Možnosti financiranja v nevladnih organizacijah v Sloveniji (Jože Gornik)

MOŽNOSTI FINANCIRANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI Jože Gornik

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine.

V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti.

Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela.

V sklopu projekta Nefiks zaposlitvene rešitve je bil e-Nefiks nadgrajen v platformo za povezovanje mladih in delodajalcev.

V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov).

Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja.

S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem.

Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.

Jože Gornik

MOŽNOSTI FINANCIRANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI

Zavod NEFIKS Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018

Nefiks zaposlitvene rešitve

KAZALO 1. Status NVO in pomen financiranja..................................................4 a) nepridobitna organizacija ..................................................................5 b) neprofitna organizacija ......................................................................5 c) neodvisnost od drugih subjektov ..................................................... 5

2. Možnosti in načini financiranja NVO...............................................7 3. Viri in modeli financiranja NVO .......................................................9 3.1. Viri financiranja...............................................................................10 3.2. Modeli financiranja .........................................................................11 3.3. Javni razpisi....................................................................................11 a) Razpisi na mednarodni ravni........................................................... 11 Za mlade ............................................................................................ 12 Izobraževanje, usposabljanje in šport................................................. 12 Primer slovenskega razpisa za mednarodno delovanje iz MZZ .......... 12 b) Razpisi na nacionalni ravni ............................................................. 13 NAJAVLJEN RAZPIS ......................................................................... 15 c) Razpisi na lokalni ravni.................................................................... 16 Primer MOL:....................................................................................... 17 d) Članarine........................................................................................... 19 e) Financiranje s strani fundacij .......................................................... 20 Fundacija Študentski tolar ................................................................. 20 Fundacija Vincenca Drakslerja ........................................................... 21 FIHO ...................................................................................................22

4. Druge možnosti zbiranja sredstev za delovanje ..........................23 5. Preseganje problemov financiranja v NVO ..................................25 Delež javnih sredstev znotraj vseh prihodkov NVO (2009–2016) ....... 25 Delež BDP, ki ga država nameni NVO (2009–2016) .......................... 25

6. Zaključek ......................................................................................27

2

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

UVOD V tem priročniku vam želim prikazati različne vire in načine financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji. Podlaga za to so v prvi vrsti pravni vidiki in možnosti organiziranja nevladnih organizacij v različnih oblikah, od društev do zasebnih zavodov. Napačno je mnenje, da nevladne organizacije ne potrebujejo sredstev, saj lahko delujejo samo s podporo prostovoljcev. Nekatere opravljajo tudi takšne naloge, ki jih brez določene opreme ne bi mogle, ali pa zbirajo sredstva zato, da pomagajo ljudem v stiski z nakupom stvari, ki jih le-ti potrebujejo. K jasnejšemu in celovitejšemu razumevanju področja delovanja nevladnih organizacij bo pripomogel tudi novi zakon o nevladnih organizacijah, ki je bil zelo dolgo časa v pripravi in bo predvidoma sprejet v letu 2018.

Kot drugo je financiranje nevladnih organizacij odvisno od sledenja javnemu dobremu in prevzemanju nekaterih javnih pooblastil, saj je pridobivanje virov iz proračunske vreče namenjeno za dejavnosti, ki presegajo delovanje v korist peščice posameznikov z enakimi interesi. Pa še v teh primerih gre pogosto za razumevanje laične javnosti, ki ni bila nikoli vpeta v delovanje nevladnih organizacij, da si iz zbranih sredstev zaposleni izplačujejo bonitete.

Kot tretje je zelo pomembno upoštevanje finančno-računovodskih standardov in določil, ki jih morajo spoštovati nevladne organizacije ter javna uprava, podjetja in posamezniki, ki med seboj sodelujejo. Poslovanja »po domače«, donacije v gotovini, prodaja izdelkov brez računov morajo postati zgodovina.

Kot četrto je treba izpostaviti pazljivost pri sprejemanju donacij od podjetij, katerih poslanstvo je v nasprotju s poslanstvom nevladne organizacije, tudi če zatrjujejo, da so spremenili poslovanje.

Kot peto lahko rečemo, da je pridobivanje dodatnih finančnih sredstev nujen pogoj, da nevladne organizacije v celoti izpolnijo svoje poslanstvo dela za ljudi, ker so potrebe vedno večje od razpoložljivih virov.

Zaključek bi bil, da je pomembno strateško načrtovanje in definiranje področja delovanja in metod dela, ki so osnova za načrtno iskanje virov sredstev za doseganje ciljev programa nevladne organizacije.

3

Nefiks zaposlitvene rešitve

1. Status NVO in pomen financiranja Pojmovno je nevladna organizacija pravni subjekt, torej subjekt, ki je sposoben biti nosilec pravic in pravnih dolžnosti. Da lahko takšnemu pravnemu subjektu pravo podeli lastnost pravne osebe, morajo biti po splošnem pravnem pravilu iz 1. odstavka 2. člena Zakona o nevladnih organizacijah, iz osnutka za javno obravnavo v septembru 2017 (v nadaljevanju bomo uporabljali kratico ZNOrg), izpolnjeni naslednji kumulativno določeni pogoji: – je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, – je nepridobitna, – je neprofitna, – je neodvisna od drugih subjektov, – ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica. Čeprav trenutno zakon še ni sprejet, pa je zaradi dolgotrajnega usklajevanja za pričakovati, da bo zakon sprejet, saj zanj velja širok konsenz med nevladnimi organizacijami v Sloveniji, še posebej, ker ureja določena področja, ki so bila do sedaj slabo opredeljena. Navedbe v tem priročniku so narejene po predlogi zakona, ki je šel v javno obravnavo.

Po 3. in 4. odstavku 2. člena ZNOrg sta določeni izjemi od zgoraj navedenega splošnega pravila. Tako imajo status nevladne organizacije tudi pravna oseba, ki je bila ustanovljena s strani študentske organizacije v skladu z Zakonom o skupnosti študentov 1, kot tudi pravne osebe, ki so sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo 2.

ZNOrg bo v nadaljevanju v svojem 3., 4. in 5. členu natančno pojmovno opredelil temeljne pravne pojme, in sicer nepridobitnost, neprofitnost in neodvisnost od drugih subjektov.

1

Primerjaj 2. alinejo 1. odstavka 2. člena ZNOrg v povezavi s 3. odstavkom 2. člena ZNOrg.

2

Primerjaj 6. alinejo 1. odstavka 2. člena ZNOrg v povezavi s 4. odstavkom 2. člena ZNOrg.

4

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

a) nepridobitna organizacija 3 Je organizacija, ki ni ustanovljena z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti, kot tudi ne za pridobivanje dobička ali za namen razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov.

b) neprofitna organizacija 4 Je organizacija, ki na podlagi zakona ali akta, v katerem je določila svoj namen, dejavnost in način upravljanja (ustanovitveni akt), uporablja dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na druge nevladne organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

c) neodvisnost od drugih subjektov 5 Organizacija je neodvisna od drugih subjektov, če imajo predstavniki države, samoupravne lokalne skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso pridobitne, v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot ¼ glasov.

3

Glej 3. člen ZNOrg.

4

Glej 4. člen ZNOrg.

5

Glej 5. člen ZNOrg.

5

Nefiks zaposlitvene rešitve

Glavni cilj NVO je izpolnjevanje družbenega poslanstva in ne dobiček, kot je to značilno za profitne organizacije. Pa vendar ravno finančno poslovanje NVO buri največ duhov, predvsem v širši javnosti (pogosto zaradi nerazumevanja funkcije, pomena financ za delovanje in razvoja novih programov). Finančna stabilnost predstavlja velik problem za velike in tudi za majhne nevladne organizacije. Posebej pri majhnih NVO, pri katerih je finančni primanjkljaj morda najbolj očiten, se najbolj izrazito kaže oteženo opravljanje osnovne dejavnosti. To pomeni da NVO, kljub zagotovitvi finančnih sredstev za opravljanje storitev zmanjka sredstev za pokrivanje stalnih obratovalnih stroškov.

Iz zgoraj napisanega sledi, da so NVO pogosto prisiljene, da se pričnejo ukvarjati s dodatno pridobitno dejavnostjo, pri čemer produkte in storitve opravljajo pod dejansko tržno ceno. Tovrstno ravnanje dejansko povečuje splošno družbeno blaginjo, organizaciji pa povzroča stroške, ki jih težko krije le s sredstvi iz lastnega žepa. Da bi NVO preživele in ostale prisotne na trgu, so prisiljene poiskati finančna sredstva zunaj svojega organizacijskega okolja. Pridobivanje sredstev je težak in naporen proces, pri čemer si NVO finančno stabilnost težko zagotovijo, med drugim tudi zaradi nestimulativne finančne zakonodaje, skromnih dotacij države, težavnega privabljanja donatorjev itd. (Šporar 2000, str. 40). A kljub številnim izzivom, ki se pojavljajo, je pridobivanje sredstev, kot pravi Ledvinova (1997, str. 5), kreativen proces, v sklopu katerega se člani organizacije pogosto spopadajo s številnimi vprašanji in nanje iščejo optimalne odgovore, kot na primer: kje dobiti sponzorje, kako jih prositi za finančno podporo ter jih prepričati, zakaj je neka NVO vredna njihove finančne pomoči.

Najpogostejše vprašanje, ki se torej pojavlja na strani NVO, je, kako pridobiti stalni vir financiranja in se na nek način izogniti odvisnosti od države in ali projektno zasnovanih podpor. Le-ti, tako imenovani kratkotrajni in občasni prihodki, namreč ne pokrivajo tekočih projektov in njihovih obratovalnih stroškov, temveč le stroške določenega projekta (Čandek v Jalovec 2001, str.

126).

Pomen financiranja tako vidim v tem, da nevladne organizacije dobijo neodvisna sredstva, s katerimi lahko pokrivajo izvajanje programov, ki so v javnem interesu, pa za njih ne dobijo financ oziroma zelo težko do njih pridejo.

6

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

2. Možnosti in načini financiranja NVO Razvoj konceptov financiranja v NVO po Trunk-Šircevi (1998, str. 101) obsega več stopenj: – pojmovanje, da je financiranje nujno zlo; – pojmovanje, da je financiranje sredstvo za zagotavljanje obstoja NVO; – napredno pojmovanje, da je financiranje strateški dejavnik uspešnosti in rasti NVO. Na kateri stopnji se organizacija nahaja, je ponavadi odvisno od več dejavnikov – od same organizacijske kulture in poslanstva ter nenazadnje tudi od finančnega managementa. Temeljni namen finančnega managementa je trajna plačilna sposobnost, saj so viri, iz katerih se NVO oskrbuje, mnogokrat negotovi. Še pri tako imenovanem rednem financiranju se rado zgodi, da zaradi kakršnegakoli razloga prilivi sredstev financerjev zamudijo − in NVO se znajde v likvidnostnih težavah. Zato je pomembno, da je financiranje skrbno načrtovano. Osnova za smiselno načrtovanje je redno analiziranje, opredeljevanje in upoštevanje interesov nosilcev financiranja, ki pa se nenehno spreminjajo. Resnično stabilna organizacija s stabilnim financiranjem je večdimenzionalna in potrebuje notranjo in zunanjo pomoč za razvoj. S tem se vzpostavi celotni sklop dejavnikov pri krepitvi kapacitet organizacije in pripravljenosti na soočenje s priložnostmi in izzivi v povezavi z zunanjimi podpornimi viri in regulativnim okoljem. Osredotočenje zgolj na aktivnosti ali projekte same organizacije in ne na organizacijo v širšem pomenu onemogoča prepoznavanje mnogih faktorjev, ki prispevajo k stabilnosti organizacije (Davis 1999, str. 16–21).

Financiranje nevladnih organizacij lahko ločimo na kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno financiranje. Možnosti, kako NVO pridejo do finančnih virov, je več, in sicer preko sistema pridobivanja sredstev, preko iskanja sredstev za pokrivanje osnovnega poslanstva (»value driven fundraising«) ali pa preko prilagajanja na vire sredstev (»money driven organisation«).

7

Nefiks zaposlitvene rešitve

Stopnja, na kateri se neka organizacija nahaja, je odvisna od različnih dejavnikov, kot so npr. organizacijska kultura, poslanstvo in finančni management. Slednji je za NVO še kako pomemben, saj je glavni namen finančnega managementa ravno trajna plačilna sposobnost, saj so viri za oskrbo NVO mnogokrat negotovi. To pomeni, da se kljub rednim prilivom lahko zgodi, da le-ti kdaj niso na voljo v točno določenem času, ko jih organizacija res nujno potrebuje. Če se to pomanjkanje sredstev za tekoče poslovanje dogaja na daljši rok, pa lahko to za delovanje organizacije pomeni tudi resne težave. Da bi se organizacije vsaj deloma izognile nestanovitnosti prilivov, je nujno predhodno načrtovanje, opredeljevanje in redno analiziranje finančnih tokov, ob upoštevanju interesov nosilcev financiranja, ki se neprestano spreminjajo.

Iz izkušenj je jasno, da je pridobitev kredita izredno težavna, da ponavadi lastniki posodijo lastna sredstva, da se zaposleni žrtvujejo in dobijo plačilo kasneje ali pa se je treba dogovoriti z dobavitelji, da počakajo na izplačila za projekte.

8

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

3. Viri in modeli financiranja NVO »Nevladne organizacije pridobivajo sredstva za svoje delovanje iz različnih virov. Klasični viri financiranja so članarine, donacije, nepovratna sredstva iz javnih virov na podlagi razpisov itd. Vendar lahko znaten delež svojega proračuna nevladne organizacije pridobijo tudi s prodajo blaga in storitev na trgu. Pri tem je pomembno, da presojajo smiselnost in potrebnost vstopa na trg v luči namena, za katerega so bile ustanovljene, in ne zgolj kot dodaten vir financiranja, praviloma povezan s slabim finančnim stanjem organizacije.« (Šporar 2018, str. 1.)

Glede na prevladujoči vir financiranja Salamon in Anheier (1996, str. 62–71) navajata tri glavne modele financiranja neprofitnih organizacij: – model dominacije prihodkov iz lastne dejavnosti, – model dominacije državnega financiranja, – model dominacije zasebnih donacij.

V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja še model stabilnega financiranja NVO. Po tem modelu se organizacije izogibajo financiranju iz pretežno enega vira in iščejo ravnotežje med zunanjimi in notranjimi viri financiranja s ciljem pridobiti stalna, dolgoročna sredstva in posledično ustvariti finančno stabilnost.

9

Nefiks zaposlitvene rešitve

3.1.

Viri financiranja

Za neprofitne organizacije je značilen pluralen način financiranja (zasebne donacije in prispevki, dotacije in subvencije države, plačila za storitve in izdelke). (Salamon in Anheier – 1996, str. 61–62) Najprej naj razložim razliko med javnim in zasebnim vidikom financiranja NVO, kot jo jaz vidim in doživljam v praksi. Vse je v redu, dokler nevladna organizacija deluje nekje v ozadju, skrita, in pomaga ljudem. Problematično z vidika javnosti pa je financiranje iz javnih virov, ker se v teh primerih NVO očita, da je odvisna od financerjev, tj. ministrstva, občine in drugih javnih virov, kar pomeni, da je v tem primeru, zaradi tovrstnega financiranja omejena in ne more opravljati svojega poslanstva. To vsekakor ni nujno, kajti tudi organizacije, ki imajo tak velik del financiranja, lahko delujejo popolnoma neodvisno in delajo za dosego svojega cilja. Do težave lahko pride v primeru zagovorniških organizacij, katerih interesi so včasih v nasprotju z javnim interesom, kjer lahko pride tudi do konflikta. Financiranje iz zasebnih virov se smatra za bolj neodvisno, vendar je tu težava, da se lahko nevladne organizacije pričnejo obnašati kot mala podjetja (npr. otroško varstvo, izdelava spletnih strani, športne aktivnosti itd.), kar bi lahko delala tudi podjetja. Pri javnih virih je nevladna organizacija veliko bolj odvisna od razpisov in načrtovanja na dolgi rok, medtem ko je pri zasebnih virih bolj svobodna, saj lahko sama razpisuje svoje storitve. Ko govorimo o zasebnih virih financiranja, imamo v mislih fundacije, donacije posameznikov ter lastno dejavnost.

Viri financiranja so tabu tema tudi med nevladniki, ker si med seboj ne zaupamo dovolj in se bojimo, da bo nam bo nekdo prevzel našega donatorja.

10

Jože Gornik

3.2.

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

Modeli financiranja

»V primeru nevladnih organizacij je mnogokrat vstop na trg povezan oz. omejen ravno glede na dostopnost finančnih virov oz. instrumentov, prilagojenih nevladnim organizacijam. Pri čemer /.../ ne gre zanemariti sprejemljivosti različnih finančnih virov.« (Šporar – 2018, str. 1–2) Glede na načine financiranja lahko seveda rečemo in zapišemo, da gre za financiranje iz javnih virov, zasebnih virov in zbiranje donacij od posameznikov. »Vstop na trg lahko pomeni tudi odmik od osnovnega poslanstva, saj terja velik vložek, tako kadrovski, finančni kot tudi časovni. Obenem vstop na trg v mnogo čem briše mejo med nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki na trgu, saj so pravila delovanja enako zahtevna za vse. Najbolj logična pot vstopa na trg za nevladne organizacije je pogosto razvoj dejavnosti na področju socialnega podjetništva.« (Šporar – 2018, str. 1–2)

3.3.

Javni razpisi

a) Razpisi na mednarodni ravni Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet kot samostojno nespremenjeno področje.

Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.

V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine.

11

Nefiks zaposlitvene rešitve

Za mlade Mladinsko poglavje programa Erasmus+ nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta, ki ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Spodbuja tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni.

Izobraževanje, usposabljanje in šport Na področju izobraževanja in usposabljanja program Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela.

Na področju športa je financiranje namenjeno evropskim projektom, ki se ukvarjajo z izzivi, kot so boj proti prirejenim izidom tekem, nedovoljenim poživilom, nasilju in rasizmu, ter z organizacijo velikih evropskih športnih dogodkov množičnih športov.

Vir: erasmusplus.si

Primer slovenskega razpisa za mednarodno delovanje iz MZZ Javni razpis za sofinanciranje projektov, ki jih Evropska komisija razpisuje za nevladne organizacije iz držav članic Evropske unije ali partnerskih držav, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in se financirajo iz instrumentov Unije za leto 2016, razpisana sredstva 100.000 EUR, odobrena sredstva za sofinanciranje 10 projektov 89.070,79 EUR.

12

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

b) Razpisi na nacionalni ravni Povečano javno financiranje NVO je prisotno v Skandinaviji, in sicer kot strategija, s katero država brzda ekspanzijo javnega sektorja ter dopolnjuje njegovo ponudbo. (Olsson in Pestoff v Kolarič 2003, str. 53)

V Sloveniji so nevladne organizacije največ sredstev s področja javnih razpisov na nacionalni ravni v letu 2016 po podatkih, ki jih je objavil CNVOS – krovna mreža slovenskih nevladnih organizacije, prejele s strani slovenskih ministrstev.

Od tega je največ sredstev NVO v omenjenem letu namenilo ravno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (42,40 % vseh sredstev), sledita pa mu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (30,06 % vseh sredstev) in Ministrstvo za obrambo (10,30 % sredstev).

Podatki analize za javno financiranje za obdobje 2009, 2013 in 2016, ki jo je izvedel CNVOS, razkrivajo, da: »Tiste nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, so zelo uspešne pri pridobivanju javnih sredstev. Mednje sodijo vse tiste, ki so z odločbo pridobile status delovanja v javnem interesu (npr. društva s statusom društva v javnem interesu) ali za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. dobrodelne ustanove). Kljub temu da gre zgolj za 21,55 % vseh nevladnih organizacij, so te v 2016 prejele 70,64 % vseh sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam (59,09 mio od 75,17 mio evrov). Na občinskem nivoju je njihov delež še nekoliko višji, saj so prejele 72,38 % vseh občinskih javnih sredstev, ki so bila nakazana nevladnim organizacijam (73,04 mio od 100,91 mio evrov).«

Več podatkov o javnem financiranju s strani ministrstev in o analizi za javno financiranje je mogoče pridobiti na spletni strani, ki so jo objavili na CNVOS-u: cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/javno-financiranje-s-strani-ministrstev

13

Nefiks zaposlitvene rešitve

Nevladne organizacije se lahko prijavijo tudi na javne razpise na nacionalni ravni, kot je na primer Javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in se financirajo iz instrumentov Unije mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/novica/37855

Razpisovalec tovrstnih razpisov je ministrstvo za zunanje zadeve, pri čemer je predmet javnega razpisa sofinanciranje projektov, ki jih Evropska komisija razpisuje za NVO iz držav članic EU ali partnerskih držav, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Projekti se financirajo iz instrumentov Unije, kot so: – Evropski razvojni sklad (EDF), – Instrument za razvojno sodelovanje (DCI), – Evropski instrument sosedstva in partnerstva oziroma Evropski instrument sosedstva (ENI), – Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), – Instrument za predpristopno pomoč (IPA II), – Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP).

Urad vlade RS za komuniciranje (ki že od leta 1997 pripravlja omenjeni razpis) z javnim razpisom za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih projektov nevladnih in humanitarnih organizacij v letu 2017 povabi nevladne ter humanitarne organizacije k udeležbi na razpisu in k aktivnemu sodelovanju pri ozaveščanju, informiranju, izobraževanju prebivalcev Slovenije o aktualnih tematikah, kot so spoštovanje in sprejemanje drugačnih (etničnih skupin, beguncev, migrantov). ukom.gov.si/si/komunikacijski_projekti/sodelovanje_z_nvo/arhiv_razpisov

Nevladne in humanitarne organizacije so se lahko prijavile na enega izmed razpisanih sklopov ob upoštevanju vnaprej razpisanih meril in kriterijev.

14

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

NAJAVLJEN RAZPIS Za razvoj in profesionalizacijo ter prostovoljstvo NVO bo vlada RS v letu 2018 prerazporedila dodatna sredstva, s katerimi želi uresničiti ukrepe iz strategije razvoja NVO. Cilj Ministrstva za javno upravo je »povečati črpanje evropskih sredstev, kar bo ugodno vplivalo na rast BDP«. S finančnim prispevkom za izvajanje projektov, odobrenih s strani EU, namerava ministrstvo spodbuditi povezovanje in partnersko sodelovanje NVO v mednarodnih projektih in okrepiti njihove operativne zmogljivosti ter omogočiti prenašanje dobrih praks na posameznih vsebinskih področjih.

»Cilji iz strategije so: – vzpostaviti spodbudno podporno okolje za delovanje in razvoj NVO; – vzpostaviti dolgoročno financiranje nevladnih organizacij; – okrepiti vlogo NVO pri načrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni; – okrepiti sodelovanje NVO in gospodarstva ter vzpostavljati čezsektorska partnerstva (gospodarstvo, NVO, javna uprava); – spodbujati preglednost, integriteto in odgovornost NVO; – spodbujati solidarnost in kakovostno prostovoljstvo ter razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni.«

Osnutek strategije iz 2016: prostovoljstvo.org/resources/files/pdf/StratNVO_180517.doc mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije

15

Nefiks zaposlitvene rešitve

c) Razpisi na lokalni ravni Lokalno raven opredelimo kot financiranje nevladnih organizacij s strani občin in podjetij, ki na lokalno raven vlagajo denar, da bi se občani počutili bolje v svojem domačem okolju. Lahko gre za aktivnosti na vseh področjih, ki jih lokalna skupnost prepoznava kot prioritetne.

Za začetek predlagam, da si preberete Priročnik Financiranje NVO na lokalni ravni, ki je zamišljen kot orodje za pomoč slovenskim občinam pri izvajanju javnih razpisov za sofinanciranje projektov in programov nevladnih organizacij.

Končni cilj priročnika je sistem občinskega sofinanciranja nevladnih organizacij, ki omogoča učinkovito izvedbo kakovostnih programov in projektov nevladnih organizacij, ki uresničujejo politiko občine in so skladni s potrebami in interesi njenih prebivalcev.

Priročnik je plod sodelovanja regionalnih stičišč nevladnih organizacij in CNVOS (Centra nevladnih organizacij Slovenije). Pri pripravi je pomagala vrsta pravnih in drugih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami, sodelovali pa smo tako z občinami kot tudi z nevladnim sektorjem. Temelj priročnika je analiza 386 občinskih razpisov v 55 občinah, v kateri smo preučili besedila razpisov, razpisne dokumentacije, postopke vrednotenja in izbora programov, postopke financiranja, pogodbe o sofinanciranju, načine poročanja in nadziranja ter uporabe nekaterih pravnih instrumentov, ki izboljšujejo kakovost in enostavnost izvedbe javnih razpisov. Priročnik najdete tukaj: boreo.si/materiali/priloge/slo/prironik-o-izvajanju-obinskih-razpisov-e-verzija.pdf

Primeri mestnih občin kažejo na to, da imajo tudi svoje oddelke za posamezna področja dela NVO in tako lahko razpisujejo tudi več različnih razpisov.

16

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

Primer MOL: ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-zasport/razpisi/koordinacija-strokovnega-dela-v-otroskih-in-mladinskih-kategorijahizvajalcev-letnega-programa-sporta-mol-posamezne-sportne-panoge-atletika-plavanjenogomet-kosarka-odbojka-tenis-judo-za-obdobje-do-31-12-2017

Gre za projekt, katerega primarni namen je bil zagotoviti otrokom in mladim najboljše pogoje za razvoj v športu in v šoli, s ciljem, da izbrani prijavitelji programa, ki so ustrezali pogojem razpisa, povečajo število registriranih športnikov v kadetskih in mladinskih kategorijah za 5 odstotkov letno.

ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-zakulturo/razpisi/projekti-in-programi-izbrani-na-javnem-razpisu-za-sofinanciranjeprojektov-za-leto-2017-in-programov-za-obdobje-od-2017-do-2019-s-podrocjamladinskega-sektorja-v-mestni-obcini-ljubljana

Projekt – Projekti in programi, izbrani na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov za leto 2017 in programov za obdobje od 2017 do 2019 s področja mladinskega sektorja v Mestni občini Ljubljana – je bil razdeljen v štiri sklope (A, B, C, triletni programi iz preteklih let), od katerih je bilo skupno prijavljeni 56 projektov.

ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-za-varstvookolja/razpisi/prejemniki-sredstev-javni-razpis-za-sofinanciranje-programov-inaliprojektov-nvo-in-neprofitnih-organizacij-v-mol-za-leto-2017-s-podrocja-varstva-okolja

Za projekt Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov NVO in neprofitnih organizacij v MOL za leto 2017 s področja varstva okolja je komisija izmed vseh prijavljenih izbrala devet NVO za izvedbo programa.

17

Nefiks zaposlitvene rešitve

Primeri manjših občin kažejo, da poleg standardnih razpisov za področje športa, kulture, mladine, sociale in včasih še česa razpisujejo tudi splošno podporo za ostale projekte, kot je to na primer v Občini Ivančna Gorica v letu 2017: Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov izvajalcev, ki niso predmet drugih javnih razpisov. ivancna-gorica.si/aktualno/razpisi-in-objave/?id=5907

S tem razpisom pokrivajo programe in projekte, ki niso predmet drugih javnih razpisov Občine Ivančna Gorica, in izobraževanje odraslih.

Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je bila odvisna od števila točk, ki jih je prijavitelj pridobil, glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke, pri čemer so vrednosti točke bile določene tako, da se je višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev.

Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa je bila določena tako, da se je njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke.

Pri ostalih razpisih pa je najbolj pomembno, da društva in ostale nevladne organizacije največkrat dobijo dodatne točke, če prihajajo iz lokalnega okolja, če imajo aktivnosti samo za lokalno okolico in imajo sedež v tisti občini.

Pogosto je na lokalnem nivoju težava tudi v tem, da razpisi niso vedno v enakem časovnem obdobju, torej so eno leto spomladi, drugo leto pa je zaradi potrjevanja proračuna tak razpis lahko tudi šele npr. julija.

18

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

d) Članarine Avtorja Olsson in Pestoff (v Kolarič 2003, str. 53) definirata članarino NVO (ang. membership fee) kot »vnaprejšnje plačilo člana svoji organizaciji za določeno storitev ali kakšno drugo ugodnost« in jo tako izenačita s plačilom uporabnika za določeno storitev (user fee). V določenih primerih se to dvoje seveda pokriva, vedno pa ne – takrat je članarina dejansko podpora organizaciji, ne da bi član v zameno kaj dobil oziroma pričakoval. Razumevanje članarine kot prostovoljnega prispevka posameznika svoji organizaciji je prisotno predvsem tam, kjer med NVO prevladujejo društva. Razen v bivših socialističnih družbah je tak primer tudi v skandinavskih družbah, kjer se je skozi njihov zgodovinski razvoj izoblikoval socialno-demokratski sistem blaginje. Logika delovanja tega sistema blaginje namreč ne pušča veliko manevrskega prostora za delovanje NVO; natančneje rečeno, v družbah s socialno-demokratskim sistemom blaginje NVO niso pomembne kot producentke storitev (te zagotavlja dobro razviti javni sektor), so pa pomembne kot »posrednice glasu« v odnosu do države in njenih javnih organizacij, tistih posameznikov in skupin, katerih potrebe ostajajo, kljub močnemu javnemu sektorju, nezadovoljene.

Od leta 2007 dalje lahko prav vsak dohodninski zavezanec nameni 0,5 % svoje dohodnine za javno koristne namene. Kot poročajo na CNVOS-u, so bile v letu 2016 med potencialnimi prejemniki dohodninskih donacij predvsem NVO (do njih jih je bilo upravičenih 5.426, sledile pa so jim politične stranke, sindikati, verske skupnosti in drugi – skupno jih je bilo do dohodnine upravičenih 5.673).

19

Nefiks zaposlitvene rešitve

e) Financiranje s strani fundacij Zaradi splošno koristnih namenov so se v preteklosti pričele v Sloveniji ustanavljati fundacije, ki so ustanovljene v skladu z zakonom o ustanovah. V Sloveniji opažamo problem, da je veliko nevladnih organizacij poimenovanih ustanova, čeprav niso registrirane po zakonu o ustanovah. Tako poimenovanje potemtakem prinese veliko zmede pri potencialnih donatorjih, kakor tudi v primeru zbiranja financ. Kot v večini primerov je pomembno, komu je fundacija pripravljena dati denar in pod kakšnimi pogoji ga lahko pridobi. Kljub temu da veliko fundacij daje denar kar direktno posameznikom, se jaz osredotočam na fundacije, ki ga dajejo direktno organizacijam. Pri analizi fundacij je pomembno, ali imajo že izdelan krog potencialnih uporabnikov, ki jim namenjajo svoja sredstva. Po svetu so najbolj znani davčni razlogi, tisti zaradi katerih je marsikatera fundacija ustanovljena, pa naj si gre za družinsko, podjetniško ali katerokoli drugo fundacijo. Za primer Slovenije pa bi lahko rekli, da je naša davčna zakonodaja eden izmed glavnih razlogov, zakaj nimamo več fundacij. A o tem v tem priročniku ne bomo razpravljali.

Pridobivanje sredstev s strani fundacije je lahko zelo različno – od tega, da osebno poznaš ustanovitelja fundacije, ki ga navdušiš s svojo idejo, pa do kandidiranja za sredstva s prijavo na razpise ali pa poskusiš razpisana sredstva pridobiti na drug način.

Na kratko si bomo pogledali primere nekaterih fundacij iz Slovenije.

Fundacija Študentski tolar – studentski-tolar.si Fundacija študentski tolar, ki je ustanova ŠOU v Ljubljani, je bila ustanovljena z namenom, da se zavzema za pomoč študentom v stiski, in sicer z različnimi (ne)povratnimi denarnimi sredstvi ter tudi z dodeljevanjem materialne pomoči.

Cilj fundacije je izboljšanje socialnega položaja študentov.

20

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

Na razpis se lahko prijavijo samo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – imajo status študenta na visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju, – so prvo leto brez statusa študenta in so hkrati še vedno vpisani na visokošolski ali višješolski zavod članice ŠOU v Ljubljani (»pavzirajo«) ter niso v rednem delovnem razmerju, – denarna pomoč se lahko dodeli tudi študentom ŠOU v Ljubljani s tujim državljanstvom, vendar le v primeru, da poleg zgornjega pogoja študent hkrati izpolnjuje še oba naslednja: – ima v Republiki Sloveniji urejeno začasno bivališče; – ima odprt bančni račun pri izbrani banki (ne glede na državo) najmanj tri polne mesece, preden se je prijavil na ta poziv (Fundacija Študentski Tolar 2017).

Fundacija Vincenca Drakslerja – omamljen.si/OMAMLJEN_SI,,.htm Fundacija je nastala na pobudo zasebnika, Vincenca Drakslerja, ki je v tujini zaslužil denar s svojim delom.. Odločil se je, da bo svoj denar namenil organizacijam na širšem območju gorenjske regije. Področje delovanja je usmerjeno v štiri dejavnosti, in sicer v: – socialno podjetništvo, – programe preprečevanja in obravnave odvisnosti, – lokalno razvojno organizacijo Gorenjske (lokalni sklad za NVO), – Regionalno stičišče NVO za Gorenjsko.

Fundacija Vinca Drakslerja deluje po sistemu, v katerem je treba financerja za pridobitev sredstev navdušiti s svojim izdelanim programom (ta mora biti v skladu z vizijo fundacije) z namenom, da bi prijavitelj prišel do sredstev.

21

Nefiks zaposlitvene rešitve

FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS – fiho.si

Je fundacija, katere glavni vir sredstev so loterijska sredstva, ki jih država namenja za podporo. V fundaciji razpisujejo razpise enkrat na leto, pri čemer morajo imeti organizacije status humanitarne organizacije.

Osnovna dejavnost fundacije, s katero uresničuje svoj namen, je financiranje oziroma sofinanciranje: – izvajanja posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij oziroma programov, – humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov, – delovanja invalidskih oziroma humanitarnih organizacij, – naložb v osnovna sredstva invalidskih oziroma humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje. (Fiho 1998)

22

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

4. Druge možnosti zbiranja sredstev za delovanje – recepti za »fundraising« Zbiranje sredstev predstavlja NVO poseben izziv, saj ne obstajajo pravila, po katerih bi se vse organizacije lahko enako ravnale, temveč mora vsaka organizacija posebej prilagoditi metode glede na svoj način delovanja. Metod za zbiranje sredstev, ki se jih organizacije ponavadi poslužujejo, je več, zagotovo pa med najpogostejše spadajo: pisne prošnje, prispevki, oglaševanje, trženje, članarine, subvencije, osebni stik idr. Od vseh naštetih pa je najučinkovitejša metoda, kot pravi Ledvinova (1997, str. 18), osebni stik. Čeprav ta metoda zahteva največ časa, je v večini primerov najbolj učinkovita.

Tako imenovani alternativni viri so ponavadi uporabljeni takrat, ko nam ne preostane nič drugega. Gre za to, da nevladne organizacije za doseganje svojih ciljev pogosto potrebujejo enkratne investicije ali vložke v svoj program.

Na primer gasilci ne kupujejo novega gasilnega vozila vsako leto, temveč na vsakih 10 let. Takrat naredijo zbiranje sredstev na prav poseben način − hodijo od vrat do vrat, zbirajo denar za točno določen namen in ga na koncu slavnostno predajo v uporabo.

Pogosto se takšen način uporabi za financiranje obnove stare hiše, ki jo potem NVO uporablja za izvajanje svojih programov, pogosto tudi zaradi dejstva, da financerji programov ne želijo pokrivati investicij v osnovna sredstva in zato morajo dobiti ta sredstva od ljudi. Tukaj se lahko izvede dobrodelni tek, dražba dresov, prodaja stolov v gledališču, posvojitev živali ali karkoli podobnega, kar je povezano z vsebino posamezne nevladne organizacije.

Najboljši recepti vedno prihajajo ali iz srca ali iz kopiranja primerov dobrih praks. Naš predlog je, da najprej začnete z majhnimi projekti in se potem počasi lotite večjih projektov zbiranja sredstev.

Med bolj uspešnimi načini zbiranja sredstev je dobrodelni tek, županov tek ali podobne aktivnosti, kjer združimo zdravo preživljanje prostega časa in zbiranje

23

Nefiks zaposlitvene rešitve

sredstev za določeno aktivnost v enem dogodku, ki ga javnost in mediji prepoznajo in podprejo z udeležbo, kjer je plačana štartnina prispevek k delovanju NVO. Med manj znanimi načini zbiranja je prodaja kostumov, ki jih nevladna organizacija potrebuje za nek dogodek, potem pa jih dobijo sponzorji in jih obesijo v svoje poslovne prostore. Večinoma se na začetku izdelajo duplikati, da lahko NVO svoj program izvaja nemoteno, sponzor pa dobi svoj kos opreme iz predstave.

Med manj znanimi načini financiranja je še vedno tudi prodaja koledarjev, s katerimi od vrat do vrat še hodijo gasilci ali kakšna večja humanitarna organizacija. Včasih je bilo to bolj priljubljeno, danes pa manj ljudi uporablja koledarje in tudi oseben stik je bolj problematičen.

Srečelov ali tombola sta zaradi težkega pridobivanja nagrad za srečke tudi počasi v izumiranju in se pojavljata samo še na veselicah ali manjših prireditvah.

Težava je v tem, da se NVO ustrašijo vseh birokratskih ovir in se bojijo izvesti tako aktivnost, češ, saj nimamo davčne blagajne za prodajo srečk.

Dobre ideje najdete tudi v brošuri FUNDRAISING HITRI RECEPTI ODLIČNEGA OKUSA, ki smo jo na CNVOS izdali kot pripomoček za pridobivanje sredstev za nevladne organizacije. V njej je še veliko dodatnih idej, ki jih lahko izkoristite pri svojem delu. cnvos.si/media/filer_public/08/89/088906c0-43c5-4148-bfcbcc5d7471ff9e/fundraising_hitri_recepti.pdf

24

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

5. Preseganje problemov financiranja v NVO Delež javnih prihodkov glede na vse prihodke NVO ter delež BDP, ki ga država nameni NVO, sta dva od kazalnikov razvoja nevladnega sektorja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem. (CNVOS, 2017)

Delež javnih sredstev znotraj vseh prihodkov NVO (2009–2016) Delež javnih sredstva glede na vse prihodke nevladnih organizacij v zadnjih letih pada in je bil leta 2016 36,16 %, kar je za 3,85 4 % manj kot 2010, ko je znašal 40,01 %. Okoli 65 % sredstev prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje in podobno. Po deležu javnih sredstev Slovenija ni primerljiva z državami EU, kjer po ugotovitvah zadnje večje mednarodne primerjalne raziskave Univerze Johns Hopkins iz leta 2013 ta delež v svetovnem povprečju znaša 32,2 %, v državah EU pa 58,0 %.

Delež BDP, ki ga država nameni NVO (2009–2016) Drugi kazalnik o deležu BDP, ki ga država namenja za NVO, prav tako ni spodbuden. V letu 2016 je Slovenija nevladnim organizacijam namenila zgolj 0,72 % svojega BDP, medtem ko je v svetovnem povprečju ta delež znašal 1,38 %, države EU pa so svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile kar 2,20 % BDP.

Težave financiranja vidim kot sistemske narave in menim, da niso odvisne samo od nevladnih organizacij. Podjetja se pogosto izgovarjajo na nestimulativno davčno okolje, tuje fundacije pravijo, da je Slovenija dovolj razvita, pravih mecenov nimamo in tudi v medijih se premalo piše o pozitivnih učinkih delovanja nevladnih organizacij.

25

Nefiks zaposlitvene rešitve

Preseganje problemov je tako možno samo z vidika uvajanja novih modelov financiranja nevladnih organizacij ali zvišanja lastnih virov financiranja. Po eni strani bi lahko uvedli »sistem zaokroževanja«, kot ga je predlagal že Sklad 0.5, po katerem bi lahko v trgovinah pri plačevanju namenili del sredstev do cele številke za namene nekaterih NVO, ki bi se tako dogovorile s trgovino. Po drugi strani pa bi lahko NVO odprla svoja socialna podjetja in bi delala izdelke iz naravnih materialov ter jih prodajala na trgu za pridobivanje lastnih sredstev.

Kot pravijo, nevladniki ne potrebujemo tega, da nam država da ribe na pladnju, temveč potrebujemo zdravo gospodarsko okolje in zakonodajo, ki bo omogočala naše financiranje. Tako bomo sami nalovili dovolj rib zase in za druge, ki si jih ne morejo naloviti sami. Čeprav niso vse niti v rokah nevladnikov, da si sami postavimo sistem, ki bo vzdržen tudi na dolgi rok, pa moramo na to opozoriti odgovorne.

26

Jože Gornik

Možnosti financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji

6. Zaključek S tem področjem se ukvarja in se je ukvarjalo že veliko strokovnjakov. Moj pristop ni bil metodološki, ampak bolj praktičen. Kot pri vseh stvareh v življenju je tudi tu najbolj pomembno, da veš, na koga se obrniti v določenem trenutku in kako poiskati prave vire.

Ta priročnik je namenjen iskanju virov in idej za financiranje, saj si želim, da bi imele nevladne organizacije veliko dobrih idej, kako pridobivati sredstva za lastno dejavnost. Hkrati moram priznati, da bi spremembe na področju davčne politike za podjetja in motivacijski sistem za posameznike omogočili več sredstev za delovanje nevladnih organizacij. Ravno tako velja tudi za nevladne organizacije, ki si morajo zagotoviti razpršen sistem financiranja, da niso odvisne samo od enega vira, temveč da imajo veliko različnih virov, ki so predpogoj za neodvisnost nevladne organizacije.

Vsekakor predlagam, da si na to temo preberete še dodatno literaturo in si zapomnite, da je treba z donatorji graditi pristen odnos, v katerem so lahko zahvale tudi inovativen način opozarjanja nase (npr. ročno izdelane kartice z letovanja z morja), in da na prvem mestu ni samo odnos daj-dam, temveč tudi vabilo delavcem podjetja, ki je darovalo sredstva, da pridejo npr. v mladinski center in prebarvajo rešetke na oknih in se en dan družijo z uporabniki.

Hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali priročnik. Želim vam obilo uspehov pri vašem delu v nevladnem sektorju.

27

Nefiks zaposlitvene reĹĄitve

Predlagano dodatno branje in viri uporabljeni pri pripravi tega priroÄ?nika:

mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstveni_programi/sociala_nvo ukom.gov.si/si/komunikacijski_projekti/sodelovanje_z_nvo razpisi.info cnvos.si vkljucen.si filantropija.org prostovoljstvo.org asociacija.si nevladnik.info boreo.si dobra-druzba.si nvoplanota.si nevladna.zavodpip.si grozd.si pina.si consulta.si

28

JOŽE GORNIK Mladinski delavec z 20-letnimi izkušnjami, pobudnik projekta Nefiks, član strokovne skupine za razvoj e-Nefiksa, nekdanji direktor Zavoda Centra Nevladnih organizacij, mentor študijskih krožkov z licenco ACS, licenciran moderator, mladinski trener, mentor, avtor publikacij s področja NFI, beleženja neformalnega, mehkih veščin …

Jezikovno pregledala Nadina Salievska