Gabrov list št. 7 (november 2013) by Matej Stepec

št. 07 | november 2013

Mednarodni dan starejših Od sanj mladega fanta do izjemne kariere

05 2. PRAZNIK KORENJA

TEDEN OTROKA V VRTCU SONČNICA

ZAHVALA DOBRIM LJUDEM - NEURJE

KOŠARKAR IZ MALEGA GABRA

Vsebina 03 Uvodna beseda 04 Krajevna skupnost Veliki Gaber 04 Dogajanje v občinskem svetu 05 2. Praznik korenja 06 Utrinki iz šole in vrtca 06 2. korenčkov praznik in šolski sklad 06 Enota marjetica je septembra zopet odprla vrata 06 Vrtčevsko leto 2013/14 07 Glasba in ples v Sloveniji nekoč in danes 07 Na obisku pri poklicnih gasilcih

Foto: Primož Predalič

07 Šolski sklad 08 Teden otroka v vrtcu Sončnica 08 PIKNIK staršev in učencev 2. razreda 09 Društva se predstavijo 08 Dejavnosti in dogodki v društvu upokojencev VG 10 Mednarodni dan starejših 11 Športniki in športne dejavnosti DU Veliki Gaber 12 Razno 12 Obisk najstarejše krajanke Justine Golob 12 Zahvala dobrim ljudem - gasilcem PGD Veliki Gaber 13 Prostovoljci smo se zbrali v Tolminu 13 Šport 13 Vreme je zagodlo Korenčkovemu maratonu 14 Od sanj mladega fanta do izjemne kariere 16 Košarkar iz Malega Gabra, ki se kosa z Goranom Dragićem 17 Borut Bregar in zakaj se kuharji streljajo / Paintball 18 Moja pobarvanka 19 Napovednik dogodkov 19 Ujeto v objektiv

UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec FOTOGRAFIJE IN GRAFIKE Primož Predalič, Zasebni arhiv Veliki Gaber, Fotolia, All free downloads NASLOVNICA All free downloads OTROŠKA POBARVANKA All free downloads OBLIKOVNA ZASNOVA Studio Creadrom d.o.o. www.studiocreadrom.com TEHNIČNA IZVEDBA, TISK Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p. NASLOV IN IZDAJATELJ KS Veliki Gaber Veliki Gaber 8213 Slovenija ks.veliki.gaber@gmail.com

UVODNA BESEDA

Spoštovane krajanke in krajani Krajevne skupnosti Veliki Gaber Počitnice so že daleč za nami, za nekatere že pozabljene. Starejši so zasedli šolske klopi, ter že pridno nabirajo lepe ocene. Za naše male nadobudneže je septembra vrtec na široko odprl vrata, kajti v poletnih mesecih so bile igralnice več ali manj prazne. Prav tako so samevali stoli, šolske klopi, table ter krede v osnovni šoli.

Poletje se je prevesilo v jesen, šolske klopi so dobile družbo in živ žav razposajenih in razigranih otrok je začel odmevati po Velikem Gabru. In kot bi mignil je bil tu za ene bolj, za druge manj pričakovani 2. Praznik korenja, na katerega smo se dolgo in intezivno pripravljali. Celoten koncept prireditve je bil zelo podobno zasnovan kot leto poprej s to razliko, da je bilo osrčje prireditve oziroma dogajanja v celoti na igrišču OŠ Veliki Gaber, kar se je na koncu izkazalo za zelo dobro odločitev. Kajti vsi obiskovalci in radovedneži prireditve so bili na enem mestu. Stojnice so podobno kot lansko leto pridno obložila naša društva, tako da je vsak lahko našel nekaj zase in za svoje najbližje. Na dveh stojnicah sta se predstavili pridelovalki korenja in sicer kmetija Kužnik in biološka kmetija Marinček. Stojnica Društva podeželjskih žena se je upogibala od teže slastnega peciva, več vrst mamljivega domačega kruha ter korenčkove juhe. Pridne in marljive prostovoljke šolskega sklada, kljub hitenju in neobotavljanju, niso uspele za sproti napeči palačink za lačna usta. Dolge vrste tako otrok, kot nas odraslih ni bilo videti konca. Poleg palačink je bilo tu možno dobiti še pokovko in si v nagradni igri »teža korenja« priigrati polpenzion v Opatiji za štiri osebe. Lovsko društvo je z velikim številom natočenih epruvetk napolnjenih s priznano lovsko žgano pijačo seveda poskrbelo, da nas v precej hladnem dnevu in še bolj hladni noči ni zeblo. Tistim, ki so si poleg imenovane pijače želeli še drugih vrst pijače in tudi hrane, pa so nam želje potešili PGD Veliki Gaber in PGD Zagorica. Pri krajanki gospej Silvi Korevc smo se lahko ustavili za nasvet o najrazličnejših želiščih, in se prepričali, da za vsako bolezen rožica raste. Društvo upokojencev nas je navdušilo z izjemno razstavo ročnih del in potrdilo dejstvo, da se s pridnimi in spretnimi rokami pride do neverjetnega izdelka. Po kratkem kulturnem programu, na kateri je bil slavnostni govornik Predsednik Državnega sveta RS g. Mitja Bervar se

je zabava začela za naše najmlajše. Glasbena skupina Čuki jih je zabavala in animirala tako dolgo, da niti nismo vedeli, da jih imamo seboj. Šele okrog devete ure zvečer smo na svoj račun z glasbo in plesom prišli še odrasli. Čeprav otroci kar niso in niso mogli zapustit njihovega odra oz plesišča. V nedeljo je bil predviden 2. kolesarski korenčkov maraton s startom ob deseti uri izpred OŠ Veliki Gaber. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, ravno obratno že ob osmi uri zjutraj je pričelo deževati, se nas je sedem maratona vseeno udeležilo. Tako, da lahko z gotovostjo rečemo, da je bil drugi korenčkov maraton izpeljan. Čeprav menim, da bi se v primeru sončnega dne prijavilo ogromno kolesarjev. Škoda, mogoče pa drugo leto. Na cilj smo prikolesarili okrog enajste ure, vsi mokri in premraženi. Vendar so člani športnega društva Veliki Gaber poskrbeli za dober in okusen golaž, ki se nam je še kako prilegel po 40 kilometrov prevoženi dolgi, poti ob nenehnem spremstvu dežja. Deževalo in deževalo je iz minute v minuto bolj suvereno tako, da smo že skoraj obupali in se spraševali, če bo predvidena slovesna otvoritev otroškega igrišča sploh mogoča. Vendar se dežju nismo pustili zmesti tako, da sva skupaj z ravnateljico Osnovne šole Veliki Gaber ga. Barbaro Brezigar slovesno prerezala trak ob vhodu na otroško igrišče. Ob tem so simpatični in nasmejani otroci iz Vrtca Sončnica po vodstvom mentoric Petre in Vanje to zadnje sklepno dejanje popestrili s prikupnim petjem. Čeprav je vreme kvarilo dobro voljo vseh nas, ki smo vseskozi upali na sonce in lepo vreme, nam ni vzelo volje za pripravno na 3 praznik korenja. Nasvidenje naslednje leto.

Boris Praznik

št. 07, november 2013

KS VELIKI GABER

Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber

Od majske številke Gabrovega lista smo imeli v Občinskem Svetu Občine Trebnje tri seje in sicer 05.06.2013, 31.07.2013 in 09.10.2013. Rad bi obvestil vse krajane, da si lahko na internetni strani Občine Trebnje www.trebnje.si ogledajo video posnetke preteklih sej Občinskega sveta Trebnje in seveda aktivnosti svetnikov, ki zagovarjamo interese krajanov področja Velikega Gabra. Občinski svetnik Mitja Jeras

JUNIJSKA SEJA Na Junijski seji so bili sprejeti dokumenti, katerih posledice občutimo krajani Velikega Gabra in okolice: • Predlog Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Trebnje in Predlog Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Trebnje. • Oba elaborata sta bila posledica državne uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev. Delna podražitev komunalnih storitev je bila upravičena in potrebna zaradi zakonskih predpisov. Zaradi enormne podražitve zaračunavanja storitve oskrbe s pitno vodo gospodarskim subjektom, morajo odgovorne osebe začeti izvajati pritisk na vladne službe, da spremenijo vladno uredbo oz. količnike, ki so neživljenjski in so povzročili takšen dvig cen. Tako velike podražitve za gospodarske subjekte so seveda nedopustne.

JULIJSKA SEJA • Koncept ravnanja s komunalnimi odpadki na odlagališču nenevarnih odpadkov Globoko, kateri omogoča Komunali Trebnje, da pristopi k aktivnemu reševanju te problematike. Sedaj ima deponija okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje odpadkov in sicer v količini, ki presega potrebe občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. In če se želimo obnašati kot dobri gospodarji, potem je smiselno, da se kapacitete, ki so na razpolago, prodajo. S prodajo kapacitet naj bi se dobila sredstva, ki jih mora Komunala deponirati za zapiranje deponije, in izgradnjo infrastrukture na deponiji, ki so potrebni za normalno delovanje de-

ponije in tudi za pozitivno poslovanje Komunale. • Predlog Odloka o izločitve dela naselja Martinja vas in ustanovitev novega naselja Gorica na Medvedjeku, je prinesel v KS Veliki Gaber novo naselje, ki pokriva vinogradniško področje Medvedjeka. • Rebalans Proračuna Občine Trebnje za leto 2013 ni bil uvrščen na dnevni red seje s čimer se je Župan izognil prerazporejanju neporabljenih sredstev in tako poskrbel, da bi bila sredstva optimalno porabljena. Vzrok pa je na prihodkovni strani, ki ne sledi ambicijam, ki so bila na začetku leta zastavljene in obljubljene.

OKTOBRSKA SEJA • Odlok o ravnanju z komunalnimi odpadki v Občini Trebnje, kateri ureja področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Med drugim ureja tudi način obračuna komunalnih storitev za odvoz in ravnanje z komunalnimi odpadki, kar narekuje državna Uredba. Kot posledico prinaša za gospodinjstva, v katerem živi samo eden član, podražitev, za več članska gospodinjstva nad 4 člane pa nižjo ceno na položnici.

Glede na prostorsko stisko šole in vrtca v Velikem Gabru sem zastavil svetniško vprašanje občinski upravi, da mi podajo pisno informacijo, do kje je pripeljan postopek urejanja dokumentacije za adaptacijo z razširitvijo šolskega kompleksa, katerega je ravnateljica OŠ Veliki Gaber ga. Barbara Brezigar uradno pričela že maja 2012.

Občinski svetnik Mitja Jeras

2. v Velikem Gabru Veliki Gaber se je pred dvema letoma s postavitvijo razstave »Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico« na svojstven način vključil v promocijo in razvoj ideje vseslovenskega projekta Rastoča knjiga, ki se v parku Navje v Ljubljani predstavlja v obliki kipa Deklice z Rastočo knjigo. Nacionalni – vseslovenski projekt Rastoče knjige razvijajo in spodbujajo Državni svet Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Slovenije, JSKD RS, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mestna občina Ljubljana, Društvo Rastoča knjiga Slovenije, gospodarstveniki in posamezniki. S pristopom predstavništev tujih držav v Sloveniji pa je projekt Združene Rastoče knjige sveta dobil še mednarodno razsežnost, katerega razstava se prav tako nahaja v parku Navje v Ljubljani. Rastoča knjiga je simbol Slovencev kot stalno učeče se družbe na najrazličnejših področjih ustvarjalnosti. Je dokaz naših dosežkov, pričevanje o naši razvitosti in zrelosti ter hkrati sporočilo prihodnjim generacijam, da smo sicer majhna država, vendar po duhu in znanju velika. Zato ni nenavadno, da so tudi v lokalnih okoljih vzniknile postavitve lokalnih razstav Rastoče knjige: Trebnje, Šentrupert, Sevnica, Veliki Gaber, Brusnice, Stična, Dolenjske Toplice.

Veliki Gaber pa je šel še dlje in idejo Rastoče knjige udejanjil v vsakdanu svojih krajanov. Praznik korenja je namreč ekonomsko nadaljevanje projekta Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico, ki združuje tradicijo pridelave vrtnin s sodobnimi strokovnimi znanji, spodbuja pridelavo korenja in drugih vrtnin ter osvešča o pomenu zdrave in doma pridelane hrane.

V Velikem Gabru je 28. in 29. septembra pod skrbno organizacijo vodstva Krajevne skupnosti Veliki Gaber, številnih posameznikov in CIK Trebnje potekal že drugi Praznik korenja. Na prireditvenem prostoru pred OŠ Veliki Gaber se je vil niz barvitih in založenih stojnic, na katerih so se predstavili šola, KS Veliki Gaber, CIK Trebnje, številna lokalna društva, svoje izdelke pa so na pokušino postavili tudi pridelovalci in pridne članice Društva podeželskih žena Veliki Gaber. Svečanost je dosegla kulturni vrhunec v soboto pozno popoldan s slovesnostjo, na kateri nas je nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, s kulturnimi posladki pa so nas razveselili učenci OŠ Veliki Gaber, Folklorna skupina DU Veliki Gaber Večerna zarja in Stiški kvartet. Sobotno druženje se je zaključilo ob zvokih ansambla Čuki. Praznovanje smo nadaljevali v nedeljo, ko je pod organizacijsko taktirko Športnega društva Veliki Gaber potekal drugi Korenčkov kolesarski maraton. Kolesarje je 40-kilometrska trasa vodila po krajih KS Veliki Gaber in okolice, v popoldanskem času pa smo se lahko poveselili z otroki na otvoritvi novega otroškega igrišča. Krajani KS Veliki Gaber so ponovno dokazali, da za velike reči ni treba biti velik, dovolj so le zaupanje v lastno sposobnost, sodelovanje in znanje. Iskrena hvala predsedniku KS Veliki Gaber Borisu Prazniku in njegovi marljivi ekipi, predsednici DU Veliki Gaber Jožici Štrempfelj in njenim sodelavcem, moderatorjema prireditve Borutu Sever in Marjani Grčman, ravnateljici OŠ Veliki Gaber mag. Barbari Brezigar in kolektivu šole, učencem in staršem, kmetovalkam, vodjem ter članom društev KS Veliki Gaber, ki ste s svojimi prispevki ponovno ustvarili čudovito praznovanje.

Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje

št. 07, november 2013

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

2. korenčkov praznik in šolski sklad V soboto, 28.9. in nedeljo 30. 9. 2013, se je v Velikem Gabru odvijal drugi Praznik korenja, kjer so se predstavila domača društva pod okriljem krajevne skupnosti Veliki Gaber. Tudi tokrat, smo bili aktivni člani Šolskega sklada. Na stojnici smo pekli in prodajali korenčkove palačinke. Kot novost letošnjega leta, pa so bile kokice. Obiskovalci našega praznika, so se »borili« za lepo nagrado in se preizkusili v ugibanju teže korena, katera je na koncu na tehtnici pokazala kar 1280 g. Dobitnici nagrade čestitamo!

Enota marjetica je septembra zopet odprla vrata Novo idilično okolje s čudovitimi hribi in prijazni, nasmejani ni ljudje so bili v letošnjem začetku šolskega leta ključ do o mojega navdušenja. Za trenutek se mi je menjava okoljaa zdela nesprejemljiva, saj sem podvomila v svoje sposobnostii na prilagajanje v drugem okolju. Z zavedanjem, da mi delo v vrtcu odpira nešteto vrat, ki omogočajo druženje z različnimi ljudmi in vstopanja v različna okolja, je zmagal optimizem. Septembra sem tako odšla iz matičnega vrtca Sončnica v enoto Marjetica na Sela Šumberk. Vrtčevska vrata je v skupini Pikapolonic prvič prestopilo deset nadobudnih malčkov, starih od enajst mesecev do dveh let. V prelepem podeželskem okolju sem s pomočnicama Vanjo Slak in Blanko Blatnik začela z ustvarjanjem spodbudnega in varnega okolja. Prelepa okolica kar kliče po sprehodih in igri v naravi. Čeprav smo vsi še zelo majhni in komaj hodimo, smo vsak dan v stiku z naravo. Navdušujejo me radovedne otroške oči ob vsakodnevnem soočenju z novimi izzivi, nenehno raziskovanje in iskanje različnih poti do novih spoznanj. Z dejavnostmi, ki jih skupaj z otroki aktivno izvajamo, pripomoremo k ustvarjanju lepšega sveta in boljšega jutri. Najpomembnejša stvar pa se mi zdi, da nisi le vzgojitelj, ampak vzgojitelj s srcem, ki se nenehno ukvarja z vprašanjem: KAKO RAZUMETI OTROŠKI SVET.

Vzgojiteljica Tanja Falkner

Vrtčevsko leto 2013/14 V nedeljo je sledila otvoritev zunanjega otroškega igrišča. Kljub slabemu vremenu je tisti trenutek posijalo sonce. V kratkem programu so nas so s pesmijo povezali otroci Cici pevskega zbora iz vrtca Sončnica Veliki Gaber. Ravnateljica OŠ Veliki Gaber g. Barbara Brezigar in predsednik krajevne skupnosti g. Boris Praznik sta simbolično prerezala trak na vratih igrišča in igrišče tako predala svojemu namenu. Domači župnik, Janez Jeromen, pa je poleg kapelj dežja, dodal še kaplje blagoslova namenjene igrišču in zbranim. Naša stojnica je bila tudi to leto dobro obiskana. Skupaj z vami smo tudi s to dejavnostjo »obogatili« račun šolskega sklada, za kar se najlepše zahvaljujemo vsem obiskovalcem naše stojnice in podpornikom šolskega sklada. Velika zahvala, pa gre KS Veliki Gaber in OŠ Veliki Gaber, za pomoč in spodbudo pri izgradnji igrišča. Hvala.

Šolski sklad

aj smo odprli vrata novemu Da, dnevi bežijo hitro – prehitro. Kom bra. Vsa pozornost vrtca šolskemu letu, že so tu zadnji dnevi okto v letošnjem letu zaupali je namenjena 92 otrokom, ki so jih našemu vrtcu starši. nica na Selih pri Šumberku V enoti Marjetica v oddelku Pikapolo a Slak. Poskrbeli bosta, sta skrb prevzeli Tanja Falkner in Vanj udo, ko so zapustili varno da dvanajstim malčkom ne bo preh . zavetje doma in spoznali življenje v vrtcu o krojile program bod ru V matičnem vrtcu v Velikem Gab v oddelku Mišk ter Nose a dejavnosti Špela Šeme Lesjak in Metk štin pri Muckih. Avgu Teja Brigita Štefe in novinka našega vrtca katere bosta za ki, Zajč ini »Ta veliki« so postali otroci v skup Ostali so še ajc. Pogr a Petr poskrbeli izkušeni Martina Mole in domačinko in ak Nov to Kužki z novinko v našem kolektivu Rena ik, ki bo v Blatn ko Blan na Tanjo Novak. Ne smem pa pozabiti vrtca. elkih odd vseh v oč letošnjem letu nenadomestljiva pom o s bom , šivih po jo poka Kljub temu da prostori vrtca in OŠ ni, ureje vrtca tori pros o skupnimi močmi poskrbele, da bod o bod jim ki nji, stop stni dejavnosti pa pestre in primerne staro omogočale vsestranski razvoj. damo, da lahko le z dobrim Vse strokovne delavke vrtca se zave sebojnim pogovorom, sodelovanjem s starši, odkritim med jem ter pripadnostjo okol z samoizobraževanjem, sodelovanjem vrtcu gradimo na kakovosti vrtca. vrtcu lepo vse dni v letu, Vsem otrokom želim, da se imajo v delavk in program vrtca. staršem pa, da zaupajo v strokovnost

Irena Ferlin, vodja vrtca 6

Glasba in ples v Sloveniji nekoč in danes

Člani Orkestra slovenske vojske so se že drugič odzvali našemu povabilu. Prvič, pred dvema letoma, so se predstavili s pihalno zasedbo. Letos pa so nas počastili s svojim obiskom ob Tednu otroka. S programom, ki je vključeval predstavitev instrumentov in poklica vojak - glasbenik, so se predstavili člani Trobilnega kvinteta Orkestra slovenske vojske. Otroci so spoznali trobento, pozavno, tubo in rog. Za popestritev so poklicni glasbeniki dodali še klavirsko harmoniko ob kateri smo veselo zapeli. Z obiskom smo dopolnili vsebine in dejavnosti, ki vključujejo glasbo in ples v Sloveniji nekoč in danes. Ta tema je namreč del aktivnosti, ki jih izvajamo v našem vrtcu skozi vse leto in je namenjena ohranjanju ljudskega izročila in seznanjanju otrok z domovinsko vsebino.

Vojakom glasbenikom se lepo zahvaljujemo za doprinos k bogatitvi našega dela, ki ga izvajamo v Vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber.

Martina Mole, vzgojiteljica

Na obisku pri poklicnih gasilcih V sredo, 16.10.2013, smo se otroci in strokovne delavke skupin Zajčki in Kužki iz vrtca Sončnica pri OŠ Veliki Gaber odpravili na obisk v Gasilsko brigado Ljubljana. Prijazno sta nas sprejela vodja izmene g. Gorazd in gasilec, naš krajan Peter Nose. Najprej sta nam na kratko opisala zgodovino Gasilske brigade Ljubljana, ki letos praznuje 90 let in nam opisala pisarno, v kateri sprejemajo klice. Gasilec Peter nam je povedal na katerih območjih delujejo in kako poteka razpored gasilcev. Za tem pa nas je peljal v garažo, kjer je kar 18 različnih vozil za posredovanje ob požarih, prometnih nesrečah, drugih tehničnih nesrečah, gozdnih požarih, reševanju iz vode ter nesrečah z nevarnimi snovmi. Videli smo veliko nove opreme: razpirala in klešče za prometne nesreče, potapljaško opremo, maske in jeklenke z zrakom ter še veliko drugih stvari. Pokazal nam je tudi dve zelo stari vozili- eno od njih je staro 100 let in še vedno v voznem stanju. Seveda smo bili vsi najbolj navdušeni nad prikazom spuščanja po drogu, saj zna to tudi »GASILEC SAMO«. V času našega obiska so morali gasilci posredovati pri eni intervenciji, dve gasilski vozili pa sta se iz intervencije ravno vrnili.

Strokovne delavke se zahvaljujemo Gasilski brigadi Ljubljana za gostoljubje, še posebej pa našemu Petru za pomoč pri izobraževanju naših otrok še na drugih področjih, saj jim s tem popestrimo življenje v vrtcu in izven njega.

Strokovne delavke vrtca

Vsako šolsko leto člani upravnega odbora šolskega sklada pripravimo podroben načrt zbiranja in porabe ﬁnančnih sredstev. Pri načrtovanju skrbimo, da so zbrana sredstva porabljena čim bolj smotrno in učinkovito. Pri nabavi sodelujemo s pedagogi posameznih področij, ki poskrbijo, da so pripomočki kakovostni in tudi cenovno ugodni. V šol. letu 2012/13 smo sredstva pridobili s prodajo na stojnici ob prazniku korenja, s prodajo novoletnih izdelkov na bazarju, s prostovoljnimi prispevki staršev otrok vrtca in šole, z donacijo podjetja Orkoplast d.o.o. in KS Veliki Gaber in s prispevki staršev otrok vrtca za dodatne cici-dejavnosti. Namenili smo jih financiranju nagradnega izleta najuspešnejšim učencem šole, eni učenki smo sofinancirali zimsko šolo v naravi,

kupili klavinovo in stenske igre, dokupili igrala za zunanje otroško igrišče in z majicami opremili cici-zbor. V šol. letu 2013/14 bomo zbirali sredstva s prodajo izdelkov na stojnici ob prazniku korenja, na novoletnem bazarju vrtca, s prostovoljnimi prispevki družin, prispevki staršev otrok vrtca za dodatne cicidejavnosti, z donacijami podjetij in pomladnimi »Igrami brez meja«. Poskrbeli bomo za nakup večje gugalnice (gnezda) in organizirali nagradni izlet. Upamo, da bo zbranega čim več denarja, s katerim bomo našim in vašim otrokom omogočili bolj kvalitetno preživljanje časa v vrtcu in šoli. Hvala vsem, ki kakorkoli pomagate pri zbiranju sredstev za Šolski sklad.

Lidija Šajn, članica ŠS

št. 07, november 2013

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

TEDEN OTROKA V VRTCU Sončnica Vsako leto se v našem vrtcu ob TEDNU OTROKA še posebej veliko dogaja. Dejavnosti so se vrstile od 7. 10. do 14. 10. 2013 in so jih pripravile strokovne delavke s pomočjo zunanjih gostov.

PETEK, 11. 10. 2013 V gosteh je bila pravljičarka Anja Štefan. Ta obisk je bil nagrada, ki so jo dobili otroci iz skupine Pikapolonice že konec lanskega šolskega leta, ko so sodelovali v natečaju Naj kazalka Knjižnice Pavla Golie Trebnje. ČETRTEK, 10. 10. 2013 Popoldansko petkovo druženje smo morali zaradi slabega vremena preložiti na četrtek, 17. 10. 2013. PONEDELJEK, 14. 10. 2013 Obiskal nas je Trobilni kvintet slovenske vojske. Otroci so prisluhnili trobentama, rogu in pozavni. Da je bilo še bolj veselo, je eden izmed vojakov prinesel tudi harmoniko, tako da smo obisk zaključili s skupno pesmijo. Dejavnosti so otroci nadaljevali v igralnicah, kjer so risali inštrumente in ustvarjali v glasbenih kotičkih.

Letošnja tema TEDNA OTROKA je bila: KAKO JE BITI OTROK V DANAŠNJI DRUŽBI? Njen namen je bil spodbujanje otrok, da povedo, o čem razmišljajo, kaj doživljajo, čutijo, občutijo krivice ali zadovoljstvo … Vse strokovne delavke vrtca smo želele, da bi bilo temu tako in da bi otroci v tem tednu začutili, da so pomembni. K vsemu dogajanju pa smo povabili k sodelovanju tudi starše in Teden otroka zaključili s skupnim srečanjem. PONEDELJEK, 7. 10. 2013 Gledališče KU-KUC je predstavilo lutkovno predstavo Krtek Zlatko, ki je padel z neba. V avli OŠ je odmeval smeh in tako smo teden začeli dobro – s smehom. Nadaljevali smo z likovnimi delavnicami, v katerih so otroci podoživljali predstavo v različnih likovnih tehnikah in z različnimi materiali. TOREK, 8. 10. 2013 Nadaljevale so se glasbeno-likovne delavnice KRTKOVE DOGODIVŠČINE. Otroci so se naučili krtkovega plesa, nove pesmice, si ogledali risanko, izdelovali inštrumente ter izdelali krtku očala, da bi bolje videl, ter hiško, v kateri bi lahko v miru pričakal pomlad. SREDA, 9.10.2013 Ta dan je bil prav posebno doživetje. Po uvodnem pogovoru »KAKO JE BITI OTROK V DANAŠNJI DRUŽBI?« je sledilo kuhanje, mešanje, pečenje in na koncu smo pripravili pravo čajanko. Na jesenskih pogrinjkih ni manjkalo dišečega čaja in priboljškov, ki sodijo zraven (jabolčna pita, krtkove kroglice, mufini).

ČETRTEK, 17. 10. 2013 Hladnejše, a sončno jutro je bilo kot nalašč, da praznični teden tudi zaključimo z orientacijskim pohodom do Lovske koče Veliki Gaber. Otroci so na pohodu ob smernicah iskali pravo pot, opravljali naloge ter na koncu našli skriti zaklad. Nasmejanih obrazov, rdečih ličk od svežega zraka in doživetij so se veselili tudi popoldanskega srečanja s starši. Da smo izbrali pravi dan za zaključek tega pomembnega tedna za otroke in delavke vrtca, je bil seveda odziv staršev. Skupaj z otroki so nabrali kostanj, podarili krompir in pecivo, strokovne delavke pa smo poskrbele, da je bilo vse pripravljeno za jesensko gostijo. Z veseljem je bilo gledati otroke, ki so svojo energijo sproščali na novem otroškem igrišču, tekali po šolskem igrišču, premagovali poligon spretnosti v telovadnici OŠ in se na koncu najedli kostanja, krompirja ter zaužili napitke, ki smo jih v ta namen pripravili.

Irena Ferlin, vodja vrtca

PIKNIK staršev in učencev 2. razreda Na pobudo staršev učencev 2. razreda je predstavnica staršev Barbara Gregorin organizirala 1. neformalno srečanje staršev in otrok. Jesensko srečanje je bilo v petek popoldne, dne 27. 9. 2013. S starši in učenci 2. razreda smo se zbrali v prostoru gostišča LAVŠ, ki ga je brezplačno ponudil Tomaž Lavš. Učenci so se popoldne zabavali pred gostiščem z igrami z žogo. Proti večeru pa smo skupaj s starši zaplesali ob ubranih zvokih harmonikarja Gašperja Štrusa, ki se je odzval na prošnjo gospe Barbare in polepšal srečanje. Vsi smo se prijetno sprostili in poglabljali pripadnost skupini. Komaj čakamo na novo podobno srečanje v upanju, da se bo udeležba staršev in otrok še povečala.

Justina Zupančič 8

Dejavnosti in dogodki v društvu upokojencev VG v zadnjih dveh tretjinah leta Program ki smo si ga zastavili za letošnje leto skušamo dosledno realizirati, seveda pa pride tudi do manjših sprememb in dodatnih programov, ki so odvisni od vremenske situacije (športne aktivnosti).

SEPTEMBER

Mešani pevski zbor DU Veliki Gaber je nastopal na Reviji pevskih zborov DU Dolenjske in Bele krajine v Dolenjskih Toplicah in na Območni reviji odraslih in malih pevskih zborov v Mokronogu. Prostovoljci iz projekta »starejši za starejše« smo se iz cele Slovenije udeležili skupnega srečanja v Tolminu.

Letos je bilo že naše tretje srečanje z DU Metlika. Pred skupnim piknikom na Gradišču nad Stično, so si naši gostje ogledali samostan Stična. Lepo popoldne smo v prijaznem vzdušju, bogatim programom, dobro postrežbo in številno udeležbo preživeli ob družabnih igrah, glasbi in prijetnem druženju. Mešani pevski zbor DU Veliki Gaber je nastopil na koncertu pevskih zborov PZDU Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, pred DSO Trebnje. Folklorna skupina Večerna zarja je imela v septembru kar tri nastope. Na Dolskem pri Ljubljani, v Mengšu nad Ljubljano in v Velikem Gabru na prazniku korenja.

JUNIJ

OKOTOBER

MAJ

Na pokopališču Veliki Gaber smo se 12. Junija poslovili od naše članice Albine Marolt. Udeležili smo se povorke na Trebanjskem košu, kjer smo za naše aktivnosti prejeli priznanje »TREBANJSKI KOŠ« Za praznik občine Trebnje smo se z nastopom folklornih skupin Jutranje in Večerne zarje udeležili prireditve na CIK Trebnje in kresovanja na Vrhtrebnjem. Na predvečer Janeza Kersnika smo s pomočjo PGD Veliki Gaber izvedli »kresovanje« s kratkim kulturnim programom.

JULIJ Zorčev pohod po poteh treh občin je dosegel svoj namen. S svojim programom so sodelovale vse tri občine. Trebnje, Ivančna Gorica in Šmartno.

AVGUST Prvo soboto v avgustu je bilo že tradicionalno srečanje PZDU Dolenjske in Bele krajine na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Letošnje srečanje je DU Veliki Gaber v sodelovanju s kvartetom DU Mirna, izvedlo kulturni program. Prijateljsko tekmovanje v balinanju med ekipami DU Šmartno in DU Veliki Gaber.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Druženje starejših na »čajanki« po rednem mesečnem srečanju prostovoljcev. Na pokopališču Sela pri Šumberku smo se 5. julija poslovili od naše članice Marije Trlep.

Start v Velikem Gabru, po predhodni prijavnini, okrepčilu in pozdravu pohodnikom. V Malem Gabru nas je zbiralec starih predmetov Ivan Medved presenetil s prižgano baklo, ki so jo uporabljali za razsvetljavo pred več kot 150 let nazaj(slika847) Po dolini Temenice smo prišli do Turistične kmetije Fajdiga. Že na cesti so nas pozdravile dve prijazni »policistki«, pohodnici iz Šentvida pri Stični. Bogato obloženo mizo z domačimi dobrotami je častila Turistična kmetija Fajdiga. Prijetno so nas presenetili medicinski sestri Marta in Marija iz ZD Ivančna Gorica, ki sta utrujenim pohodnikom izmerile pritisk, sladkor in maščobo v krvi(slika870). Pot smo nadaljevali čez vinsko gorico Debeli hrib, skozi zaselek Golce v Mišji dol. Pred zgodovinsko zelo zanimivo cerkvijo sv. Lucije so nas pogostili s toplimi in hladnimi napitki člani iz »Mežnarjeve« družine. Po ogledu cerkve smo se podali na Primskovo goro (590m). Pod mogočno lipo pred cerkvijo smo se ob glasbi dveh mladih harmonikarjev razbremenili in ohladili (slika905). Po kratki predstavitvi kraja (občina Šmartno) in nagovoru župnika iz Primskovega, smo se okrepčali z odličnim golažem, ki ga je pripravila kuharica Andreja . Prijetno utrujeni smo se podali v dolino proti cilju našega pohoda. Zorčev pohod po poteh treh občin bo postal tradicionalen. Pričakujemo, da se bodo že naslednje leto pridružili pohodu in županu občine Trebnje, tudi župana občine Ivančne Gorice in Šmartno. Hvala številnim pohodnikom za udeležbo, hvala vsem, ki ste nas s svojimi dobrotami pogostili in popestrili čudovit jesenski dan in hvala za nudeni prevoz utrujenim pohodnikom.

Joži Štrempfelj št. 07, november 2013

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

MEDNARODNI DAN STAREJŠIH 1. oktober Od leta 1990, ko je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših, je na ta dan po svetu in tudi v Sloveniji namenjena glavna pozornost starejšim. Z izrazom »starejši« poimenujemo osebe, ki so že dopolnile 65 let. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v Sloveniji ob začetku leta 2013 skoraj 2.059.000 prebivalcev, od tega jih je bilo starejših od 64 let nekaj več kot 352.000 ali 17,1%

Problem staranja populacije predstavlja izziv za odločevalce in izziv za celotno človeštvo. V počastitev svetovnega dneva starejših sem se na povabilo ZDUS Ljubljana, udeležila srečanja s poslanci Državnega zbora pod naslovom Kako zagotoviti starejšim v Sloveniji možnosti za zdravo in aktivno staranje. Očitno poslance, katere smo mi volili ta tema ne zanima , saj je bila udeležba s strani poslancev zelo slaba. V Sloveniji je nova oblast po demokratičnih spremembah potisnila na stran starejše politike in gospodarstvenike, ki so dotlej dokaj uspešno razvijali slovensko družbo. Po dvajsetih letih vladanja mladih, nadebudnih, pa neizkušenih politikov so rezultati več kot jasni: recesija v Sloveniji je globlja kot v sosednjih državah. Zagotavljanje medgeneracijske solidarnosti je vedno težja naloga, saj se število upokojencev naglo povečuje, število delovno aktivnih oseb pa se v zadnjih letih celo zmanjšuje. »Penzion« pomeni pošteno živeti do konca, z uživanjem pravic, ki smo si jih pridobili v minulem delu. Starejši lahko veliko naredimo za izboljšanje kakovosti življenja vrstnikov in nas samih. Prostovoljno delo človeka oplaja, mu daje občutek koristnosti in lastne izpolnitve. Zavedajmo se, da ko se človek postara, ga ni treba postaviti na rob dogajanja, ampak ga vspodbujati da ostane aktiven član družbe.

MEDGENERACIJSKI DNEVNI CENTER Starost že dolgo ni več sinonim za bolezen, osamljenost ali pomanjkanje, ampak je to življenjsko obdobje, v katerem je vedno več posameznikov aktivnih ter v dobri psihični in fizični kondiciji. To je čas, ki zanje prinaša nova spoznanja in izzive, tako na osebni kot družbeni ravni. Ne počutijo se stare in s svojimi težavami ne želijo obremenjevati svojih otrok ali sorodnikov, ki običajno živijo drugje in nimajo veliko časa za njihovo nego in skrb. Ti starostniki ne želijo v domove starejših, želijo pa si vsakodnevno medgeneracijsko druženje v bližini svojega doma. Tak način varstva starejših uspešno zagotavljajo MEDGENERACIJSKI DNEVNI CENTRI, ki jih je v Sloveniji že kar nekaj, praviloma pa naj bi bil v vsakem večjem kraju, podobno kot so vrtci za otroke. V medgeneracijskih centrih se srečujejo različne generacije, ki si lahko izmenjujejo različna znanja s področij vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja , solidarnosti in prostovoljstva. V Društvu upokojencev Veliki Gaber se o takem načinu varstva starejših že nekaj časa pogovarjamo, saj je nad 90% anketiranih starostnikov izrazilo željo, da si želijo dom za starejše v domačem kraju. V domovih za starejše zaradi nezmožnosti plačevanja oskrbnin ni več dolgega čakanja za sprejem , tako je domov za starejše trenutno dovolj. V letošnji program kulturnih prireditev smo dali »dobrodelni božični koncert za medgeneracijski dnevni center Veliki Gaber« , ki bo 27. decembra, v cerkvi sv. Urha v Velikem Gabru. Dobrodelni prispevek bo prvi zametek za nadaljnji razvoj tega projekta. Prvo podporo in pohvalo za tako pomembno odločitev smo že dobili s strani naše občine.

Joži Štrempfelj 10

Športniki in športne dejavnosti DU Veliki Gaber v letu 2013 Športniki našega društva smo v letošnjem letu z uspehi , ki smo jih dosegli na športnem področju upravičeno zadovoljni. Vsak športnik, ki marljivo trenira, ima v mislih najmanj dva cilja. Ostati čim dlje fizično aktiven in s tem pripomoči do boljšega zdravja in pa seveda, da tekmuje za uspeh društva in osebno zadovoljstvo.

Naše sposobnosti smo dokazali na 38. športnih igrah Dolenjske in Bele Krajine . Tekmovali smo v šestih športnih panogah: smučanje ženska in moška ekipa, pikado - ženska in moška ekipa , v kegljanju - moška ekipa, v streljanju z zračno puško - moška ekipa, v balinanju ženska in moška ekipa in pa orientacijsko pohodništvo mešana ekipa. Od 30 ekip Društva upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, ki so tekmovali, smo zasedli 7. mesto. V vseh športnih sekcijah smo pridno trenirali do nastopa na igrah. Nekateri treningi so za naše društvo in posameznike finančno zahtevni, kot so : kegljanje, streljanje in smučanje, zato treninge po igrah prekinemo. Nadaljujemo pa s pikadom, pohodništvom, najbolj pa smo navdušeni balinarji na svojem balinišču. Treninge imamo v ponedeljek in petek ,velikokrat pa tudi sobote in nedelje. Želja balinarjev v bodočnosti je: asfaltiranje steze, narediti nadstrešek nad baliniščem in seveda osvetlitev steze in s tem omogočiti igranje v poletnih večerih. V planu imamo še izgradnjo Ruskega kegljišča . Imamo že načrt, potrebujemo samo še določene finančna sredstva in lastno delo. V zimskih večerih se preselimo v klubske prostore in igramo šah, pikado in družabne igre. Veseli bomo vsakega občana, če se nam pridruži in s tem popestri naše delo.

Vodja športnih sekcij Kocjan Stane

Z ahvala

V torek, tor 11. Junija 2013, je tiho zaspala naša draga mama to

MAROLT ALBINA roj. STRUNA Iz Velikega Gabra 37

Ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja. Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora«, si želimo. A žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. (O. Župančič)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sosedom, ki ste jo imeli radi in ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo vsem, ki ste ji v času njene bolezni pomagali lajšati njene bolečine: dr. Katarini Žirovnik Kuster, sestrama Zdravstvenega doma Trebnje, posebno sestri Marjetki, patronažnim sestram, posebno sestri Darji. Hvala gospodu župniku Janezu Jeromenu za lepo opravljen pogreb. Hvala Društvu upokojencev Veliki Gaber, ga. Štrempfelj Jožici za besede slovesa ob grobu. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, za lepo organiziran pogreb s pevci in odigrano pesmijo.

Žalujoči vsi njeni

RAZNO

Obisk najstarejše krajanke Justine Golob V soboto, 28. oktobra, je svojih častitljivih 95 let praznovala Justina Golob, ki sedaj biva v varovanih stanovanjih poleg Doma starejših občanov v Trebnjem. Predstavnice KORK Veliki Gaber smo jo presenetile s skromnim darilom, cvetjem, še najbolj vesela pa je bila našega obiska. Gospa Justina že kar nekaj časa živi v Trebnjem. Njeni dnevi so polni obveznosti, a z velikim veseljem pričaka vsak obisk. Kljub svoji že visoki starosti je polna optimizma, dobre volje in se veseli vsakega dne. Vidno zadovoljna je nazdravila z nami ob želji, da se ponovno snidemo naslednje leto.

Tekst in foto: Mojca Smolič

Zahvala dobrim ljudem - gasilcem PGD Veliki Gaber Ponedeljek, 29. julij 2013. Lepo sončno jutro je napovedovalo tudi tak, povsem običajen poletni dan. Lahen vetrič je dal slutiti, da ne bo pretirane vročine. Če je bilo verjeti vremenarjem naj bi v popoldanskem času padlo celo nekaj dežja. Prijetno se je bilo zadrževati v senci domače hiše. Dan se je že nagibal v popoldanski čas in vetrič je še naprej hladil poletno vročino. ….Kar naenkrat pa je završalo, zašumelo in zabučalo. Bilo je kot bi skipela vsa narava, zemlja, nebo in vse tam vmes. Saj ne more biti hudega, sem si dejala. Hiša v dolini in v zavetju gozda je gotovo varna. Pa sem se krepko uštela. Vse je frčalo po zraku, cvetlično korito, plastično vedro, odlomljene veje, celo dobro pritrjena streha nad gredo paradižnika, karton, stiropor in vse povsod oblak prahu, ki ga je s seboj nosil pobesneli veter. V krošnjah dreves je bučalo. Slišalo se je hreščanje polomljenih vrhov in zastrašujoče ropotanje opeke, ki je letela s strehe. Kakšno nemoč čutiš v takih trenutkih. Nič, prav nič ne moreš storiti. Le čakaš lahko in prosiš naj huda ura čim prej mine. Mine in pusti za seboj čim manjše razdejanje. Če kdaj, se tedaj zaveš kako nemočen in ranljiv je človek ter vse materialno premoženje. Ne človek, narava je gospodar! Vsak od nas jo je le dobil en majhen delček v uporabo za čas svojega kratkega življenja. ….Kot je iznenada prihrumel, je tako tudi prenehal. Prvi hip težko verjameš, da se je toliko rušilne moči v trenutku ustavilo. Začneš ugotavljati posledice. Drevesa, rože, zelenjava, vse je upognjeno, premešano in zlomljeno. Streha razkrita. Kamor se obrneš, na dvorišču, na vrtu, v pesjaku in celo v krošnjah dreves leži opeka. Prisluhneš, če se morda narava ni umirila le za nov zagon, da bo v naslednjem trenutku čez bližnji grič pridrvela z novo močjo. Oziraš se v visoko sleme hiše in razmišljaš kaj storiti, da ti napovedani dež ne bi naredil še več škode. V taki situaciji se zaveš, da so med nami dobri ljudje, pripravljeni pomagati. In kje drugje bi jih iskal, če ne med gasilci. Fantje in možje PGD Veliki Gaber so se takoj odzvali. Dare Štefe, Bojan Pevec, Zvone Marolt, Ivan Bišof, Matej Rajar, Blaž Vidmar in Marko Gregorčič so hitro poprijeli za delo, preskrbeli manjkajočo opeko in strehi hiše ter sosednjega poslopja sta bili do večera v prvotnem stanju. Člani družine Korevec se Vsem lepo zahvaljujemo! Potreba po varnosti je ena osnovnih človekovih potreb. Če veš, da med nami živijo požrtvovalni gasilci in drugi dobri ljudje, se počutiš varnega. Veš, da v hudem ne boš sam. Tako je življenje mnogo lepše.

Silva Korevec 12

Prostovoljci društva upokojencev, ki delamo v vseslovenskem projektu Starejši za starejše smo se v maju udeležili 5. tradicionalnega srečanja prostovoljcev v Tolminu. To prelepo urbano središče Zgornjega Posočja , ki leži na pomolu med rekama Sočo in Tolminko, ter na stiku Soške doline, Baške grape in Idrijske doline se v listinah prvič omenja že v 11.stoletju. Tolminci so skozi vso zgodovino branili svoje pravice, saj so znani po svoji upornosti. Od velikega tolminskega punta l. 1713, ki se je razširil po vsej Primorski, pa vse do 1. in 2. svetovne vojne so se upirali zavojevalcem. Prostovoljci smo si z veseljem ogledali bogate zbirke Tolminskega muzeja, ogledali smo si staro mestno jedro in se sprehodili do sotočja reke Soče in Tolminke, ki je priljubljeno sprehajališče in že več let prizorišče znanih glasbenih festivalov. Obiskali smo tudi Nemško kostnico v kateri je pokopanih blizu 1000 nemških vojakov, ki so padli v 12. soški ofenzivi leta 1917. Posebnost kostnice je, da so vsi materiali vključno z zemljo, travo in vsemi podrobnostmi pripeljani iz Nemčije. Vrhunec srečanja pa se je odvijal v športni dvorani Šolskega centra Tolmin kjer so nam gostitelji Društvo upokojencev Tolmin pripravili bogat kulturni program.

Vreme je zagodlo Korenčkovemu maratonu Praznik korenja je za nami in končan za nekatere bolj in za nekatere manj uspešno. Člani Športnega društva smo se tudi letos potrudili in organizirali 2. Korenčkov maraton. Pripravili smo dve trasi maratona, saj smo želeli dati priložnost tudi tistim kolesarjem, ki niso vajeni tako dolgega posedanja na kolesu. Žal pa nam je na dan maratona zagodlo vreme, ki je bilo res turobno in je zato od devetih prijavljenih kolesarjev odpeljalo traso velikega maratona samo šest najbolj vztrajnih in utrjenih kolesarjev, ki so pokazali, da imajo res železno voljo. Organizatorji pa smo se kljub slabemu vremenu trudili na vse moči za čim boljšo izvedbo maratona. Drugo leto bo nova priložnost in upamo, da nam bo vreme takrat bolj naklonjeno, saj si želimo, da bi se ga z veseljem udeležilo čim več kolesarskih navdušencev. Hkrati pa bi se radi zahvalili vsem prostovoljcem, ki so nam pomagali pri izvedbi maratona. Ker pa se zopet približuje zimsko obdobje, vas želimo povabiti na zimsko rekreacijo, ki je organizirana za člane in nečlane. Zaenkrat se rekreacija organizira predvsem za košarkaške navdušence, čeprav smo v lanskem letu organizirali rekreacijo tudi za ženski del populacije, a je zaradi slabe udeležbe letos nimamo v programu.

ŠPORT

Prostovoljci smo se zbrali v Tolminu

Živahne upokojenke so pokazale, da se tudi z metlo prav dobro pleše.

Foto: Primož Predalič

Obdobje grofov in gradov je Tolmincem pustilo globok pečat do danes.

Prav vse, od sprejema, do kulturnega programa, ogledanih znamenitosti do pogostitve je potrdilo, da na Tolminskem živijo dobrovoljni, delavni in gostoljubni ljudje. Dobre volje in hvaležni gostiteljem za prelep dan smo se v poznih popoldanskih urah z avtobusi vračali proti domu.

Silva Korevec Koordinatorica projekta SzS v DU Veliki Gaber

V kolikor pa bi se pojavilo zanimanje za takšno ali drugačno vrsto vadbe pa bomo z veseljem pristopili in organizirali ali pa vsaj pomagali pri takšnih izvedbah. Zaenkrat pa vas vabimo k rekreativni košarki vsak četrtek (začnemo 7. 11. 2013) ob 19:30 uri v telovadnici Osnovne šole Veliki Gaber. Rekreacijo v telovadnici zaključimo v pomladnih dneh, ko se preselimo na zunanje igrišče. Obenem pa bi še sporočili, da v letošnji zimi načrtujemo organizirati skupinsko druženje na smučarskih strminah, o čemer vas bomo še pravočasno in natančno obvestili. Športni pozdrav!

Tomaž Praznik, Športno društvo Veliki Gaber št. 07, november 2013

ŠPORT

Od sanj mladega fanta do izjemne kariere »Veliko je ljudi, ki nimajo svoje jasne poti, svojega cilja. Meni je bilo že kot majhnemu dečku jasno, da bom imel motor, da bom tekmoval. Sicer mi niti približno ni bilo jasno kako bom prišel do denarja, ampak sanje sem imel. Ko sem začel delati kot vajenec, sem za malico jedel mleko in kruh samo, da je čim več denarja ostalo na računu in da so moje sanje vse bolj videle cilj. Leta 1974 sem si kupil prvi motor, kako sem bil vesel - ponosen, kar v sobo bi ga najraje zapeljal. Zelo živo se spomnim prvih treningov v Dolini pod Kalom, nisem imel avta, zato sem se tja peljal kar s krosko in tam treniral po progi. Včasih sem porabil preveč bencina in tako sem del poti nazaj moral motor riniti, saj na zrak ne gre. Z okovanimi čevlji sem jo mahal nazaj proti Zagorici in nikoli mi ni bilo težko, niti za trenutek.« Tako danes svoje spomine strni Alojzij Fortuna.

»Začetki so bili skromni, tudi rezultati so prišli šele kasneje, samo volje in vztrajnosti pa mi ni zmanjkalo. Prvo tekmovalno licenco sem dobil 1976 in vse do leta 1998 sem nastopal za AMD Šentvid pri Stični in ime tega kraja ponesel po vsej Jugoslaviji in Evropi.« »Po mojih stopinjah je začel stopati tudi moj mlajši sin Jure in tako smo leta 1998 ustanovili svoj klub, saj je bila naša želja, da o njegovih poteh odločamo sami.« Jure o svojih začetkih pripoveduje. »Od svojega šestega meseca naprej sem spremljal svojega očija na tekmovanjih v motokrosu. Pozorno sem ga opazoval in vpijal vse, kar se je dogajalo okoli mene. Z očmi sem sledil njegovi vožnji po progi in govoril: “Lej, lej.” Mami mi večkrat pripoveduje, da sem najbolj v življenju jokal tedaj, ko mi oči kot dveletnemu dečku ni hotel kupiti motorja. Pregovarjal sem ga dan za dnem in saj veste, če si dovolj vztrajen, starši vedno popustijo. Tako sem za svoj tretji rojstni dan dobil Yamaho PW 50. Kar nekaj mesecev sem ga samo ogledoval saj se nisem znal voziti, sedel sem naj in namesto njega ropotal jaz.« 14

»Počasi sem se tudi to naučil in svet se mi je zdel čudovit. S tem motorjem še nisem tekmoval, pač pa sem bil samo v okras na tekmovanjih za državno prvenstvo, na katerih je nastopal oči.« »Dobro sem ga obvladal in zelo rad se ga spominjam. Kmalu sem ga prerasel in dobil sem Kawasakija 60 ccm. S tem motorjem sem vozil prvo tekmo za državno prvenstvo in sicer prvi dan, ko mi je bilo po pravilih za moto kros v državnem prvenstvu dovoljeno. 05.09. sem napolnil osem let, naslednji dan pa sem v Šentvidu pri Stični odpeljal prvo dirko za državno prvenstvo.« »Spoznal sem tudi druge športe, vendar se mi je zdelo, da mi gre ta najbolje od rok. Z očijem sva nekega zimskega dne smučala na bližnjem griču, ko sva se spustila in je bilo potrebno zaviti sem dejal: »Oči, kako pa naj zavijam, ko ni ‘balance’?«. Tedaj sta moja starša doumela, da jabolko ni padlo daleč od drevesa in sta ustanovila svoj klub - FORTUNA MOTO KLUB TREBNJE.«

Danes nič me ne skrbi, samo ena misel po glavi m i roji, da motor do konca zdržal bi, in da sodnik kot prvemu z zastavico zamahnil bi.

Leta 2000 smo se preimenovali v MK MITAS FORTUNA Trebnje in kasneje v MK BARTOG FORTUNA Trebnje.

V teh letih smo bili dvakrat ekipni državni prvaki, trikrat vice prvaki. Iz našega kluba izhaja tudi nekaj državnih prvakov v posameznih kategorija. Naši tekmovalci so nastopali tudi izven naših meja, na evropskih in svetovnih prvenstvih.

mesto in Fortuna Alojzij je v razredu MX VETERANI 2 osvojil 1. mesto.

Državni prvaki so bili Nastran Uroš, Jauševec Marko, Juhant Janez, Sebastijan Eder, Žan Kogovšek, Ušaj Deni, vice državni prvaki pa Jure Fortuna, Ušaj Deni, Erik Slavec. Imeli smo tudi 13 pokalnih prvakov v različnih kategorijah.

Državno prvenstvo: MX 85 Rijavec Žan 6. mesto, MX 125 Doplihar Anej 2. mesto, Žafran Aleksander 2. mesto, Zdovc Andrej 15. Mesto, MX 125 2 takt Ražman Urban 4. Mesto, MX OPEN Slavec Erik 5. Mesto in MX VETERANI Fortuna Alojzij 5. mesto.

Naši tekmovalci so vozili tudi svetovna prvenstva: Erik Slavec, Fortuna Jure, Ušaj Deni, Alojzij Fortuna, Marko Jušovec, Sebastijan Eder.

Državno prvenstvo Slovenije v cross countryju v kategoriji VETERAN 50 je Fortuna Alojzij postal viceprak.

Evropsko prvenstvo je Jure Fortuna leta 2005 zaključil na odličnem 6. mestu od 96 voznikov in 26. mesto na svetovnem prvenstvu od 94 nastopajočih udeležencev. V letošnji sezoni smo osvojili sledeče rezultate: postali smo ekipni pokalni prvaki in vice ekipni prvaki za državno prvenstvo. Med posamezniki v pokalnem tekmovanju je Rjavec Žan zasedel 5. mesto v razredu MX85. V razredu MX 125 R1 je Doplihar Anej zasedel 1. mesto in Žafran Aleksander 2. mesto. V razredu MX 125 R2 je Ražman Urban zasedel 3. mesto. V razredu MX OPEN R1 je Slavec Erik osvojil 2. mesto. V razredu MX OPEN R2 je Zdovc Andrej osvojil 1.

S sezono smo zelo zadovoljni in si želimo še veliko takih in podobnih rezultatov. Zahvalili bi se vsem voznikom, staršem in spremljevalcem za pomoč in podporo. Posebna zahvala pa velja predsedniku kluba Fortuna Alojziju, saj brez njegove jeklene volje in prijaznih besed spodbude ne bi mogli doseči tako dobrih rezultatov. Posebna zahvala velja tudi Davidu Fortuna za njegove izjemne masaže in moralno podporo. Naš moto je: POGUMNI IN USPEŠNI NASTOPAMO SKUPAJ.

Moto klub Fortuna Bartog Trebnje št. 07, november 2013

ŠPORT

KOŠARKAR IZ MALEGA GABRA, ki se kosa z Goranom Dragićem

Milan v mladih letih Mil

Gosta tokratne številke Gabrovega lista mnogi poznate, bodisi kot soseda, nekateri ste bili z njim sošolci, tretji pa ste se zanj celo udeležili dobrodelnega kolesarjenja in teka. Njegova zgodba je presenetljiva in dokazuje, da nikoli ne veš, kam te bo življenje odneslo, če le imaš voljo. Milan Slapničar je osnovno šolo obiskoval v Velikem Gabru, na katero ima nekoliko mešane spomine. Najljubši predmet mu je bila glasba. Spominja se učiteljice Justine Zupančič in da so se s sošolci veliko podili naokrog. Milan je bil živ otrok, za učiteljice in starše celo pogosto preživahen in jim je pogosto ‘kravžljal’ lase, saj enostavno ni mogel biti pri miru. Ugotovili so, da je Milan hiperaktiven. Za lajšanje težav so mu zdravniki predpisali celo zdravila. Zadnje »normalno« leto, ki ga je dokončal, je bil 5. razred, nato pa se je v šestem razredu zgodilo nepojmljivo. Nenadna bolezen mu je za vselej onemogočila uporabo nog, dobil je vnetje hrbtenjače. Njegov svet, kakršnega je poznal, nenadoma ni bilo več enak. K sreči zaradi njegove mladosti, da se ni tako močno zavedal, kaj se mu je pravzaprav zgodilo, predvsem pa zaradi njegovega karakterja in pozitivnega pogleda na življenje, se je po rehabilitaciji hitro soočil s svojim novim načinom življenja in ga kot takšnega tudi sprejel. Spoznal je nove sošolce in prijatelje v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Šolo je uspešno zaključil in se izučil za električarja. Sedaj pa se šola po programu gostinstva in turizma na Višji strokovni šoli v Sevnem. »Kako je bilo igrati z Goranom Dragićem?« je bilo moje prvo vprašanje. Obraz se je Milanu razlezel v širok nasmeh: »Noro! On je res uredu dečko, pa preprost, da bog pomagaj!« Kako pa je on sedaj igral z Goranom Dragićem, boste nemara vprašali? Milan je bil ob prihodu v Zavod za invalidno mladino v Kamniku kmalu opažen, da je s svojim vozičkom zelo okreten in spreten z žogo. Svetovali so mu, naj poskusi nekoliko resneje začeti s košarko in kmalu se je izkazal, še več, pokazal je telent in vsak dan sproti dokazuje, da gre za enega najboljših košarkarjev na vozičku, v Sloveniji in tudi na območju bivše Jugoslavije. Danes igra v 1. italijanski ligi, ki velja za eno najboljših v Evropi, za klub Castlveccia, kateremu je zvest že 5. leto. Ravno preteklo soboto so odigrali prvo tekmo lige, kjer so izgubili za 4 točke. Ob pripovedovanju Milan stisne zobe, saj ni dosti manjako, da bi zmagali. Hkrati je v pretekli sezoni igral tudi za KKI Vrbas v jadranski ABA ligi. »Toliko mi je žal, da nisem mogel igrati zadnje tekme lige! Trener iz italijanskega kluba me enostavno ni pustil«, je še vedno jezen Milan, čeprav je od tekme minilo že kar nekaj mesecev. No, kljub temu so osvojili odlično 2. mesto v pretekli sezoni. Milan pa je bil imenovan celo v prvo peterko lige. Ja, sedaj pa nam je že nekoliko bolj jasna povezava z Goranom Dragićem, najboljšim slovenskim posameznikom na minulem Evropskem prvenstvu v košarki, tudi Goran Dragić je bil imenovan v prvo peterko prvenstva. »Dobro«, rečem, »med navadno košarko in košarko na vozičkih je pa 16

velika razlika, kaj ne? Vi ste navsezadnje na vozičkih!« No, pa me je Milan presenetil, »ne, vse je isto, osebna v napadu, koraki ...« Nadaljuje: »Če se z vozičkom nekontrolirano zaletiš v nasprotnika je to osebna v napadu, z žogo v naročju se lahko z rokami poženeš le dvakrat, če se poženeš večkrat, ti sodnik že piska korake, trojka je enako oddaljena kot pri navadni košarki, pravila veljajo za vse isto. Nujno moraš priti na našo naslednjo tekmo!« me povabi. Milan seveda igra tudi za državni grb, v slovenski reprezentanci, kjer je na vsaki tekmi eden od ključnih igralcev. Ravno v novembru so fantje ponovno zberejo in oddidejo v Moskvo na mednardni turnir. »Kako je bilo pa na zadnjem turnirju v Kamniku? V finalu ste igrali proti Hrvaški, kaj ne?« ga vprašam. »Ojoj«, in se prime za glavo, »skoraj bi zapravil zmago. Na koncu je bila čisto majhna razlika, jaz pa sem po nepotrebnem naredil neumni prekršek. K sreči je Hrvat zapravil prosta meta in tako smo se veselili zmage.« »Kaj je tvoj naslednji cilj v košarki?« ga vprašam. Milan v trenutku odgovori, »nič ne bi imel proti poskusiti v nemški ligi« in se zasmeji. »Ko sem vrsto let igral v 2. italijanski ligi, ki ima mimogrede 3 lige in igralce iz vsega sveta, je bil moj cilj 1. liga. In evo. Tukaj sem. Sedaj pa če bi se mi ponudila dobra priložnost v tujini, bi jo zagrabil z obema rokama.«

»Kako ti je uspelo doseči takšne uspehe«, me zanima. »Trening, trening, trening«, tukaj Milan ne pušča nobenega dvoma, v čem je skrivnost uspeha. Povprašam ga še o drugih njegovih željah v življenju. »To zimo grem 100 % smučat!« izstreli Milan. »Že lani sem se pozanimal, kakšne so možnosti in lahko se smučam s tako imenovanim monoski. Gre za eno samo širšo smučko, sediš na svojem stolčku, da pa ne padeš, pa imaš po obeh straneh še dve kratki smučki, ki ju reguliraš z rokami« z navdušenjem razlaga. Ob koncu najinega pogovora pa povprašam še Milanovo mamo Joži, na kaj je pa ona najbolj ponosna pri svojem sinu. Brez oklevanja odgovori: »Meni je na prvem mestu, da je uspešno dokončal šolo in da sedaj naprej študira!«.

Milan se iz srca zahvaljuje vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli aktivno podpret dobrodelno akcijo v izvedbi Zveze športnih invalidov Slovenije in Kulturno humanitarno športno društvo TurboKATKA, s katero mu je bil omogočen nakup profesionalnega košarkarskega vozička, ki stane več tisoč evrov. Če ne bi bilo teh sredstev, takšnega vozička še danes ne bi imel. Matej Štepec Slike: osebni arhiv Milan Slapničar

BORUT BREGAR IN ZAKAJ SE KUHARJI STRELJAJO Paintball - get the flag!

Boruta poznam iz gasilskih vrst pa tudi iz košarke, nisem pa vedel, da je njegova prava strast pravzaprav – paintball. Udeležuje se skupnih treningov in se kondicijsko pripravlja. Udeležuje se turnirjev po Sloveniji, na Hrvaškem in celo po Italiji. Njegovi največji dosežki v paintballu so osvojitev več pokalov z Grosupeljskim klubom Gradišče Stična, 2. mesto na Hrvaškem, kjer je z ekipo Already dead ta pokal lovil kar 4 leta, s trenutnim klubom Torpedo pa so tudi aktualni slovenski prvaki. V kolikor ste gledali eno izmed zadnjih oddaj Gostilna išče šefa in ste med gledanjem oddaje zagledali znani obraz, se niste zmotili. Ekipa kuharjev je izzvala Boruta in njegove kolege iz ekipe na dvoboj z namenom, da se kuharji soočijo z izzivom in da se okrepi njihova notranja povezanost, torej da tudi kuharji postanejo močnejši kot ekipa. Ko so kuharji izvedeli, da se bodo soočili z aktualnimi prvaki Slovenije v paintballu so se zelo ustrašili, vendar pa ni bilo tako hudo. Kuharji so bili zelo sproščeni in zabavni. Igro pa so vzeli vseeno zelo resno, tako da se je na koncu iskazalo, da niso tako šibki nasprotniki, saj so delovali kot tim, tako kot v gostilni. Paintball igrajo v številnih državah po vsem svetu, tako moški kot ženske, vseh starosti in življenjskih stilov. Tudi sam se pred leti udeležil ene igre paintball in moram priznati, da je zanimiv, nekaj, kar ne moreš izkusiti v vsakdanjem življenju – torej oblečen v nekakšne vojaške obleke, z obrazno masko in pištolo, vse skupaj nekoliko spominja na otroška leta, ko smo se šli partizane. Kljub temu številne organizacije in resna podjetja organizirajo za svoje zaposlene udeležbo na paintballu z namenom krepitve skupnega duha (t.i. teambuilding), ki je v zadnjih letih postalo vedno bolj pomembno. Vse to je razumljivo in večina bralcev Gabrovega lista, zlasti mlajši, igro tudi poznamo, ampak kaj skriva ta igra, da se nekdo resneje posveti temu športu? Borut je zelo slikovit in ne skriva navdušenja, zakaj mu je paintball tako pri srcu: »Vsekakor je adrenalin včasih tako močan, da skoraj ne slišim, kaj se dogaja okoli mene.« To je hitra in razgibana strelska igra s športnim rekvizitom - markerjem. Najbolj ga privlačijo seveda turnirji. Večji kot so, toliko boljše. Po državah se igrajo tudi lige, ki se jih udeležuje več ekip. V Sloveniji se v povprečju zbere okoli 5 ekip (Slovenska paintaball liga - SPL), na Hrvaškem celo 7 do 15 ekip (HPL), medtem ko v Italiji, Avstriji, Franciji (CPS) igra v ligah tudi do okoli 60 ekip, v Ameriki pa tudi 500 ekip (PSP World Cup). Borut se je s paintball igro prvič srečal na Gradišču nad Stično pred 20-imi leti v takratnem paintball klubu Gradišče, ki je takrat imelo 12 članov. V Sloveniji pa je takrat delovalo okoli 8 ekip. Igralo pa se je v gozdovih t.i. woodsball z umetnimi ovirami, praviloma dve ekipi s po petima tekmovalcema (5 na 5). Matjaž Hauptman, predsednik Paintball zveze Slovenije in trener ter igralec iz kluba Torpedo, mi je pojasnil, da se paintball v Sloveniji pravzaprav deli na dve panogi: • Speedball, ki se igra na poligonu, kjer so postavljene napihljive ovire (Sup air). Poligon je simetrično igrišče, ki obema ekipama omogoča enakovreden začetek. Ovire so v oblikah piramid, valjev, črk ipd. Igralci ne nosijo maskiranih oblačil ampak nosijo temu športu prirejena oblačila. Borutova ekipa Torpedo igra to različico paintballa.

•

Woodsball pa se odvija v naravnem okolju z naravnimi ali umetnimi ovirami. Pri tej igri lahko na enkrat igra tudi več kot 1000 igralcev. Igralci imajo različne naloge, ki jim morajo tekom igre rešiti, najpogosteje pa je potrebno osvojiti zastavo. Airsoft pa nima nobene povezave s paintball. Igralci airsofta igrajo samo v gozdu s podobno taktiko kot woodsball, vendar pa uporabljajo replike pravega orožja po videzu, izstreljujejo kroglice kalibra 6 mm, ki so brez barve.

Danes lahko v naši bližini poizkusimo paintball npr. v Grosuplju, kjer deluje klub Kanja, in v Ljubljani, kjer pa deluje klub Spyder. Paintball klub Torpedo, v katerem igra Borut, ima sedež v Kopru, ustanovljen je bil konec leta 2010. V njem so zbrani stari in novi izkušeni člani iz celotne Slovenije. Cilj kluba je približati športni paintball ljudem po celi Sloveniji. Trenutno se ponaša z naslovom državnih prvakov Paintball je šport z markerji z dometom 40 do 50 metrov, ki s pomočjo zraka do 300 barov izstreljujejo barvne kroglice, s katerimi se igralci izločajo iz igre.

Nekaj pomembnih pravil, ki se jih morajo udeleženci nujno držati: • obvezna je uporaba zaščitne maske, katere se med igro ne sme sneti z obraza - nenošenje maske se razume kot resno kršenje pravil in se kaznuje z izključitvijo iz igre, saj lahko pri naletu kroglice pride do poškodb oči ali celo slepote; • pri nošenju markerjev na in iz poligona morajo biti le-ti obrnjeno v varno smer in ustrezno zaskočeni, da ne pride do nehotenega sproženja; • vsak zadetek šteje, če je igralec zadet v telo ali marker, je za igralca konec igre (igra se po načelu FAIR PLAY); • markirani (zadeti) igralci ne prišepatavajo igralcem na poligonu; • igralcev se nikoli ne markira z razdalje treh metrov ali bliže. in je eden izmed redkih slovenskih klubov, ki predstavlja Slovenijo po celi evropi. V sezoni 2013 so bili povabljeni tudi na svetovno prvenstvo, vendar se zaradi pomanjkanja sponzorskih sredstev tega tekmovanja žal niso mogli udeležiti. Največji projekt kluba pa je postavitev pravega poligona za igranje speedball igre v Kopru. Naj zaključim, da paintball ni šport agresivcev, temveč je šport tistih, ki si želijo sprostiti duha in so željni pustolovščin.

Matej Štepec Slike: Arhiv kluba Torpedo št. 07, november 2013

OTROŠKI KOTIČEK

MOJA POBARVANKA

NAPOVEDNIK

Napovednik prireditev in dogodkov za leto 2013 DATUM IN URA

DOGODEK

LOKACIJA

2.-9. 11. 2013

Letovanje Društva upokojencev Veliki Gaber

Izola

9. 11. 2013

Folklorna skupin Večerna zarja nastopa na Razhodnji ob zaključku Levstikove poti”

Čatež

5. 12. 2013

Skupina starih ljudi za samopomoč in FS Večerna zarja bo zaplesala in zapela z malčki

Vrtec SONČNICA Veliki Gaber

8. 12. 2013

Prednovoletno srečanje Društva upokejencev Veliki Gaber

Turistična kmetija Fadiga v Temenici

27. 12. 2013

Dobrodelni božični koncert za medgeneracijski dnevni center Veliki Gaber

Cerkev sv. Urha Veliki Gaber

Datum še ni določen

Srečanje vseh slovenskih upokojencev

kraj še ni znan

vsak četrtek ob 19.30

Košarka

Igrišče pred OŠ Veliki Gaber

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb. Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite: • e-mail: OBVEŠČANJE na tic@trebnje.si • ali pokličite na 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

Gabrov list je od sedaj naprej na voljo tudi v elektronski obliki na internetnem naslovu: http://www.mojaobcina.si/trebnje/org/ krajevna-skupnost-veliki-gaber.html

... ujeto v objektiv ...

Ut rinki iz dogodka 2. Prazn ik ko re nj a

Otvoritev otroškega igrišča

5 05 0

06 0 6

05 0 5

Nastopali so Čuki

Nakup pian ina

7 07 0

Na maratonu je mal ce deževal o

Paintball

5 05 0

17 1 7

št. 07 | november 2013

li t listopad d

November b Če se Martinova g gos go po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.