JAZ SEM,
TUDI TI LAHKO! Tjaša Polc
Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, izkušnje in veščine. V e-Nefiks lahko vpisuje tudi organizacija, ki mladim zabeleži in potrdi vse kompetence, ki so jih razvijali v sklopu pri njej izvedenih aktivnosti. Izpis iz e-Nefiksa je Knjižica kompetenc s prilogami, ki mladi osebi pomaga pri vseživljenjski karierni orientaciji in pri vstopu na trg dela.
V projektu Nefiks zaposlitvene rešitve mladi dobijo dolgoročno obravnavo in strokovna usposabljanja za razvoj kompetenc. Najmanj tri mesece delujejo v Nefiksovih petkah (5 članov) in eno leto v skupinah Moje kompetence (do 20 članov). Vsaka petka v sodelovanju z delodajalcem izbere družbeno koristni ali projekt varovanja zdravja. S pomočjo e-Nefiksa mladi ustvarijo nadgrajujoč kompetenčni profil, viden delodajalcem. Projekt financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, prednostna os: 8, prednostna naložba 8.2.
Tjaša Polc
JAZ SEM, TUDI TI LAHKO!
Zavod NEFIKS Inštitiut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja 2018
Nefiks zaposlitvene reĹĄitve
2
Tjaša Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
PRI ISKANJU ZAPOSLITVE NE POTREBUJEM NIKOGAR! Morda res ne. Morda pa je iskanje zaposlitve danes lažje v sodelovanju s »sebi enakimi«. Dejstvo je, da se vsak mladi posameznik, ki išče svojo prvo zaposlitveno priložnost, vsaj enkrat v procesu iskanja zaposlitve vpraša, kaj dela narobe, zakaj na 100 prošenj mesečno dobi zgolj nekaj negativnih odgovorov s strani delodajalcev. Odgovorov na takšna in podobna vprašanja je mnogo. Eno pa je gotovo − iskanje zaposlitve s pomočjo skupine ljudi, ki se sooča s podobnimi izzivi, je lahko pot k uspehu. Zaposlitvene Petke združujejo mlade iskalce zaposlitve v skupine, ki se srečujejo v določenem časovnem obdobju. Kaj je torej prednost sodelovanja mladega brezposelnega v skupini, kot je npr. Zaposlitvena Petka? 1. GRADI SOCIALNI KAPITAL (mreženje znotraj skupine, mreženje skupine navzven): Uspešnemu iskanje zaposlitve določenemu odstotku mladih botrujejo »veze in poznanstva«, ki imajo danes vse prevečkrat negativno konotacijo. Morda v manjšem odstotku primerov. Kljub temu pa mladim socialni kapital danes predstavlja nekaj, na kar se lahko oprejo pri iskanju prve zaposlitve. Pri iskanju zaposlitve je sodelovanje v skupini uspešno zaradi dveh strani mreženj, ki mu mladi danes pripisujejo skoraj premalo pomena: a) mreženje med člani znotraj skupine, b) mreženje celotne skupine navzven − torej s potencialnimi delodajalci. 2. DOBI POGUM ZA REŠEVANJE IZZIVOV Vsak ve, da reševanje izzivov (ali – če želite – problemov) na kateremkoli področju življenja zahteva veliko mero vztrajnosti, razsodnosti, motivacije in poguma. Izzivi na področju reševanja zaposlitve je povezano tudi z vprašanjem ekonomsko-socialne stabilnosti mladih. Kakorkoli obrnemo, vsak mladi danes potrebuje zaposlitev, da ohrani ekonomsko stabilnost, reši stanovanjsko vprašanje. Večkrat se srečamo s situacijami, ko se mladi vrtijo v začaranem krogu, iz katerega včasih
3
Nefiks zaposlitvene rešitve
niti ne najdejo izhoda. Še huje, nihče jim ga ni pripravljen pomagati pretrgati. Ko v domačem okolju ali v prijateljskih krogih mladi, ki že dlje časa neuspešno išče svojo zaposlitev, naleti še na neposluh s strani svojih najbljižjih, je recept za slabo voljo napisan. 3. IZZIVE REŠUJE S SKUPINO Skupina udeležencu nudi oporo pri reševanju izziva, s katerimi se srečuje, ter ga opogumi, da kljub vsem padcem in zavrnitvam vztraja do uspešne rešitve izziva. Posameznik včasih zaradi odsotnosti entuziazma enostavno obupa, kar je v določenem pogledu razumljivo. V kolikor pa se izziva loti celotna skupina, je to neprimerljivo lažje. Tudi potencialni delodajalci so do pobud, ki pridejo s strani skupine, bolj odprti in dojemljivi. Kokretni primeri so npr. organizacija zaposlitvenih dogodkov, kot so: - Zaposlitveni torki, - Podjetni petki, - Karierni zmenki z delodajalci, - obiski podjetij in drugih zaposlovalcev, - Karierni sejmi. Vse omenjene dogodke so mladi brezposelni organizirali v sklopu aktivnosti zaposlitvenih klubov. Člani klubov so načrtovali in izvedli posamezne dogodke, katerih namen je bil mreženje članov skupine s potencialnimi delodajalci. Na podlagi teh dogodkov je kar nekaj članov klubov prišlo do svoje prve zaposlitvene priložnosti. 4. OKREPI SVOJO SAMOZAVEST Nemalokrat se zgodi, da se brezposelne osebe kljub vsej svoji strokovni usposobljenosti in pridobljenim delovnim izkušnjam ter drugim kompetencam, počutijo »neuporabne v družbi«. Razumljivo. Imajo namreč vse predpogoje za takšno počutje. Vendar kljub vsemu je razlika med mladim brezposelnim, ki osameljno in pasivno išče zaposlitev, ter tistim mladim brezposelnim, ki se pri večanju svojih zaposlitvenih priložnosti vključi v skupino, kot je npr. zaposlitveni klub ali Zaposlitvena petka, ravno v tem, da aktivni iskalci krepijo svojo samozavest. Zavedajo se, da so padci nekaj »običanjega«, da vsak »ne« da priložnost in še boljše možnosti za uspeh.
4
Tjaša Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
5. OKREPI ALI NADGRADI KOMUNIKACIJSKE, ORGANIZACIJSKE IN DRUGE VEŠČINE Ogromno delodajalcev danes veliko pozornosti namenja t. i. »mehkim veščinam«, kot so denimo organizacijske in komunikacijske veščine. Šolski sistem v Sloveniji žal ni tako zelo usmerjen v krepitev kompetenc, ki so danes nujno potrebne na skorajda vseh delovnih področjih. Nekateri delodajalci celo postavljajo »mehke veščine« in osebnostne lastnosti pred strokovno usposobljenost kandidatov. Skupina mladih iskalcev dela nudi posamezniku idealno možnost, da pridobi ali okrepi organizacijske, komunikacijske in druge kompetence. Vsekakor je vse odvisno od posameznika in njegovega angažmaja za delo v skupini − nekateri od pridobijo več drugih članov, nekateri malo manj, zagotovo pa vsak s pomočjo skupine nekaj pridobi. 6. PRIDOBI KOMPETENCO PODJETNOSTI Podjetnost je kompetenca, ki je ne smemo enačiti s »podjetništvom«. Podjetnost je nekaj, kar ima nekaj srečnežev že položeno v zibelko, velika večina pa mora to kompetenco še pridobiti. Gre za to, da je pri večini zaposlovalcev zelo pomembno, da so njihovi bodoči zaposleni proaktivni, da znajo sami izbrskati informacije, da so iznajdljivi, da sami predlagajo izboljšave, da »začutijo« svet okoli sebe. Konkreten primer, kjer so mladi v skupini krepili kompetenco podjetnosti, je denimo t. i. Podjetna aktivnost. Slednjo so izvedli v vseh zaposlitvenih klubih po vsej Sloveniji. Namen te aktivnosti je bil ravno spodbujanje iznajdljivosti in proaktivnosti. Člani zaposlitvenega kluba Zagorje ob Savi so npr. v sklopu Podjetne aktivnosti izvedli »Zdrav teden« − nekajdnevni dogodek, kjer so člani sami načrtovali in izvedli aktivnosti s področja zdravega načina življenja ter s tem pridobili precej prostovoljnih prispevkov s strani udeležencev dogodka. Včasih je mladim brezposelnim težko odgovoriti na vprašanje, »kaj znam in s čim lahko zaslužim?« Morda je tako na začetku. Vendar, ali ni čar vsega skupaj ravno v tem, da v življenju počnemo nekaj, v čemer res uživamo in si s tem prislužimo še finančna sredstva?
5
Nefiks zaposlitvene rešitve
7. POSTANE BOLJ SAMOINICIATIVEN IN PROAKTIVEN V povezavi s kompetenco podjetnosti je v sinergiji tudi samoiniciativnost in proaktivnost iskalcev dela. Obe lastnosti sta danes pri mladih brezposelnih še kako zaželjeni. Poskušajte se postaviti v vlogo delodajalca, ki mora novega zaposlenega usmerjati vsako minuto njegovega delovnika. Vam ne bi bilo morda lažje, če bi vedeli, da je ta nova zaposlena oseba vsaj malo samostojna, zna opraviti del delovnega procesa tudi brez vaše pomoči? Verjetno pa bi takšna oseba doprinesla delodajalcu tudi z vidika novih predlogov izboljšav za delovni proces. 8. POMAGA DRUGIM ČLANOM SKUPINE IN DRUGI NJEMU Moč skupine je največkrat nekaj, v kar posameznik na začetku preprosto ne verjame. Po določenem času, ko se člani skupine srečujejo (npr. na rednih tedenskih srečanjih daljše časovno obdobje), pa se skupina začne povezovati, si med seboj zaupati, podpirati, bodriti. Ljudje smo socialna bitja. Še najbolj se odpremo takrat, ko v isti sobi sedimo s »sebi enakimi«. Ko se odpremo, se lahko povežemo. In ko smo vzpostavili pristen stik v skupini, lahko preskočimo tudi najvišje ovire. Večkrat se zgodi, da je mlad brezposelni obkrožen z ljudmi, ki ne razumejo popolnoma njegove stiske in slabe volje ob iskanju zaposlitvenih priložnosti (sploh, ko število neodgovorjenih in negativnih prijav na delovna mesta preseže neverjetno visoke številke). Drugi člani skupine mu lahko pomagajo že zgolj s tem, da ga poslušajo in predlagajo, kako naj morda spremeni strategijo iskanja dela. Člani skupine si med seboj izmenjujejo tudi znanja z različnih področij, saj je vsak od njih dober v nečem, česar ostali člani skupine še ne poznajo in bi se o tem radi dodatno izobrazili. Konkreten primer je npr. sklop delavnic, ki so jih organizirali člani enega izmed zaposlitvenih klubov: − delavnica uporabe storitev v oblaku, − delavnica osnov grafičnega oblikovanja, − delavnica naprednega Excela,
6
Tjaša Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
− delavnica izdelovanja CV vizitk, − delavnica priprave video CV-ja, − delavnica uporabe družabnega omrežja LinkedIn. Vsako delavnico je načrtoval in izvedel eden izmed članov skupine, ki je s tem pridobil tudi organizacijske kompetence, okrepil veščine javnega nastopanja, prenosa informacij ipd. Ostali člani skupine, udečleženci posameznih delavnic, pa so pridobili znanje, ki jim bo koristilo pri njihovem iskanju zaposlitvenih priložnosti. 9. POSTANE BOLJ IZNAJDLJIV IN FLEKSIBILEN Tudi ti dve lastnosti danes delodajalci zelo cenijo. Večkrat je moč zaslediti oglas za prosto delovno mesto, ki že sam po sebi zahteva dobro mero fleksibilnosti potencialnih kandidatov. Ljudje, ki so bolj dojemljivi za spremembe, so največkrat hitro učljivi in iznajdljivi, kar je danes pri delodajalcih zelo dobrodošlo. Skupina posameznika zmotivira, da aktivno išče svoje zaposlitvene priložnosti ravno s tem, ko ga skorajda »pahne« izven cone udobja. S tem posameznik vstopi v prostor, ki od njega zahteva določeno mero iznajdljivosti in fleksibilnosti. 10. SE ZABAVA Ne gre pozabiti na dejstvo, da člani skupine, ki se srečuje na rednih tedenskih srečanjih, postanejo kolegi, prijatelji. Ob vseh aktivnostih, ki se izvajajo v sklopu srečanj in izven njih, je vsekakor prostor tudi za zabavo. Iskanje zaposlitve v skupini je torej lahko tudi zabavno!
7
Nefiks zaposlitvene rešitve
V NAŠEM KRAJU ŽE 10 LET NI PROSTIH DELOVNIH MEST Kaj pa lahko storimo, da jih najdemo?
PROSTOVOLJNO SODELUJEMO V DRUŠTVIH, ORGANIZACIJAH ... Vsakdo z veseljem sprejme prostovoljno pomoč nekoga, ki bo delo opravil z nasmeškom na obrazu in brez odvečnih nerganj. Zakaj ne bi morda prostovoljno pomagali pri vsakdanjih opravilih sosedi, starejši upokojenki, ki živi sama? Možnosti za prostovoljno delo je ogromno! Najboljše od vsega pa je naslednje: − prostovoljiš na področju/področjih, ki te najbolj zanimajo, − prostovoljiš v določenem časovnem terminu, ki si ga izbereš sam/-a, − prostovoljiš v takšnem obsegu, v katerem vidiš, da pridobivaš delovne izkušnje, ki ti bodo prišle prav na nadaljni karierni poti, − prostovoljiš lahko v svojem domačem kraju, saj je vsako društvo/organizacija/ institucija/podjetje veselo pozitivnih ponudb za prostovoljno sodelovanje, − ob koncu prostovoljenja lahko mentorja prosiš, da ti napiše priporočilo, ki ga priložiš življenjepisu, ko kandidiraš za prosta delovna mesta. Priporočila danes namreč štejejo veliko več, kot si mislimo!
MEDNARODNE PRILOŽNOSTI Z njimi lahko v času, ko intenzivno iščemo zaposlitvene priložnosti, pridobimo marsikatero kompetenco, izkušnjo, znanje, ki nam bo morda koristilo pri nadaljnem kariernem razvoju. Večkrat je iz ust mladega iskalca prve zaposlitvene priložnosti slišati vprašanje, »kje naj pridobi delovne izkušnje, ki jih zahteva določeno delovno mesto, če pa nikjer ni priložnosti za pripravnike ali mlade brez delovnih izkušenj?!« Mnogo delodajalcev se zaveda, da mladi, ki komaj zaključi svoje izobraževanje, še ne more imeti konkretne delovne dobe. Zagotovo pa lahko že v času izobraževanja pridobi pisan šopek različnih delovnih izkušenj. Vsa študentska dela, ki si jih opravljal/-a, vse druge oblike dela (npr. avtorske, podjemne pogodbe) idr. štejejo kot delovne izkušnje. Izkušnje pa lahko pridobiš tudi tako, da prostovoljiš v tujini, npr. v sklopu Evropske prostovoljne službe (EVS) ali drugih mednarodnih programov. Programi EVS prostovoljcu omogočajo, da v tujini v izbrani državi in organizaciji dela prostovoljno na področju, ki ga zanima in kjer bi se še želel izpopolniti.
8
Tjaša Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
Za vključitev v projekte EVS so stopnja in smeri izobrazbe nepomembni. Stroški poti, nastanitve in potni stroški so kriti s strani Evropske komisije preko programa Erasmus+. Če te zanima vključitev v programe EVS in druge mednarodne programe, se lahko obrneš na najbližji mladinski center, organizacijo, kjer ti bodo pomagali poiskati projekt, ki bo najbolj ustrezal tvojim interesom.
ŠTIRI STENE NIKOLI NISO KLJUČ DO USPEHA Najslabše, kar lahko mladi iskalec dela naredi, je to, da se zapre med štiri stene, na mesec odpošlje 200 univerzalnih prijav na delovna mesta in tarna, kako nepravično je, da ga ne povabijo na niti en sam razgovor. Zaposlitvene priložnosti danes niso na voljo samo na zaposlitvenih portalih, spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje ..., temveč se skrivajo v drugih priložnostih za delo. Danes se svet vrti malo drugače. Sploh na trgu dela, ki je (kot veste) zasičen s ponudbo. In ker je ponudbe veliko, naša ponudba zahteva kvaliteto. Kvaliteto (konkurenčnost, če želite) pa si dvigujemo tudi s tem, da se ne zapremo med štiri stene, temveč da se iskanja zaposlitve lotimo aktivno, npr. s pomočjo skupine spoznavamo potencialne delodajalce na drugačen način, se mrežimo, pridobimo kompetence in druga znanja, ki bodo naša konkurenčna prednost.
POVEZOVANJE Z DRUGAČNIMI OD TEBE Raznolikost tima je pri ustvarjanju novih priložnosti za delo lahko ključ do uspeha. Morda lahko skupaj ustvarite idejo, ki rezultira v eno izmed zaposlitvenih možnosti za vse člane tima! Danes so heterogeni timi v svetu podjetništva skoraj nuja. Številne ideje, ki so se rodile med nekaj posamezniki, so uspele ravno zaradi združevanja znanj posameznikov s popolnoma različnih področij.
USTVARI SI SVOJE DELOVNO MESTO Možnosti za samozaposlovanje je ogromno, vendar se marsikdo ustraši previsokih mesečnih prispevkov, ki se jim je praktično nemogoče izogniti. Za marsikoga je samozaposlitev tudi beg pred brezposelnostjo.
9
Nefiks zaposlitvene rešitve
Res je, da ni vsak mlad iskalec dela »rojen« za podjetništvo, je pa to morda ena izmed oblik zaposlitve, kjer lahko počneš tisto, kar te res veseli, tisto, v čemer si res dober/ dobra, tisto, kar morda počneš v prostem času. Kaj je še boljšega kot to, da iz si iz svojega hobija ustvariš lastno delovno mesto! POŠLJI PONUDBO ZA SODELOVANJE Ponudba za sodelovanje ni enaka prijavi na prosto delovno mesto! S ponudbo za sodelovanje svojemu potencialnemu delodajalcu sporočaš, da si samoiniciativen/-a, da te zanima delovanje njihovega podjetja, organizacije, institucije ..., da razmišljaš o izboljšavah, ki bodo koristile njihovemu delovnemu okolju ali izboljšale kakšen del njihovega delovnega procesa. Delodajalci danes pri mladih iskalcih dela največkrat pogrešajo prav te najbolj iskane lastnosti − iznajdljivost, prilagodljivost, samoiniciativnost, proaktivnost. RAZMISLI O VEČJI GEOGRAFSKI ŠIRINI IN DOLŽINI Morda se sliši malce smešno, vendar se mladi danes vse prevečkrat omejujejo z geografskimi mejami njihovih občin, kjer imajo stalno prebivališče. Nimaš izpita B kategorije? Morda nimaš prevoznega sredstva? Obstajata dve možnosti − javni prevoz ali opravljanje vozniškega izpita in nakup prevoznega sredstva, da si s tem razširiš svoje geografsko območje iskanja zaposlitve. Res je, da oboje terja svoj davek: javni prevoz je ponavadi minus za delodajalce, ker si želijo nekoga s svojim prevoznim sredstvom, opravljanje vozniškega izpita pa je za marsikoga velik finančni zalogaj. Morda ne bi bilo narobe razmisliti v smeri predinvesticije v opravljanje vozniškega izpita in nakup avtomobila, če se ti to lahko kaj kmalu obrestuje v obliki možnosti za sklenitev rednega delovnega razmerja. UPAJ SI! Ljudje prevečkrat razmišljajo v smeri, da raje ostanemo skriti nekje v množici, kot da se izpostavimo in s tem pokažemo, da smo drugačni od drugih. Delodajalci so danes izredno pozorni na vse, kar je drugačno, kar izstopa iz sivega povprečja. Ne razmišljaj, kako ti lahko »ne uspe«, ampak raje pomisli na to, kakšno zadovoljstvo te čaka na koncu, ko boš sklenil/-a, da je bilo vredno zbrati pogum in samozavestno stopiti iz sivega povprečja iskalcev dela.
10
Tjaša Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
KAKO OHRANITI MOTIVACIJO PRI DOLGOTRAJNEM ISKANJU ZAPOSLITVE? Prvo »pravilo« je naslednje: vsi tvoji sovrstniki, ki so danes zaposleni, so vložili veliko truda v iskanje zaposlitve. Verjetno je bila zadnje leto to njihova »služba«, iskanju zaposlitve so torej namenili vsaj 8 ur dnevno. Verjetno tudi niso kandidirali z eno univerzalno prošnjo na 30-ih različnih razpisih za prosta delovna mesta. Zelo verjetno so se poglobili v iskanje informacij o potencialnem delodajalcu, da so lahko suvereno izpeljali razgovor. Vsaka zavrnitev, ki so jo prejeli, jih je motivirala, da razmislijo, kaj bi lahko naslednjič storili bolje. Na podlagi samorefleksije so izboljšali svoje kompetence do te mere, da so na razgovoru nastopili ne preveč in ne premalo samozavestno. Tudi oni so verjetno potrebovali nekaj časa, da so pridobili svojo prvo priložnost za zaposlitev. Dolgotrajna brezposelnost je vsekakor psihično zelo naporna. Klišejskih spodbud v smislu »samo ne obupaj!«, je običajno več kot preveč ... Motivacijo poskušaj ohraniti tako, da se »naučiš pasti« − vse zavrnitve naj bodo tvoj vzvod za izboljšavo. Ne boj se po prejemu negativnega odgovora povprašati delodajalca, kaj bi lahko izboljšal. Ne pozabi na to, da si v veliko stvareh zelo dober/dobra. Ne dober/dobra, ampak odličen/odlična! Kljub zunanjim negativizmom ne pozabi negovati vseh svojih znanj in veščin, saj ti bodo na karierni poti prišle še kako prav. Pozitivno motivacijo je lažje ohranjati tudi s pomočjo skupine, ki jo sestavljajo osebe, ki imajo morda enake ali podobne izkušnje kot ti, ki si jih med seboj lahko izmenjate, lahko si svetujete, predlagate izboljšave.
11
Nefiks zaposlitvene rešitve
ONI SO – TUDI TI LAHKO! IN KAKO JIM JE USPELO? Še vsem je uspelo − enim malce prej, enim kasneje. Tukaj je dokaz, da uspe vsem. Imena nikakor niso izmišljena, navedeni so namreč bivši udeleženci zaposlitvenega kluba Zagorje ob Savi, ki so bili v projekt vključeni med letoma 2012 in 2016.
KDO?
KAKO JE DOBIL/A ZAPOSLITVENO PRILOŽNOST?
KAJ POČNE ZDAJ?
Špela, prof. razrednega pouka
Razgovor z ravnateljico lokalne osnovne šole na »Kariernih zmenkih«, ki so jih organizirali člani zaposlitvenega kluba.
Zaposlena na lokalni osnovni šoli.
Andrej, dipl. mehatronik
Predstavitveni pogovor s kadrovnico podjetja Steklarna Hrastnik na enem izmed dogodkov v organizaciji zaposlitvenega kluba.
Zaposlen v podjetju s področja karavaninga.
Katarina, dipl. medjezikovna posrednica
Sodelovanje pri izzivu, ki ga je pripravil Si.mobil (njena rešitev je bila izbrana kot najboljša, kar ji je omogočilo opravljanje prakse v oddelku marketinga na Si.mobilu).
Zaposlena na mestu sodelavke za področje mednarodnega sodelovanja v lokalnem mladinskem centru.
Tina, univ. dipl. org.
Okrepila organizacijske kompetence, si razširila socialno mrežo in tako prišla do ponudbe za redno zaposlitev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zaposlena na mestu strokovne sodelavke v računovodstvu fakultete.
12
Tjaša Polc
Lučka, dipl. grafična oblikovalka in pomočnica vzgojiteljice
Lea, dipl. ekon.
Jaz sem, tudi ti lahko!
Na podlagi aktivnega sodelovanja v klubu
Priložnost za delo v lokalnem mladinskem centru (v sklopu programa Usposabljanje na delovnem mestu) in kasneje zaposlitev v lokalnem vrtcu na mestu pomočnice vzgojiteljice.
Okrepila svoje komunikacijske in organizacijske veščine ter znanje s področja marketinga.
Zaposlitena na področju marketinga v enem izmed najbolj uspešnih start-up podjetij v Sloveniji.
Torej? Vidiš, da tudi lahko! Klišejsko, vendar resnično: »Kjer je volja, da, tam je pot!«.
SREČNO!
13
Nefiks zaposlitvene reĹĄitve
14
TjaĹĄa Polc
Jaz sem, tudi ti lahko!
15
Nefiks zaposlitvene reĹĄitve
16
TJAŠA POLC je bila od leta 2012 sodelavka projektov Zaposlitveni klubi in Zaposlitveni klubi za mlade, ki jih je koordiniral Zavod Nefiks, izvajal pa Mladinski center Zagorje ob Savi. V sklopu projekta je vodila zaposlitveni klub Zagorje ob Savi in zaposlitveni klub za mlade Zagorje ob Savi, v katerega je bilo vključenih preko 80 mladih iz Zasavja in drugod. Na podlagi sodelovanja v zaposlitvenem klubu je dobila možnost za sodelovanje z Mladinskih centrom Zagorje ob Savi (na podlagi različnih oblik zaposlitve). Od julija 2016 je zaposlena na mestu strokovne sodelavke za človeške vire na Regionalni razvojni agenciji Zasavje.