji, profesorji, prijatelji in sodelavci. Velikokrat je mentorski proces neformalen in se ga niti ne zavedamo.

Mentorstvo je dvosmeren odnos, v katerem običajno izkušenjsko bogat posameznik z nasveti in pojasnili vodi ter usmerja (mladega) neizkušenega človeka, ob tem pa tudi sam pridobiva nova znanja, obogati stara ter osebnostno raste. Gre za praktično obliko izmenjave znanj in izkušenj, ki se je še posebej razvijala v Združenih državah Amerike od 70. let dalje, zlasti na področju razvoja in gradnje vodstvene kariere mladih v večjih multinacionalnih podjetjih. Ločimo tri vrste kariernega mentorstva4: 1. Začetno karierno mentorstvo, s katerim se srečujejo mladi, ki šele prvič vstopajo na trg dela. Poudarek je predvsem na prenosu vrednot, znanj in izkušenj tistih, ki so na delovnem mestu že dlje časa, na tiste, ki šele začenjajo.

2. Vrstniško karierno mentorstvo poteka med dvema posameznikoma iste generacije, ki pa ne prihajata z istega področja. Poudarek je na prenosu osebnih izkušenj, s katerimi lahko drug drugega spodbujata in si pomagata. Ta vrsta mentorstva je običajno del dolgoročnega kariernega načrta zaposlenega.

3. Karierno mentorstvo za nove vloge in nova okolja je namenjeno tistim, ki v organizaciji stopajo na vodstvene položaje. Zato je poudarek predvsem na učenju notranjih politik organizacije ter na prenosu znanja in izkušenj.

Po mnenju mag. Magde Zupančič5 mentorstvo na delovnem mestu dobiva vedno večjo veljavo tudi v Evropi, saj prinaša praktično izkušnjo pridobivanja in podajanja znanja med mladimi in starejšimi, med novozaposlenimi in tistimi, ki želijo svoje znanje in izkušnje prenašati naprej. Mladim iskalcem zaposlitve mentorstvo omogoča mehkejši in hitrejši prehod iz

1 Koritnik, Maja. 2006: Pomen in vloga mentorstva ter mentorja na primeru andragoške prakse 2005/2006. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, str. 16.

2 Rapuš Pavel, Jana in Pyżalski, Jacek. 2008. »Mentorstvo kot specifičen odnos, ki prispeva k razvoju posameznika«. V: Rapuš Pavel, Jana, Kobolt, Alenka in Pyżalski, Jacek, ur. Mentorstvo v zrelem obdobju življenja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, str. 57.

3 Glej: Centrih, Tina. 2011. Sodobno mentorstvo v organizaciji. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management in Kovačič Mali, Urška 2014. Mentorstvo: pomoč pri razvoju posameznika in organizacije. Ljubljana: Salve.

4 Glej: Podržaj, Mojca, ur. 2017. »Priročnik za mentorske programe Združenja Manager«.

Dostopno na: https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/Mentorski-programi-ZM-FINAL-spread-A4.pdf; pridobljeno 14. 5. 2018.

5 Zupančič, Magda. 2012. »Mentorstvo – znanje preteklosti za ideje prihodnosti«. Andragoška spoznanja. Let. 18, št. 2, str. 66-73.

8

9

teoretičnega izobraževanja v praktičen delovni proces, vsem iskalcem zaposlitve pa daje možnost približevanja povpraševanju delodajalcev po posameznih poklicnih profilih v obliki prekvalifikacije oziroma priučitve deficitarnih poklicev, ki jih delodajalci iščejo. Mentorstvo tako povečuje zaposlitvene možnosti iskalcem (prve) zaposlitve, že zaposlenim pa olajša premike z enega delovnega mesta na drugega.

Za uspešno mentorstvo je pomembno, da je načrtovano, strukturirano, cilji jasno zastavljeni6, pot k doseganju le-teh pa se budno spremlja.

Mentorstvo namreč ni enkraten dogodek – je dolgotrajen proces, ki zahteva jasna pričakovanja tako mentorja kot mentoriranca. V tem procesu praktičnega in akcijskega učenja se med mentorjem in mentorirancem izoblikuje vzajemen odnos, v katerem imata oba priložnost za razvoj in nadgradnjo svojih potencialov. Gre za diaden odnos, kjer vsak sprejme svoj del odgovornosti. Med posameznikoma se vzpostavi dvosmerna komunikacija, drug na drugega vplivata, se odzoveta, pogovarjata in ob tem spreminjata ter rasteta. Pri tem je za uspeh mentorstva zelo pomembno, da se oblikujejo kompatibilni mentorski pari, kjer se posameznika ujameta osebnostno in glede na pričakovanja, si zaupata in imata čas drug za drugega. Odnos je tako osrednjega pomena, saj »ustvarja možnosti za spreminjanje in predstavlja osnovni pogoj za kakovost osebnega razvoja, učnih izidov in drugih učinkov mentorskega sodelovanja«.7 S primernim mentorskim procesom je mladim omogočen razvoj neodvisnega in kritičnega mišljenja ter čuta za osebnostno odgovornost, ki jih vodi k oblikovanju lastne presoje in k samostojnemu reševanju izzivov pred njimi. Mentor tako ni tu le zato, da bi mlademu varovancu predal specifična znanja, ampak spodbuja njegov strokovni in osebnostni razvoj, ob tem pa tudi sam spoznava vrednote in vedenje različnih generacij.

Znanja ne predaja enosmerno, ampak ustvarja priložnosti, kjer se lahko učita oba, pri tem pa spodbuja varovančevo ustvarjalnost in samorefleksijo. Mentor dodeljuje odgovornosti in postavlja izzive postopno in glede na mentorirančeve sposobnosti in znanja. Ob tem mu predaja povratno informacijo, ki je konstruktivna in spodbudna ter daje možnosti za izboljšave.

Mentor obvladuje svoj poklic, a je pri tem odprt za pripombe, vprašanja in dileme ter se je pripravljen stalno izobraževati. Z mentorirancem razvije poglobljen odnos, s čimer okrepi in dodatno razvije svoj čut za empatijo. Mentorirancu s tem, ko ga opogumlja in usmerja, omogoči hitrejši in Zupančič, Magda. 2012. »Mentorstvo – znanje preteklosti za ideje prihodnosti«. Andragoška spoznanja. Let. 18, št. 2, str. 66-73. učinkovitejši razvoj kompetenc, samozavesti in usposobljenosti za določeno delo, mentoriranec pa lahko mentorju odpre nov zorni kot pogleda na določene stvari ter predstavi izviren pristop k reševanju problema. Pri tem je pomembno, da mentoriranec ves čas trajanja mentorskega procesa jasno izraža svoja pričakovanja in aktivno posluša. Proaktivnost pri oblikovanju 6 Pri tem si lahko pomagamo s SMART metodo, po kateri morajo biti cilji specifični, merljivi, sprejemljivi, realistični in časovno opredeljeni.

7 Rapuš 2008, str. 61.

10

mentorskega odnosa je ena njegovih najpomembnejših vrlin. Mentorstvo je tako več kot le usposabljanje, saj je bolj vključujoče, v samem procesu pa se stkejo močne osebne vezi. Mentorstvo je zato ena najprimernejših oblik učenja odraslih oseb, po mnenju Clutterbucka8 pa tudi eden izmed najmočnejših razvojnih poskusov, ki so dosegljivi posamezniku in organizacijam. Mentorstvo je koristno za odrasle, ko menjajo delo ali stopajo v nova življenjska obdobja, prav posebno vlogo pa ima pri prvem vstopu na trg in začetnem razvoju karierne poti mladih. Mentorstvo omogoči novincu postopen prehod v delo in organizacijsko kulturo, v spoznavanje delovnega okolja, nalog in odnosov, ki vladajo v njem, ob tem pa lahko bolje spozna tudi sebe, lastne sposobnosti, vrline in prepričanja. S tem krepi samozavest ter potrjuje lastno vrednost, kar mu pomaga na nadaljni poti.

Danes je mentorstvo dobrodošlo predvsem zaradi hitrega tempa, ki nam ga diktirata družbeni in tehnološki razvoj. Spremembe so postale stalnica slehernega vsakdana, pojavljajo se nova delovna mesta, zahtevajo se nova znanja. V poplavi informacij je mentorstvo učinkovit način učenja, ki posamezniku omogoči hitro in učinkovito prilagajanje razvijajočemu se svetu. V 21. stoletju učenje namreč ni le priprava na realni svet, s katerim se mladi spopadejo po končanem formalnem izobraževanju, ampak postaja način življenja. Zato se lahko strinjamo z naslovom knjige Davida Clutterbucka, enega najbolj znanih piscev strokovnih besedil na področju managementa v Evropi – Vsakdo potrebuje mentorja (Everyone needs a mentor, 1985).

Literatura: Centrih, Tina. 2011. Sodobno mentorstvo v organizaciji. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Koritnik, Maja. 2006. Pomen in vloga mentorstva ter mentorja na primeru andragoške prakse 2005/2006. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Kovačič Mali, Urška. 2014. Mentorstvo: pomoč ori razvoju posameznika in organizacije.

Ljubljana: Salve.

Podržaj, Mojca, ur. 2017. »Priročnik za mentorske programe Združenja Manager«. Dostopno na: https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/Mentorski-programi-ZM-FINAL-spread-A4.pdf; pridobljeno 14. 5. 2018.

Rapuš Pavel, Jana in Pyżalski, Jacek. 2008. »Mentorstvo kot specifičen odnos, ki prispeva k razvoju posameznika«. V: Rapuš Pavel, Jana, Kobolt, Alenka in Pyżalski, Jacek, ur. Mentorstvo v zrelem obdobju življenja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, str. 56-66.

Mentorstvo na delovnem mestu. 2010. Dostopno na: http://www.vodja.net/index. php?blog=1&title=mentorstvo-na-delovnem-mestu&more=1&c=1&tb=1&pb=1; pridobljeno 28. 1. 2018.

Zupančič, Magda. 2012. »Mentorstvo – znanje preteklosti za ideje prihodnosti«. Andragoška spoznanja. Letnik 18, št. 2, str. 66-73.

8

Koritnik 2006, str. 18.

11

JERNEJA BATIČ Dosežena izobrazba: dipl. umetnostna zgodovinarka in etnologinja Trenutna zaposlitev: Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana Zabavno dejstvo o vas: Da imam že 60 let.

Moč kolegialnosti

Kolegice o pomenu ženskega mentorstva

Vloge, ki jih opravljate: Vse življenje sem posvetila delu na področju kulturne dediščine. Glede na to je moje trenutno delo preplet vseh izkušenj in znanj, ki sem jih pri tem delu pridobila. To se lepo izraža v obnovljeni Plečnikovi hiši, za kar sem pripravila koncept in vodila prenove. Gre za preplet muzejskega dela, premične in nepremične kulturne dediščine, restavratorstva, poznavanja delovanja javnih zavodov in zakonodaje.

Poleg tega pa skušam z znanjem in izkušnjami pomagati umetnikom in ustvarjalcem, da si zagotovijo boljše delovne pogoje, predvsem v smislu zagotavljanja ateljejev.

Smisel življenja je »naučiti se spoštovati«.

Kaj bi danes svetovali sami sebi na začetku svoje kariere, če bi upoštevali vse izkušnje, ki ste jih pridobili do danes?

Kot mlada se nisem zavedala, koliko vztrajnosti, tolerance, poslušanja in energije je potrebno vložiti v delo in v ljudi, da se projekt dobro zaključi. Če bi se tega zavedala kot mlada, bi se verjetno marsikaterega projekta izognila. Pa vendar sem vztrajala in izplačalo se je.

Zato je moj nasvet: pogum ter odprto srce in um.

Ste kdaj podvomili v svoje sposobnosti in svojo karierno pot?

Svoje poti nisem posebej načrtovala. Vedno sem se odzivala na trenutno situacijo, seveda pa me je vedno privlačilo delati kaj novega, skozi delo spoznavati nove ljudi, si širiti obzorje. Nikoli se nisem bala vprašati, če česa nisem vedela ali razumela, zato tudi nisem dvomila v projekte, ki sem jih delala.

12

Foto: Delo.

13

KSENJA PERKO

JERNEJA BATIČ Kaj ste želeli postati kot otrok?

Nisem imela posebnih želja. Rada pa sem spoznavala nove ljudi, zato sem uživala v družbi starejših ob pogovorih o umetnosti in politiki, pomagala stari mami pri gospodinjenju, sosedom pri postrežbi gostov ali pri zidanju nove vrtne poti, očetu pri urejanju vrta, vsega sem se lotila, se pri tem učila in spoznavala nove svetove.

Dosežena izobrazba: univ. dipl. novinarka Trenutna zaposlitev: direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji Zabavno dejstvo o vas: Ko so zaklenjena vrata, grem skozi okno. Tako sem pri štirih letih skočila skozi okno iz tretjega nadstropja in pristala v travi. Brez praske in z bolečo zadnjico.

Vloge, ki jih opravljate: Aktivna meščanka, zavzeta mestna kolesarka, motivatorka in provokatorka, organizatorka sprememb, nakupovalka knjig.

Smisel življenja je »topel objem«.

Kako ste si kot mlada ženska na začetku svoje karierne poti vzpostavljali socialno mrežo? Kje vidite pomen mreženja za karierni razvoj?

Mreženje je kot pajkova mreža. Po njenih nitih se lahko sprehajaš brez strahu pred višino. Omogoča ti, da si na pravem mestu ob pravem času. Tako kot na začetku karierne poti je tudi danes pomembno, da sem aktivna, da se vključujem v projekte, jih sama predlagam in z ljudmi vzpostavljam človeški stik.

Ste se kdaj znašli na točki svoje kariere, ko je bilo zares težko?

Od kod ste črpali energijo za premagovanje ovir?

Pot življenja gre gor in dol, pa levo in desno. Ko sem bila na tleh, sem črpala energijo od ljudi s podobnimi vizijami in iz svoje borbene narave.

Vsaka superjunakinja ima svojo šibkost − katera je vaša?

Včasih je beseda hitrejša od misli.

14

Foto: Neža Palčič, zadruga traparij.

15

15

MARTA TURK Dosežena izobrazba: diplomirana ekonomistka Trenutna zaposlitev: Vodim družinsko podjetje, hkrati pa projektno vodim tudi Zavod za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META, ki povezuje slovenske podjetnice v Skupnosti slovenskih podjetnic.

Zabavno dejstvo o vas: Brez težav delam več stvari hkrati, zato se večkrat vprašam, kaj sem že nameravala narediti ta hip. Potem se vse uredi in zloži v en krasen mozaik.

MARTA TURK Katere tri ključne nasvete bi dali mladim dekletom, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot?

Naj bodo pogumne, vendar naj bodo tudi odgovorne, naj se povezujejo, vendar naj tudi pomagajo, naj bodo med seboj solidarne in druga drugi v pomoč in naj ne pozabijo nase. Naj puščajo lepo sled. Bolj podjetniško pa: ne pozabite na izdatke in dohodke, pozitivna razlika med tema kategorijama potrjuje, če je vaša ideja dobra ali ne, ne pa vaša ljubezen do same ideje.

Ste se kdaj znašli na točki svoje kariere, ko je bilo težko? Od kod ste črpali energijo za premagovanje ovir?

Velikokrat. Podjetnice smo takšne, da imamo višek energije, zato ga lahko usmerjamo v verjetne in neverjetne projekte. In če nam zmanjka diha, se znamo regenerirati.

Vloge, ki jih opravljate: Nobena vloga ni tradicionalna, če si kreativec. Zdaj sem manj mama, pa bolj mentorica, včasih sem bila bolj podjetnica in manj managerka, največkrat pa sem tista, ki motivira in navdušuje.

Smisel življenja je, »da ne živiš zaman, da pustiš sled, da ustvarjaš, da pomagaš in prispevaš«.

Ali menite, da se žensko podjetništvo razlikuje od podjetništva moških? Kako se ta razlika, če obstaja, kaže pri mladih ženskah, ki vstopajo v svet podjetništva?

Seveda se razlikuje, čeprav sam posel ne pozna spola. Ko govorim o ženskem podjetništvu, si predvsem želim, da bi vsi razumeli pomen in vloge ženske v družbi, družini, gospodarstvu. Ženske želimo biti aktivne ustvarjalke v družbi, ampak hkrati tudi dobro opravljati vse svoje vloge in poslanstva. Ne želimo se odpovedati vlogi mame na račun kariere ali karieri, ker smo se odločile, da bomo imele tudi družino. Konec koncev je pomembno tudi za uspeh družbe, za gospodarsko rast, da omogočimo ženski, da vse to doseže. To je dobro tudi za naše partnerje, može, prijatelje. Družba potrebuje oba spola, če hoče biti uspešna. Družba pa potrebuje tudi mlade, ki pa jih je v Sloveniji z demografskega vidika premalo.

16 16

17

MELANIE SEIER LARSEN Dosežena izobrazba: magisterij ekonomije, MBA na IEDC-Poslovni šoli Bled

MELANIE SEIER LARSEN (BCG) kot tudi izven naše svetovalne družbe. Rada sodelujem s številnimi posamezniki, kar osebno bogati tudi mene, kajti vsak mentorski odnos je tudi zame priložnost za učenje.

Trenutna zaposlitev: partnerica in direktorica, The Boston Consulting Group Zabavno dejstvo o vas: Vsakih nekaj let dodam novo športno disciplino, ki jo osvojim do zadovoljive ravni. Na letošnjem zimskem dopustu sem imela s seboj tri različne pare smuči; za klasično in za drsno tehniko teka na smučeh ter smučke za alpsko smučanje.

Smisel življenja je »živeti vsak trenutek, kot da je zadnji«.

Vloge, ki jih opravljate (poleg tradicionalnih): Kaj pa je tradicionalna vloga? Verjetno že iz mojega vprašanja vidite, da sem precej oddaljena od okvirjev in definicij, kaj je tradicionalno in kaj ne.

Ali menite, da mlade ženske, ki vstopajo na trg dela, potrebujejo mentorje? Prosim, utemeljite svoj odgovor.

Absolutno sem mnenja, da mlade ženske in tudi moški potrebujejo mentorje. Mentoriranje je namreč v mojih očeh zelo uspešen in konkreten prenos znanja, ki ga lahko vsakdo uporabi takoj v praksi. Sem celo mnenja, da je mentoriranje ob splošni izobrazbi, ki jo pridobimo v času svojega šolanja, bolj uporabno, saj je običajno mentor nekdo, ki je prehodil določene „kilometre“ v poslu in nam prenese konkretne izkušnje. Koliko vsak od nas od mentorskega odnosa resnično pridobi, pa je stvar vsakega posameznika, saj je mentorski proces zelo individualiziran. Mentor in mentoriranec se morata na začetku dogovoriti za proces mentoriranja. Opredeliti morata cilje in, seveda, ne smeta pozabiti, da je med njima potrebna tudi „kemija“, torej dobro razumevanje med mentorjem in mentorirancem. Vsakemu mentoriranki ali mentorirancu bi svetovala, da aktivno vodi ta proces, saj se mora sama, oziroma sam zavzeti za to, da pridobi iz mentorstva čim več.

Tudi sama sem mentorica, tako v okviru The Boston Consulting Group 18 18

Ali menite, da obstajajo razlike pri učinku mentorskih programov glede na to, ali je v vlogi mentoriranca ženska ali moški? Je v tem kontekstu potrebno razmišljati o prehodu mentorstva v karierno sponzorstvo?

Ne, mentorski programi so lahko uspešni ali neuspešni ne glede na spol. Tisto, kar vpliva na uspešnost mentorskega programa, je na eni strani proces mentoriranja, na drugi strani pa odnos obeh posameznikov, ki sta vanj vključena. Sem pa seveda mnenja, da ženske v tem trenutku mentorske programe bolj potrebujejo, da bi jih lahjko več napredovalo na najvišje položaje. Zaenkrat še ne vidimo večjih premikov v vodstvenih strukturah, kar zadeva uravnotežene prisotnosti spolov. Danes je žal še vedno tako, da večino vodstvenih položajev zasedajo moški.

Osebno ne vidim ločevanja mentorstva od kariernega sponzorstva.

Najboljša globalna podjetja imajo oboje. V praksi opažam, da imajo podjetja mentorske programe za ženske in moške, karierna sponzorstva pa so namenjena predvsem ženskam. Zakaj so karierna sponzorstva namenjena večinoma ženskam? Zato, ker imamo na globalni ravni še vedno premalo žensk na vodstvenih položajih, hkrati pa se uspešna podjetja zavedajo, da so najboljša vodstvena moštva spolno mešana.

Znotraj BCG-ja imamo zaradi vseh navedenih razlogov karierne sponzorske programe, ki so namenjeni ženskam na srednjih vodstvenih funkcijah in vse do partnerskih vlog.

Kateri trenutek oz. dogodek v vaši karieri prepoznavate kot ključnega/prelomnega in zakaj?

V moji karieri se je zgodila velika prelomnica leta 2004, ko sem se vpisala na IEDC Poslovno šolo Bled, na program MBA. Tisto leto sem namreč veliko razmišljala o prihodnosti in o svoji karieri ter se posvetovala tudi s ključnimi ljudmi iz šole. Po končanem šolanju sem izstopila iz modne industrije ter prešla v svetovanje in tu uspešno gradila svojo kariero. MBA oziroma dodatna izobrazba, mi je dala določen zalet in pogum, da zmorem tako veliko spremembo v karieri. To me je tudi danes pripeljalo do partnerice in hkrati prve ženske na partnerskem položaju v srednji in vzhodni Evropi v enem najbolj prestižnih svetovalnih podjetij na svetu, The Boston Consulting Group.

19

NEVENKA OŠTARJAŠ Dosežena izobrazba: diplomirana ekonomistka Trenutna zaposlitev: CEE HR partner, IBM Slovenija Zabavno dejstvo o vas: Bila sem sovoznica na reliju.

Vloge, ki jih opravljate: Mentorica mlajšim kolegicam in kolegom, članica komisije za izobraževanje in delovno pravo pri ameriški gospodarski zbornici.

Smisel življenja je »postaviti prave prioritete, jih dosegati na kreativen, igriv način, se stalno izobraževati in uživati življenje«.

Kje vidite pomen mentorstva, ko govorimo o kariernem razvoju posameznika?

Mentorstvo ima lahko izjemno pozitivne posledice za razvoj kariere posameznika, vendar je nujno, da se pred začetkom mentorstva dogovorimo, kaj želimo s tem doseči. Postavitev ciljev in pričakovanj sta dve nujni komponenti vsakega mentorskega odnosa. Ko govorimo o mentorstvu, imamo pogosto v mislih situacijo, ko starejši mentorirajo mlajše, vendar bi bilo po mojem mnenju pravilneje govoriti o mentorstvu izkušenih manj izkušenim. Ne glede na starost in dolžino delovnih izkušenj se lahko vsi od vsakogar nekaj naučimo − mladi od starejših, starejši od mladih. To zavedanje je izjemnega pomena predvsem v današnjem hitro razvijajočem in tehnološkem svetu, kjer mladi hitreje osvojijo znanja in nove tehnologije ter so lahko zelo kompetentni mentorji starejšim kolegom. Sama sem mentorica več mladim in jim skušam pomagati s svojimi izkušnjami, znanjem in poudarjanjem pomena preudarnosti pri odločitvah. Sama jih spodbujam, da me mentorirajo pri stvareh, ki jih poznajo bolje od mene.

NEVENKA OŠTARJAŠ Kaj svetujete mladim ženskam, ki jih zanima vstop v svet gospodarstva?

Predlagam, naj začnejo z nabiranjem delovnih izkušenj v gospodarstvu že v času šolanja in naj že takrat osnujejo svoje začetne karierne cilje. Naredijo naj si seznam podjetij, v katerih bi želele delati in na katerem področju. Naj jih ne bo strah začeti na začetniških delovnih mestih ali v drugih oddelkih, kot so si jih zamislile − vsaka taka priložnost je lahko priložnost, da se dokažejo. Ozavestijo naj svoje kompetence in znanje, da bodo to znale predstaviti bodočim delodajalcem. Ob vsem tem pa naj spotoma ustvarjajo lastno socialno mrežo.

Je ženski v gospodarskem sektorju kakorkoli težje kot njenim moškim kolegom?

Gotovo se ženske in moški spopadamo z drugačnimi izzivi na delovnih mestih. Zato je nujno, da se vodstvo in management osredotočata na to, da odstranjujeta vsakršne karierne ovire, ki se morebiti pojavljajo ne samo glede na spol, ampak tudi glede na spolno usmerjenost, invalidnost, raso, versko pripadnost ... Različnost nas bogati in v podjetjih je nujno ustvarjati kulturo raznolikosti in enakih možnosti!

Katere vaše lastnosti prepoznavate kot tiste, ki so vas pripeljale do položaja, na katerem ste danes?

Delavnost, lojalnost, preudarnost in predanost.

20 20

21

NINA PEČE GRILC Dosežena izobrazba: dipl. kulturologinja

NINA SANKOVIČ Trenutna zaposlitev: svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v ljubljanski Snagi

Trenutna zaposlitev: direktorica javnega zavoda Kinodvor

Zabavno dejstvo o vas: Imam visoko toleranco za pekoč okus, pa fitnes se mi nikakor ne zdi dolgočasen.

Zabavno dejstvo o vas: Poleg resničnega živim še pravljično življenje.

Vloge, ki jih opravljate: Skrbnica dveh mačkov, popotnica, navdušena bralka.

Vloge, ki jih opravljate: Občasno imam okrog sebe več otrok kot po navadi.

Smisel življenja je, »da ohranjaš življenjski elan nesmislom navkljub«.

Katere vaše lastnosti prepoznavate kot tiste, ki so vas pripeljale do položaja, na katerem ste danes?

Drznost, energičnost in intuitivnost. Vsaka od teh ima dve plati, ki lahko lajšajo ali otežujejo proces odločanja.

Zasebno življenje in/ali kariera? Kako usklajujete ti dve področji?

Včasih smučam hit, včasih pa počas! Sicer pa je tako pri delu kot doma zlata vredno sodelovanje.

Vsaka superjunakinja ima svojo šibkost − katera je vaša? Če nadaljujem v slogu, je med boginjo in bojevnico včasih ta druga preglasna.

Formalna izobrazba in/ali neformalno pridobljeno znanje za razvoj kariere?

Kakšna je vaša izkušnja, kaj šteje več, na kaj vi stavite pri vašem delovanju?

Formalna izobrazba je po mojem mnenju osnova, nekakšno izhodišče, ki pa za nekatere zaposlitve oziroma delovna mesta sploh ni nujna. Če govorim o svojem delu, sem prepričana, da za dobrega piarovca fakultetna izobrazba sploh ni nujna oziroma je ta lahko katere koli smeri. Po mojih izkušnjah veliko več štejejo razgledanost, kreativnost, drznost, samoiniciativnost, čustvena inteligenca. Obrtnega znanja se hitro lahko priučiš, pomembne so osebnostne lastnosti, sposobnost razmišljanja »out of the box« in seveda radovednost.

Katera negativna stvar, ki se vam je zgodila, slaba karierna odločitev, ki ste jo sprejeli, se je nazadnje izkazala za nekaj dobrega?

Sartre je rekel, da so izkušnje najboljša šola, le šolnina je draga.

Nobene zelo slabe odločitve nisem sprejela, je pa res, da bi z današnjo pametjo izbrala drug študij.

Kaj menite, da mlade ženske po zaključku formalne izobrazbe potrebujejo za lažji oz. hitrejši vstop na trg dela?

Samozavest in odločnost, pripravljenost na učenje in radovednost. Pa ničelno toleranco do kakršnega koli »posebnega« obravnavanja, ker so ženske.

22 22

Foto: Nada Žgank, arhiv Kinodvora.

23

PIERA RAVNIKAR

PIERA RAVNIKAR Šiška. Bilo mi je v izjemno čast in ponos soustvarjati programsko vsebino sodobne urbane kulture, vse od začetka. Projekti, in ni jih bilo malo, so mi dali vetra in sonca, brez takšne klime si danes težko predstavljam svojo samostojno pot. Po skoraj desetih letih izjemno lepega dela ravno zdaj zapuščam Šiško, naš kolektiv in vse zunanje sodelavce. Gre za eno solzico žalosti in eno solzico sreče.

Dosežena izobrazba: mag. zgodovine, UCL Trenutna zaposlitev: umetniška vodja programa Kino Šiška (do konca januarja 2018), samozaposlena v kulturi (od februarja 2018 naprej) Zabavno dejstvo o vas: Ko bom velika, bom slikarka.

Smisel življenja je »v sobivanju«.

Na kaj stavite pri razvoju kariere – na formalno izobrazbo ali neformalno pridobljeno znanje?

Vsekakor gre za sinergijo obeh, so pa verjetno najdragocenejša tista znanja, ki jih pridobiš na poti, ko ustvarjaš, raziskuješ, razmišljaš in opazuješ ter se učiš. Živi organizem znanja nenehno potrebuje našo radovednost, vse ostalo je ljubezen do dela in dobrih sprememb.

Sama sledim svoji intuiciji, se usmerjam v dobre zgodbe, jih poskušam soustvarjati in s tem tudi spreminjati na bolje. In se nenehno učim. Veselim se časa, ko bomo kot posamezniki postali zrelejši in odgovornejši do današnje družbe, odgovornejši do vseh malih in velikih odločitev, ki jih prinaša to življenje. Ne morem spremeniti sveta, lahko pa vplivam na svoje mikro okolje in upam, da to okolje spreminja naprej druge krajine.

Katera negativna stvar, ki se vam je zgodila, slaba karierna odločitev, ki ste jo sprejeli, se je nazadnje izkazala za nekaj dobrega?

Vsaka naša odločitev odpira nove prostore, tako notranje, miselne, kot zunanje. Brez slabih odločitev v življenju verjetno res ne gre, zato je prav, da se nanje odprto, z malo distance, odzivamo in se iz njih učimo. Iz svojih izkušenj vem, da je vsaka pot, na prvi pogled še tako temačna, odprla nova poznanstva in nove priložnosti.

Kateri trenutek oz. dogodek v vaši karieri prepoznavate kot ključnega in zakaj?

Od blizu je prav vsak zelo dragocen, če pa pogledam širše, je ta trenutek verjetno moja prva zaposlitev v Centru urbane kulture Kino 24 24

Foto: Jože Suhadolnik, Delo.

25

SONJA ŠMUC

URŠA ŽORŽ

Dosežena izobrazba: magistra ekonomije

Dosežena izobrazba: univerzitetna diplomirana ekonomistka

Trenutna zaposlitev: generalna direktorica GZS

Trenutna zaposlitev: samostojna podjetnica od leta 2010

Zabavno dejstvo o vas: Sem mojstrica v obešanju in zlaganju perila.

Zabavno dejstvo o vas: Ljudje me včasih zamenjujejo z dvema gigantoma: Nokio, ker Urša »is connecting people,« in Googlom, ker Urša »knows everything« (koga poklicati, kam se obrniti, kam iti).

Vloge, ki jih opravljate: Življenje jih je prineslo kar nekaj, služba tudi. Sicer pa mi je poleg družinske in materinske posebej všeč mentorska vloga.

Smisel življenja je »pustiti sled in zajemanje življenja s polno žlico«.

Katere vaše karierne odločitve in osebnostne lastnosti ocenjujete kot ključne za doseganje vaših kariernih ciljev?

Radovednost in pripravljenost na garanje.

Ali je zaposlitveni položaj ženske v svetu gospodarstva drugačen od položaja njenih moških kolegov? Če da, prosimo, utemeljite svoj odgovor.

Da. Raziskave kažejo, da − tako ženske kot moški − dosežke ženske ocenjujemo nižje kot enake dosežke moških in se tega niti ne zavedamo. To seveda odločilno vpliva na že izhodiščno ugodnejši položaj enega spola.

Kaj svetujete visoko izobraženim mladim ženskam, ki so zaključile s formalnim izobraževanjem, a na trgu dela ne najdejo priložnosti zase?

Aristotel je poklic, poslanstvo opredelil kot točko, kjer se srečata posameznikov talent in potrebe sveta. Mlade ženske morajo najti to točko – kaj potrebuje okolje in kako lahko to potrebo potešijo.

26 26

Vloge, ki jih opravljate: Samostojna podjetnica, multitasking oseba, predavateljica, iskalka strasti, mentorica, navdihovalka.

Smisel življenja je »ležanje na plaži, se razume!« No, pa še kakšen globlji tudi, a ni tako zabaven.

Katero točko na svoji karierni poti dojemate kot prelomno?

Prelomnih točk je bilo več in se še dogajajo, a naj omenim dve. Prva je bila, ko smo se združile tri punce (še Zori Jakolin in Petra Škarja) ter začele z dogodkom 500 podjetnic, ki je v petih letih prerastel vsa naša pričakovanja in nam prinesel prepoznavnost v poslovnem svetu.

Druga prelomna točka pa je odločitev, da bom organizirala dogodke samo še za podjetja oz. znanega naročnika in ne več lastnih dogodkov, saj so terjali ogromno dela, rezultat pa ni bil tak, kot sem si želela.

Kaj bi svetovali mladim ženskam, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot? Kateri so trije ključni nasveti zanje?

1. Izkoristijo naj vse možne oblike izobraževanj in svetovanj na podjetniškem področju, preden začnejo. Tako jim bo prihranjen marsikateri ovinek in padec na njihovi poti.

2. Gredo naj med ljudi in si začnejo čim prej graditi mrežo, se družiti s podobno mislečimi, kar jim bo omogočilo rast in lažji dostop do ljudi, ko jih bodo potrebovale.

3. Včasih je dovolj dobro tudi, če ni vse perfektno in 120 %. Naj ne čakajo vedno, da bo neka stvar popolna, preden jo dajo v eter, saj 27

URŠA ŽORŽ lahko na tak način včasih izgubijo trenutek in priložnost.

Ste mentorica v programu našega projekta. Kje vidite pomen mentorstva za karierni razvoj mladih žensk?

To je res priložnost, ki je zlata vredna, saj ima dekle direkten dostop do znanja in izkušenj podjetnic in podjetnikov, ki so že nekaj časa na trgu, in se lahko od njih uči, jih povpraša za nasvet, predebatira ideje, mentorji jo povežejo z ljudmi, ki jih potrebuje na svoji poslovni poti. Je pa seveda odvisno od vsake mentoriranke posebej, koliko energije je zares pripravljena vložiti v svojo rast in kako jasno ima začrtane cilje, kaj si v življenju želi početi.

Vsaka superjunakinja ima svojo šibkost − katera je vaša?

Morda bi temu rekli priložnost za izboljšavo, namesto šibkost. Včasih preveč govorim, še posebej kadar sem navdušena, takrat energija kar puhti iz mene, kar lahko nekatere ljudi prestraši, druge pa seveda ponese z mano v navdušenje. Zanima me ogromno različnih stvari, zato sem včasih razpršena na več koncev in se ne morem vsemu stoodstotno posvetiti. Hitro se navdušim, navdušenje pa tudi hitro mine, če zadeva preraste v rutino in mi ni več izziv.

VESNA OVČAK Dosežena izobrazba: diplomirana ekonomistka Trenutna zaposlitev: Festival Ljubljana – strokovna sodelavka za organizacijo in koordinacijo kulturnih prireditev.

Zabavno dejstvo o vas: Uživanje v življenju.

Smisel življenja »je ležanje na plaži, če damo šalo na stran, pa menim, da je smisel v tem, da skušaš sebi in svojim bližnjim vsak dan znova ustvariti čim lepše in nepozabne trenutke«.

Katere vaše lastnosti prepoznavate kot tiste, ki so vas pripeljale do položaja, na katerem ste danes?

Natančnost, vztrajnost in sposobnost nenehnega prilagajanja spremembam.

Ste imeli tudi sami kdaj mentorja in kaj ste se od njega/nje naučili? Kakšno je bilo vajino sodelovanje?

Moj mentor je bil in še vedno je direktor Festivala Ljubljana, Darko Brlek, ki mi je predal vso potrebno znanje za uspešno upravljanje mojih delovnih nalog.

Kateri korak na poti do vašega uspeha je bil najtežji?

Prilagoditev zasebnega življenja z na momenti kaotičnim urnikom Festivala Ljubljana.

28

29

VIKA POTOČNIK Dosežena izobrazba: prof. pedagogike Trenutna zaposlitev: direktorica Pionirskega doma − Centra za kulturo mladih Zabavno dejstvo o vas: Neprestano postavljanje vprašanj ZAKAJ, KAKO in iskanje odgovorov me neizmerno zabavajo.

Vloge, ki jih opravljate: Predavateljica, svetovalka, vodja ustanove, scenaristka, režiserka, kiparka, slikarka, mama …

Smisel življenja je »v stalnem pridobivanju znanj in vzpostavljanju uravnoteženega odnosa med človekom in naravo ter ohranjanju otroka v sebi, ki je lahko občasno tudi otročji«.

Kakšen pomen pripisujete neformalno pridobljenemu znanju? Po katerih poteh ste vi prihajali do znanja in izkušenj izven sistema formalnega izobraževanja in kako vam je, če vam je, to znanje pomagalo na dosedanji karierni poti?

Formalno izobraževanje mi je dalo podlago za vstop v nove profesionalne poti, toda številne izkušnje in znanja sem pridobila ob opravljanju številnih raznolikih delih, ki so me vedno spodbujala k novim izzivom.

Kateri korak na poti do vašega uspeha je bil najtežji?

Pravilno uravnotežiti zmage in poraze ter ostati na svoji poti.

Katero nadnaravno moč bi imeli na svojem delovnem mestu?

Nimam nadnaravnih moči, vem pa, da so strpnost, empatija, jasno postavljeni cilji in vztrajnost vodilo mojega dela.

30 30

ZDENKA ŠIMONOVIČ Dosežena izobrazba: dipl- politologinja, dipl. prof. sociologije Trenutna zaposlitev: Mestna občina Ljubljana, Služba za razvojne projekte in investicije, vodja Odseka za razvojne projekte.

Zabavno dejstvo o vas: Rada potujem in moja strast so vulkani.

Vloge, ki jih opravljate: Poskušam bit inovatorka v javni upravi.

Smisel življenja je »pestrost (ljudi, dogajanja, želja, aktivnosti)«.

Kje vidite pomen mentorstva za karierni razvoj mladih?

V tem, da je z mentorstvom omogočen vpogled v dejansko, konkretno polje dela in s tem v konkretne primere, ki pokažejo potrebe po širokem spektru kompetenc, hitrem odzivanju, interdisciplinarnem pristopu, potrebi po timskem delu, vztrajnosti … hkrati pa mladim omogočijo, da preizkusijo svoje znanje, ideje, spretnosti, izkušnje.

Kako spremljate svoj karierni napredek? Ste že dosegli vse svoje cilje, kakšni so načrti za naprej?

Kariernega napredka ne spremljam prav sistematično, se mi kar zgodi, ko me povleče v neko novo polje dela. Nisem še dosegla vseh svojih ciljev in moj načrt za naprej je, da z vsem, kar lahko storim, pospešim uveljavitev še boljšega projektnega dela v sektorju javne uprave, ki mu tudi sama pripadam (Mestni občini Ljubljana).

Komu ali čemu ste najbolj hvaležni na svoji karierni poti?

Staršem, ki so mi privzgojili delovne navade, prijateljem, ki mi pomagajo ohranjati širino duha, in sodelavcem, brez katerih moje delo ni možno in si ga brez njih tudi ne bi želela opravljati.

Foto: http://ec.europa.eu.

31

ZORI JAKOLIN Dosežena izobrazba: ekonomski tehnik Trenutna zaposlitev: lastnica podjetja, organizatorka dogodkov.

Zabavno dejstvo o vas: Sem ustvarjalka priložnosti – tako me prepoznavajo tudi drugi in se zato obračajo name. Ko sem to izpostavila in javno objavila na svoji spletni strani, se je čas za priložnosti šele zares začel.

ZORI JAKOLIN Komu ali čemu ste najbolj hvaležni na svoji karierni poti?

Družini in svoji osebni moči. V težkih trenutkih sem vedela, da imam podporo družine, ki mi stoji ob strani. Takrat lažje in bolj sproščeno delujem, nisem toliko v skrbeh, ker vem, da nekdo stoji za menoj – to je zelo pomembno. Notranja moč pa je tista, zaradi katere si upam deliti nore ideje s celim svetom in jih uresničiti. Če bi še enkrat izbirali poklic, bi bili …?

O tem nisem razmišljala, a ko pomislim, ne bi zamenjala trenutnega položaja. V dveh letih sem imela kar nekaj ponudb za delo, ki so bile zelo mamljive, a sem se odločila za Zory Events. Tako očitno ostajam organizatorka dogodkov, kreatorka idej in priložnosti.

Smisel življenja je »ležanje na travi … Kaj je smisel življenja? Morda ta preprostost in sproščenost, da lahko delam, kar imam rada, preživim s svojo družino kolikor časa želim, se smejim in ljubim«.

Kateri so ključni razlogi za to, da ste se odločili za samostojno podjetniško pot?

Odpoved v službi. Nisem si želela te poti, bila je izhod v sili. Ta izhod se je spremenil v priložnost za nov poklic in drugačno življenje, ki ga danes spoštujem in cenim. Vesela sem, da nisem obupala, da sem zaupala v svojo idejo in sledila sanjam. Iz vsega skupaj sem se naučila, naj ne čakam na druge, ampak sledim sebi in svojim možnostim, saj lahko sebi damo največ.

Je podjetnicam težje kot podjetnikom?

Mislim, da ženskam ni niti težje niti lažje. Živimo v državi, kjer imamo tako ženske kot moški enake možnosti. Ker je bil začetek moje poslovne poti v ženskem podjetništvu, sem spoznala res veliko podjetnic, ki se niso pritoževale, da so na slabšem kot moški. Mogoče so v določenih segmentih poslovanja želele biti kot oni, imeti več odločnosti in posla. Ženske v posel pogosto vključujemo čustva, kar nam lahko pride prav, lahko pa tudi ne. Moški se znajo namreč hitreje dogovoriti in odločiti, me pa smo premišljene in senzibilne. Tako kot jin in jang drug drugega potrebujemo za pravo ravnovesje, kar prinaša najbolj zdrav odnos in donosne rezultate.

32 32

33

Kolegice

34

35

Moc kolegialnosti v

Kolegice o pomenu Ĺženskega mentorstva

36