Page 1

št. 03 | maj 2012

Eko tržnica

05

V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber res nikoli ni dolgčas

»Na krilih ljubezni« 09 S šolskim skladom do novih igral za otroke

04 PRIDITE NA KRESOVANJE

12

GASILSKO TEKMOVANJE

18

ANTON FORTUNA

19

DOS  KOLESARSKA AVANTURA št. 03, Maj 2012

1


Vsebina

Donatorji

03 Uvodna beseda 04 Krajevna skupnost Veliki Gaber 04 Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber 04 Vabilo na kresovanje 05 Utrinki iz šole in vrtca 05 Eko tržnica

ELEKTROMEHANIKA SIMON LOŠDORFER S.P.

05 Čateške toplice

SILVIA TRKMAN S.P.

06 Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške 06 Projekt Medimedo v našem vrtcu 07 Na gradu Bogenšperk 07 EKO šola Veliki Gaber 08 Iz srca v besede, iz besed v srece ... 08 Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje 09 »Na krilih ljubezni« za dober namen 10 Društva iz našega kraja se predstavljajo 10 Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja 10 Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber 11 Kresovanje na Gombiščah 11 3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče 12 Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber 12 Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber 13 Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev VG 14 Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v DU 18 Anton Fortuna: Z vztrajnostjo, potrpljenjem in veliko dobre volje … 19 Športna rubrika 19 DOS -EXTREME 2012 kolesarska avantura 22 Zabava ali / in novi rod rokometašic 23 Napovednik prireditev maj - september 2012 UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec, Lucija Marolt FOTOGRAFIJE Zasebni arhiv, Fotolia, Freedigitalphotos.net, FOTO-N, DeviantART NASLOVNICA Arhiv Veliki Gaber, Spomladansko urejanje cvetja v OŠ OBLIKOVNA ZASNOVA Studio Creadrom d.o.o. www.studiocreadrom.com TEHNIČNA IZVEDBA, TISK Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p. NASLOV IN IZDAJATELJ KS Veliki Gaber Veliki Gaber 8213 Slovenija E: ks.veliki.gaber@gmail.com 2


UVODNA BESEDA

Spoštovane krajanke in krajani krajevne skupnosti Veliki Gaber!

Ž

elja, da prva številka glasila Gabrov list ne bi bila tudi zadnja, je bila dovolj velika. Razlogi, da je pred vami nova tretja številka glasila Gabrov list pa so zadovoljstvo in vzpodbudne besede krajank in krajanov ob prebiranju gabrovskih vrstic, zagnanost ustvarjalcev glasila in še bi lahko našteval.

Kot že v prvih dveh številkah so tudi tokrat naše glasilo zapolnila društva in naše KS, učiteljice iz osnovne šole Veliki Gaber, vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca Sončnica Veliki Gaber ter posamezniki iz naše krajevne skupnosti. Pa kaj bi dolgovezil, prelistajte ga do konca in prepričan sem, da se bo tudi za vas našlo nekaj, ki vas ne bo pustilo ravnodušne.

Predsednik sveta KS Veliki Gaber Boris Praznik

št. 03, Maj 2012

3


KS VELIKI GABER

Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber Od januarske številke Gabrovega lista smo imeli v Občinskem Svetu dve seji, in sicer 16. 2. 2012 in 04. 4. 2012. Rad bi obvestil vse krajane, da si lahko na internetni strani Občine Trebnje www.trebnje.si ogledajo video posnetke preteklih sej Občinskega sveta.

Na februarski seji so bili sprejeti dokumenti, ki se tičejo tudi Velikega Gabra in okolice: • Proračun Občine Trebnje za leto 2012, ki financira tudi KS Veliki Gaber, je naši KS namenil enak znesek kot preteklo leto, in sicer 120.895 €. • Investicijski programi: za pločnik Medvedjek–Mali Gaber se namenja 40.000 € v letošnjem letu kot tudi v naslednjem letu. Skoraj 85.000 € se namenja še za izgradnjo odcepov na kanalizacijskem sistemu Veliki Gaber. Za vodovod Medvedjek–Makote 103.350 € in za vodovod Stehanja vas 159.000 €. • Odlok o sprejemu otrok v vrtce v Občini Trebnje. Po tem novem odloku se bodo sprejemali otroci v vrtec v septembru, ki bili prijavljeni na razpis za sprejem otrok v vrtce v začetku meseca aprila.

Na aprilski seji pa so bili sprejeti: • Odlok o plakatiranju in obveščanju, ki ureja postavitve in uporabo plakatnih mest v reklamne namene. Po novem bo potrebno za trženje plakatnega prostora občini plačevati koncesijo, in sicer koncesionarju, ki bo izbran na razpisu. Društva in organi v okviru občine, kot so KS, ne bodo plačevali koncesije. • Pravilnik o subvencioniranju prevoza pitne vode bo omogočil tistim, ki niso priklopljeni na javni vodovod, subvencijo prevoza pitne vode v višini 40 % stroška prevoza. Po tem pravilniku pa mora posameznik na Občini Trebnje dobiti odločbo o upravičenosti subvencije. • V aprilu smo imeli na Osnovni šoli Veliki Gaber delovni sestanek, na katerem smo projektanti, vodstvo šole in zainteresirana javnost pripravili izhodišča za idejni projekt obnove in rekonstrukcije kompleksa šole in vrtca. Nastali idejni projekt bo služil kot izhodišče za pripravo OPNja, ki je še kako potreben in bo omogočil širitev območja za potrebe šole in vrtca ter za planiranje investicijskih stroškov v naslednjih letih. • V maju bo izšel Javni razpis za subvencioniranje programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje v letu 2012. • Obnova cest in gradnja pločnikov v Velikem Gabru in njegovi okolici pa se odvija prepočasi, česar se svetniki zavedamo, zato vztrajno priganjamo k hitrejšemu reševanju postopkov urejanja dokumentacije, a je težko, ker v projektih sodeluje tudi država s podajanjem soglasij.

Avtor: Občinski svetnik Mitja Jeras

Vabilo na kresovanje Spoštovane krajanke in krajani! Vrtec SONČNICA pri OŠ Veliki Gaber v sodelovanju s KS Veliki Gaber in PGD Veliki Gaber organizira KRESOVANJE v pozdrav sončnemu prazniku.

Program: • s pastirskimi igrami • kulturnim programom • in kresom

Vljudno vabljeni! 4


Eko tržnica V vrtcu Sončnica pri OŠ Veliki Gaber res nikoli ni dolgčas. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 23. 4. 2012, zelo živahno. Naš vrtec je eko vrtec, zato se veliko ukvarjamo z ekološkimi temami. Vključeni smo v Eko projekt, v projekt Z igro do prvih turističnih korakov in projekt Zdravje v vrtcu. Tokrat smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Miške, Mucki, Zajčki in Kužki odločili pripraviti Eko tržnico. Dišalo je po vseh prostorih vrtca. Pri Miškah so pripravljali mlečne napitke. V skupini Mucke je bil na obisku kuhar in očka Lare, Borut Sever. Pripravili so tri vrste namazov, in sicer skutin namaz s sadjem, skutin namaz z zelišči in skutin namaz s čičeriko. Na domačem kruhu, ki so ga spekle članice Aktiva kmečkih žena Sela pri Šumberku, so bili namazi še veliko boljši. V skupini Zajčki smo pripravljali in zvijali skutine, orehove in dolenjske štruklje. Pomagala nam je Fani Osvald, kuharica in mamica Erike. V skupini Kužki pa so jedi pripravili ob pomoči dveh prizadevnih članic Aktiva kmečkih žena Sela pri Šumberku – gospa Branke in Cvetke. Kuhali so ajdove, koruzne in krompirjeve žgance ter zelje. Otroci v vseh skupinah so pri pripravi hrane aktivno in z veseljem sodelovali. Bili smo pravi kuharji in kuharice, oblečeni v predpasnike. Ko je vsaka skupina pripravila svoje jedi, smo jih

odnesli v skupni prostor vrtca. Sline so se nam ob vseh dobrotah že pošteno cedile. Vsak izmed nas je dobil pribor in tako se je pojedina lahko začela. Otroci so lahko poskusili jedi drugih skupin, na pojedino pa smo povabili tudi učence prve triade. Našemu povabilu so se z veseljem odzvali tudi strokovni delavci vrtca in šole. Da so bile vse jedi zelo okusne, potrjuje tudi dejstvo, da na koncu ni ostalo prav ničesar. Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo sodelujočim staršem, Aktivu kmečkih žena Sela pri Šumberku in tudi šolski kuhinji, ki nam je omogočila uporabo njihovih prostorov za dokončno pripravo jedi. Po končani pogostitvi smo se s polnimi želodčki in nasmejanimi obrazi odpravili novim dogodivščinam naproti.

Avtor: Meta Nose

Čateške toplice V sredo, 18. aprila 2012, smo se z otroki iz vrtca Sončnica odpeljali z avtobusom na tridnevno letovanje v Čateške toplice. Letovanja so se udeležili otroci drugega starostnega obdobja: iz skupine Zajčki štiri deklice, iz skupine Kužki pa štirinajst deklic in dečkov. Spremljala nas je tudi pomočnica vzgojiteljice Barbara Kotar.

Pri prvem vstopu v vodo so učiteljice preverile znanje in pogum otrok v plavanju in jih razdelile v tri skupine. Vsaka učiteljica je poskrbela za svojo skupino otrok, da so se seznanili z okolico in upoštevanjem navodil, saj je naše letovanje temeljilo predvsem na varnem uživanju v vodi. Po kosilu nas je v prostorih recepcije čakal animator Vedran, ki nas je vodil do Indijanske vasi. Pri vstopu v vas nas je pozdravil indijanski poglavar in nam za vstopnico porisal obraz z raznimi barvnimi črtami. Predstavil nam je indijanske šotore, toteme in njihove pomene. Vas je bila prazna, saj so Indijanci ravno odšli na lov in nabirat gobe. Škrat Čatež pa Indijancem rad ponagaja, zato so nam pustili težko nalogo. Poiskati je bilo potrebno vse sončne kroge in s tem preprečiti sušo v indijanski vasi. Pretaknili smo vse travice, kamenčke ... Ker nam je uspelo najti vse, nas je poglavar

nagradil z indijanskimi lizikami. Poglavar nas je pospremil iz vasi z indijanskim pozdravom. Popoldansko kopanje je bilo po želji skupine, tako so raziskovali gusarsko ladjo, zaklad z zlatniki, preizkusili tobogane, se postavili v bran valovom ... Čas je hitro tekel in v restavraciji nas je že čakala večerja. Po večerji je sledilo druženje ob glasbi in plesu vseh otrok. Po vrnitvi v sobe so se otroci preoblekli v pižame in si očistili zobe. Skupaj smo prebrali pravljico za lahko noč. Naslednji dan smo večino časa preživeli na kopanju in si večerni sprehod popestrili z ogledom utripajočih barvnih luči.

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Jutranje slovo od staršev je potekalo brez solz, saj je bilo pričakovanje otrok po novih dogodivščinah močnejše. Vožnja z avtobusom je bila za nekatere otroke dolga, predolga. Na izvozu avtoceste za Čateške toplice se je vzdušje na avtobusu dvignilo na najvišjo točko. Slišalo se je še samo »Čateške, Čateške ...«, vse do hotela Toplice, kjer smo tudi bivali. Sledila je razdelitav po sobah in priprava na kopanje. Pri vstopu v Zimsko termalno riviero nas je pozdravil vodja kopališča in nam namenil nekaj besed o bontonu na bazenih ter predstavil delo reševalcev in redarjev.

V petek po zajtrku smo pospravili svoje stvari v kovčke in odšli na kopanje. Po kosilu je sledila še podelitev priznanj in medalj. Čakal nas je samo še povratek proti domu. Zahvaliti se moramo učiteljem plavanja: Vidi Ceglar, Neži Bregar in Jasmini Grebenc. Otroci so se ob njihovem vodenju varno predajali vodnim užitkom in plavanju. Hvala tudi staršem, ki ste se skupaj z otroki pogovorili in jih pripravili na nove dogodivščine.

Avtor: Brigita Štefe, pomočnica vzgojiteljice št. 03, Maj 2012

5


UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Pomladni dan z malimi umetniki v skupini Miške V letošnjem letu smo se odločili v skupini Miške, da pripravimo in povabimo starše na popoldansko pomladno delavnico skupaj z našimi malčki, malimi umetniki, na prijetno druženje. V meni se je porajalo vprašanje, kako zadovoljiti njihovim željam po ustvarjanju. V oddelku je v tem času potekal projekt EKO igrarije. Že pri širjenju pobude so otroci predlagali, da bi imeli EKO dan. Idejo smo začeli realizirati. Obvestili smo starše in določili EKO pomladni dan malih umetnikov. Dogovorili smo se tudi o dejavnostih po kotičkih in pripravili potreben material. Prišel je pričakovani dan. Nekateri otroci so bili že zelo v pričakovanju dejavnosti, ostali so nadobudno opazovali. Otroci so ob igranju na harmoniko peli, prepevali pomladanske pesmice. Mali umetniki so skupaj s starši ustvarjali kokoške iz sena, košarice iz vrvi in 3D piščančke iz krep papirja. Ob vseh aktivnostih, ki smo jih imeli, smo še zaplesali vesele pesmice ob igranju na harmoniko. Tako, mi smo imeli svoj dan malih umetnikov, svoj drugačen dan. Kaj pa vi?

Avtor : Barbara Matjaž

Projekt Medimedo v našem vrtcu

M

edimedo je prostovoljen, neprofiten projekt, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) in Društva študentov medicine Maribor (DŠMM), kjer študentje medicine mlajšim otrokom predstavijo delo zdravnika na prijazen način, in sicer tako, da zbolijo njihove igrače, ki jih nato skupaj pozdravijo. Otrokom se tako ni 6

treba bati, da bi bili sami pregledani in lahko sproščeno sodelujejo pri igri. Ob tem je glavno vodilo projekta, da se otroke aktivno vključi v sam pregled bolne igrače. Vse lahko vprašajo, vsega se lahko dotaknejo, poskusijo, kako deluje stetoskop, merilec tlaka, kakšni so osnovni pripomočki, ki jih pri delu uporablja zdravnik ...

Študentje so v igralnici skupine Mucki uredili čakalnico, kjer nas je pričakala prijazna zdravnica, v garderobi našega vrtca pa so postavili improviziran zdravstveni dom za igračke otrok, ki so jih otroci prinesli od doma. Kužki, volki, muce, zajčki, tigri, dojenčki, medvedki – za vse je bilo dovolj prijaznih zdravnikov, ki so jih pregledali, jim povili tačke, jih poslali na rentgen, jim predpisali zdravila in se z otroki pogovorili o ustrezni negi doma. Seveda niso manjkale tudi štampiljke za otroke, baloni in majhna zdrava presenečenja – vse to so otroci, ki so obiskali zdravstveni dom Medimedo, dobili v dar.

Upamo, da smo z izvedbo projekta pomagali kateremu otroku premagati strah pred belo haljo. Hvala vsem študentom medicine za poučno in prijetno dopoldne! Avtor: Tanja Novak


Na gradu Bogenšperk 3. aprila 2012 smo se otroci in vzgojiteljice skupin Zajčki in Kužki z avtobusom po ovinkasti cesti odpeljali do gradu Bogenšperk. Pred velikimi vrati, ki vodijo na grajsko dvorišče, nas je pričakal hlapec Jurij. Bil je sam doma, saj se je grajska gospa Ana Maksimiljana verjetno potikala po gozdu skupaj s škratom Čatežem in iskala skrite zaklade. Tako smo se preselili v čase izpred 300 let. Hlapec Jurij je pogumnim otrokom pokazal škratovo bivališče, ki je globoko v podzemlju. Ko smo se vrnili nazaj na grajsko dvorišče, nas je z balkona pozdravila Ana Maksimiljana, ki se je pravkar vrnila s potepanja. Skupaj z Jurijem sta nas popeljala po gradu. Spoznali smo grajska oblačila in izvedeli vse podrobnosti o življenju in delu na gradu. Ogledali smo si grajsko pisarno, kjer je pisal Valvazor, lovsko sobo, tiskarno, poročno dvorano … Ob koncu obiska smo se morali vsi vrniti nazaj v Veliki Gaber, saj otroci žal niso imeli listin, s katerimi bi starši dovolili, da tisti pogumni lahko ostanejo na gradu vsaj nekaj let. Za slovo od prijazne gospe in hlapca so otroci dobili čudežno mazilo za ljubezen in posušene vijolice za izpolnitev skritih želja. Tako so se lažje poslovili in šli na avtobus, ki jih je že čakal na postajališču.

Avtor: Zajčki in Kužki

EKO šola Veliki Gaber

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Tudi v tem šolskem letu se trudimo biti »ekoface«. Uspešno se spopadamo z ločevanjem odpadkov. Po celi šoli smo razporedili koše za ločeno zbiranje odpadkov: papirja, organskih odpadkov, embalaže in ostalih odpadkov. Koše smo različno pobarvali, nanje pa tudi napisali, katere vrste odpadke naj vsebujejo. Nekaj časa so se odpadki malo mešali, vendar smo se sedaj že dobro privadili na dosledno ločevanje. Ločujemo tudi odpadke od malice in kosila. Svojo okolico pa želimo ohraniti čisto tudi pred tonerji in kartušami, ki jih pridno zbiramo tudi s pomočjo staršev in delovnih organizacij. Zbiramo tudi zamaške, s katerimi pomagamo posameznikom za boljše življenje. Na začetku leta smo jih zbirali za Borisa, nato za Simona in nazadnje za Urbana. Letošnje jesensko zbiranje odpadnega papirja pa se za nas ni najbolje končalo, ker so nam polovico papirja ukradli nepridipravi. Vendar se bomo v maju potrudili še enkrat in poskušali tudi s tem ohraniti zeleno Slovenijo, pridobljeni denar pa dobro izkoristiti. Vsi učenci in učitelji smo se trudili za urejeno okolico šole. Pri projektu Šolska vrtilnica so učenci prve triade urejali gredice pred šolo, v podaljšanem bivanju pa so pridno brali in opravili eko bralno značko.

Avtor: Mentorica Marta Sever št. 03, Maj 2012

7


UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Iz srca v besede, iz besed v srece ... Na predvečer slovenskega kulturnega in državnega praznika – Prešernovega dne smo praznovali tudi na naši šoli. Letošnjo prireditev smo posvetili največjemu poetu Prešernu, največjemu dolenjskemu pripovedniku Josipu Jurčiču in pesniku dolenjske dežele Tonetu Pavčku. Od slednjega smo se poslovili lani, od smrti pisca Desetega brata pa je lani minilo že 130 let.

Priprave na nastope učencev in učiteljev so tekle kar nekaj časa in se zlile v splet prijetnih točk – iz src avtorjev in nastopajočih v srca poslušalcev. Ljubki so bili najmlajši, ki so verze iz različnih Pavčkovih pesmi povezali v recital pod vodstvom mentorice Justine Zupančič, nato pa zapeli še v otroškem zboru, ki ga vodi zborovodkinja Manca Černe. Učenci zadnjega triletja so predstavili zahtevnejše in daljše pesmi in navdušili z dvema dramskima prizoroma o Krjavljevih dogodivščinah. Sedmošolci so prikazali, kako je Krjavelj s hudičem opravil (mentorica Olga Podpadec), devetošolci pa, kako se je ženil (mentor Jani Strnad).

Cankarjeva nagrajenka Urša Glavič

Na letošnji prireditvi so pokazali svoje sposobnosti tudi učitelji, ki so predstavili Pavčkove pesmi in izvedli priredbo Vlada Kreslina O, Vrba, ki jo je izvrstno zapel Primož Vasle. Glasbene sposobnosti pa so prikazale še tri učenke s skladbami na klavirju.

Program sta tudi tokrat uspešno povezovali osmošolki Ana in Ajda. Zanimiva scena na odru pa je prišla izpod rok Vide Ceglar. Obiskovalcem smo razdelili tudi informativne zloženke, ki so jih oblikovali učenci literarno-novinarskega krožka z mentorjem Primožem Vasletom. Seveda so za to, da je prireditev uspela, zaslužni še mnogi … Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so prišle besede od srca do srca. Hvala tudi vsem, ki ste si vzeli čas in dodali kamenček v mozaik praznika slovenske kulture. Posebna hvala pa gospodu župniku, ki je ob tej priložnosti podaril šoli Jurčičev doprsni kip. Da pa prireditev ne bi šla tako hitro v pozabo, je spet odlično poskrbel gospod Miro Borštnar. Uživajte še ob njegovih posnetkih!

Avtor: Olga Podpadec

Področno tekmovanje za Cankarjevo priznanje V prejšnji številki smo pisali o množični udeležbi učencev, pridnih bralcev, na šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Najboljši učenci iz osmega in devetega razreda se lahko pomerijo še na področnem – regijskem tekmovanju. Za naše območje je bilo letos organizirano v Novem mestu, in sicer na Ekonomski šoli. Udeležili so se ga trije učenci in se pomerili v 90-minutnem pisanju razlagalnega spisa na dani naslov in zahtevna dodatna navodila. Osmošolka Urša Glavič je osvojila srebrno Cankarjevo priznanje. Zaslužila si je tudi pohvalo in čestitke!

Avtor: Mentorica Olga Podpadec

8


»Na krilih ljubezni« za dober namen Šolski sklad OŠ Veliki Gaber je bil ustanovljen že daljnega leta 2007. Sklad zajema tako OŠ kot vrtec Sončnica. Namen sklada je s pomočjo donacij, sponzorskih sredstev, prispevkov staršev, z zbiralnimi akcijami odpadnega papirja in kartuš … zbrati sredstva za dvigovanje standarda v šoli in vrtcu. Z zbranim denarjem je bilo v preteklih letih kupljenih kar nekaj novosti. Če naštejem samo nekaj večjih investicij: leseni komplet za ravnotežje, gred, vrv, kolebnice in žoge, učilnica na prostem, plezalna stena … za nas, prav tako zbiramo odpadne kartuše. Veseli smo, da se starši odzivate na naše prošnje, nam pomagate, nas opozarjate in predvsem, da nas podpirate. Če bomo imeli skupen cilj za skupen uspeh, bomo lahko delali velike korake.

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Tako smo letos v okviru sklada pripravili v začetku maja dobrodelni koncert z naslovom Na krilih ljubezni. Veseli smo bili odziva sponzorjev in donatorjev, katerim se moram ob tej priliki še enkrat zahvalit. Uspelo nam je pridobiti veliko nastopajočih, ki so se odrekli svojemu honorarju v korist Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber. Organizatorji koncerta Na krilih ljubezni smo zelo zadovoljni z obiskom in z zbranim denarjem (ok. 730 €) na sami prireditvi. Tudi v prihodnjih letih bo naša skrb namenjena aktivnostim za zbiranje sredstev (denarnih in materialnih) z namenom, da razveselimo naše najmlajše in seveda tudi naše šolarje.

Dragi starši, spoštovani krajani, spremljajte naše aktivnosti in v kolikor lahko,

U

pravni odbor Šolskega sklada OŠ Veliki Gaber sestavljajo trije predstavniki staršev, predstavnica vrtca in trije predstavniki šole. Delo članov Upravnega odbora je prostovoljno. Mandat traja štiri leta. Izvoljeni člani na prvi konstitutivni seji izvolijo predsednika, ki je praviloma iz vrst staršev, in podpredsednika. Pravila Šolskega sklada, zapisnike in ostale informacije dobite na spletni strani OŠ Veliki Gaber. Preko spletne strani in oglasne deske na stopnišču šole skušamo predstaviti naše dosedanje delo in načrte za bodočnost, tukaj vas tudi obveščamo o naših trenutnih aktivnostih. Dvakrat letno poteka velika zbiralna akcija odpadnega papirja, zato vas že sedaj naprošam, da ga varčujete

nam prosim pomagajte. Odzivajte se na naše akcije, prireditve, bazarje, zbiralne akcije … Vsak zbran evro je skrbno preračunan in namenjen zgolj in samo našim nadobudnim malčkom. Ob enem pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakor koli že prispevali v Šolski sklad OŠ Veliki Gaber (tako s prispevki kot z nesebično pomočjo) in vsem članicam upravnega odbora Šolskega sklada.

Avtor: Borut Sever, predsednik Šolskega sklada št. 03, Maj 2012

9


DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Koncert ženskega pevskega zbora KUD dr. Petra Držaja

V soboto, 21. 4. 2012, je KUD dr. Petra Držaja organiziral sedaj že tradicionalni koncert, na katerem so se predstavile pevke ženskega pevskega zbora s svojim novim repertoarjem. Zapele so vse, od slovenskih ljudskih pesmi pa do popevk in dalmatinskih pesmi, tako da se je našlo kaj čisto za vsak glasbeni okus. Program so popestrili učenci Osnovne šole Veliki Gaber. Z dvema pesmima se je predstavil novoustanovljeni mladinski zbor, katerega je na klavirju spremljala Sara Ferlin. Oba zbora vodi nepogrešljiva Fani Anžlovar, ki vedno vloži ves svoj trud v to, da se ohranja kulturno dogajanje v Velikem Gabru. Mentorica Justina Zupančič je pripravila dramsko igro Mojce Povzek z naslovom Zmešnjava v deželi pravljic, kjer so nam učenci 2. in 3. razreda pričarali, kako je, ko se junaki pravljic pomešajo in ustvarijo prav posebno pravljico, ki jo doživi deklica v svojih sanjah.

Ogledali smo si lahko tudi film z naslovom Prav imaš, mama, ki ga je režirala osmošolka Ajda Predalič. S filmom je želela sporočiti, kako lepo je tu, kjer smo, tu, kjer živimo. Da bi bilo še lepše v družinah, pa lahko k temu pripomorejo tudi otroci s svojo pomočjo … Zaslugo za uspešno posnet film pa gre seveda mentorici Justini Zupančič. Še enkrat bi se radi zahvalili vsem nastopajočim, njihovim mentorjem in voditelju večera Mateju Mlakarju za ves trud, ki so ga vložili v izvedbo tega koncerta. Ob enem se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem večera. Zahvala pa gre seveda tudi nepogrešljivi publiki, ki nas podpira in se z veseljem udeležuje naših kulturnih večerov. Iskrena hvala vsem in se vidimo na naslednjem koncertu!

Avtor: KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber Učenke 6. razreda pa so pripravile kratek skeč, s katerim so nas popeljale v šolo in nam prikazale, da je glavna nadloga še vedno učenje.

Zaključek zimske rekreacije ŠD Veliki Gaber Po končani sezoni zimske rekreacije v športni dvorani OŠ Veliki Gaber sporočamo, da je sezona minila uspešno in aktivno. Kot že prejšnja leta se je tudi to zimo v športni dvorani odvijala zimske rekreacija – košarka, katere se je udeleževalo 12 članov športnega društva, večinoma iz KS Veliki Gaber, nekaj pa tudi izven meja naše krajevne skupnosti. Rekreacije se udeležujejo mladi in malo manj mladi rekreativci, ki skupaj delimo izkušnje in veselje ob igranju košarke. Rekreacija se je odvijala v prijateljsko borbenem vzdušju vsak četrtek od 19.30 do 21. ure, izjemoma je odpadla v času šolskih počitnic oziroma praznikov. Sedaj, ko se je zunaj otoplilo, se aktivnosti selijo na prosto, se pa kljub temu že veselimo nove sezone in novih doživetij. Glede na to, da se zimska rekreacija odvija že četrto leto zapored, si v prihodnje želimo, da bi se zimske rekreacije udeleževalo večje število članov in tudi ostali prebivalci KS Veliki Gaber, ki bi radi preživeli aktiven večer v dobri družbi. Športni pozdrav!

Avtor: Tomaž Praznik Športno društvo Veliki Gaber 10


Kresovanje na Gombiščah Ko se travniki odenejo v preprogo regratovih lučk in ko je v zraku že čutiti pridih poletja, k idiličnemu vzdušju pripomore še prasketanje prižganih kresov na večer pred praznikom dela. Kresovanje v počastitev prvega maja smo tudi letos organizirali članice in člani Konjeniškega društva Gombišče. Vreme nam je bilo tudi letos naklonjeno in za to, da smo se na kresni večer z obiskovalci lahko dobro imeli, smo se članice in člani potrudili že nekaj dni prej. V petek smo na delovni akciji zbrali les in na Gombiščah postavili približno sedem metrov visok kres, delo pa nadaljevali v nedeljo s kuhanjem golaža. Na ponedeljkov kresni večer smo se začeli zbirati ob osmi uri zvečer, prižig kresa pa je sledil ob deveti uri. Zabavno druženje ob prijetni toploti kresa, pijači in golažu, ki je bil vsem obiskovalcem na voljo zastonj, se je nadaljevalo do

poznih jutranjih ur. Če niste večera preživeli z nami, ste zamudili lep dokaz, da kljub trenutnim kriznim razmeram preprosti ljudje še vedno znamo spoštovati tradicijo, za trenutek odložiti skrbi, prijazno nameniti lepo besedo sočloveku ter ponosno zapeti slovensko pesem.

Ob tej priložnosti gre zahvala predsedniku društva Gusteljnu Pekolju in ostalim članom za aktivno sodelovanje, vaškim godcem in natakarjem, ki so poskrbeli za dobro vzdušje, gasilcem PGD Veliki Gaber za požarno stražo ter vsem obiskovalcem za udeležbo. Živel prvi maj! Avtor: Maja Kolenc, tajnica Konjeniškega društva Gombišče

3. redni občni zbor konjeniškega društva Gombišče

Na občnem zboru so prisostvovali tudi člani KD Suha krajina, KD Radohova vas in člani kmetije Gorec iz Dolenjih Selc. Po pozdravnem govoru, potrditvi dnevnega reda in izvolitvi organov občnega zbora je predsednik poročal o delu društva v preteklem koledarskem letu. Iz besed Gusteljna Pekolja, ki je tudi najbolj zaslužen, da društvo deluje in se predstavlja na različnih prireditvah, je bilo razbrati, da je bilo preteklo leto precej uspešno, tako z vidika organiziranja prireditev kot tudi udejstvovanj v bližnji in daljni okolici. Prizadevni člani KD Gombišče so v letu 2011 organizirali kresovanje in v mesecu avgustu konjeniško prireditev s spretnostnimi igrami. Udeležili so se tudi dvodnevnega pohoda in gostovali na konjeniških prireditvah sosednjih konjeniških društev (krtinska deteljica, viteške igre na Bogenšperku, kostanjeva

konjenica itd.). V mesecu novembru so člani kot darilo za pridno delo skozi leto imeli organiziran izlet po naši lepi deželi »Pod Peco« – Koroški. Blagajnik Anton Pajek pa je prisotnim na občnem zboru podrobno predstavil finančno poročilo društva. Program dela za leto 2012 je podoben programu preteklih let, in sicer: za 1. maj se je že organiziralo kresovanje na Gombiščah. V mesecu avgustu se predvideva ponovna organizacija konjeniške prireditve s tekmovanjem. Člani konjeniškega društva pa se bodo še naprej marljivo udeleževali konjeniških prireditev. »Obvezna« bo udeležba na trebanjskem košu, viteških igrah na Bogenšperku, krtinski deteljici, kostanjevi konjenici, spretnostnih tekmovanjih, ki jih bodo organizirala ostala konjeniška društva, in prireditvah ter pohodih, kamor bodo člani povabljeni s strani konjeniških prijateljev iz ostalih društev. KD Gombišče pa bo letos tudi gostilo jahače in konje, ki se bodo udeležili kostanjeve konjenice, ki se bo začela na Gombiščah in končala na kmetiji Klinc v Moravčah. Želja predsednika in vseh članov KD Gombišče je tudi, da bi društvo zbralo dovolj denarja za nakup prikolice za

prevoz konj. Ta bi namreč prišla kako prav, saj bi se naši »štirinožni kopitarji« tako lahko lažje in priročneje prevažali naokoli, kjer bi kazali svoja znanja in lepoto. Seveda pa je predsednik društva Gustelj Pekolj, ki zna vedno presenečati, tudi na občnem zboru presenetil s podelitvijo pohval najbolj pridnim in zaslužnim članom, ki so v lanskem letu ustvarili skupaj s svojimi konji veliko lepih rezultatov in tako predstavili KD Gombišče kot složno in prizadevno društvo.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

V soboto, 24. marca 2012, je predsednik Konjeniškega društva Gombišče Gustelj Pekolj sklical 3. redni Občni zbor KD Gombišče. Občnega zbora se je udeležilo večina društvenih članov KD Gombišče.

Prepričana sem, da konjeniško društvo Gombišče tudi v tem letu ne bo razočaralo s svojo prisotnostjo jahačev, konj in vpreg na domačem terenu in tudi v ostalih krajih po naši lepi Sloveniji.

Avtor: Lucija Marolt

št. 03, Maj 2012

11


DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Gasilsko tekomavnje uspešno za mlade gasilce PGD Veliki Gaber V soboto, 21. aprila 2012, je v Mokronogu v izvedbi tamkajšnjega PGD potekalo tekmovanje v gasilskošportnih disciplinah za pionirje in mladince Gasilske zveze Trebnje, ki pokriva področje občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog – Trebelno. Tekmovalo je 15 pionirskih in 18 mladinskih ekip, kjer so se pionirske ekipe preizkusile v vaji z vedrovko, vaji razvrščanja in v štafeti z ovirami, mladinci pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja in v štafeti na 400 metrov z ovirami. Tekmovanja smo se udeležili tudi mladi gasilci iz PGD Veliki Gaber, in sicer z ekipo pionirk in ekipo mladincev. Pred samim tekmovanjem so se člani ekip tri tedne redno dobivali pred gasilskim domom in pridno vadili pod vodstvom Mojce Praznik in Jožeta Praznika. Kljub napornim vajam se je našel tudi čas za zabavo, polivanje z vodo in druženje s prijatelji. Ves trud je bil poplačan na samem tekmovanju v Mokronogu. Pionirke, pod vodstvom desetarke Teje Okorn, so se dokazale v svojem znanju in v svoji kategoriji osvojile 1. mesto. Vse tri vaje so opravile brez kazenskih točk in z najboljšim časom.

Tudi mladinci, pod vodstvom desetarke Ajde Predalič, niso bili dosti slabši, saj jim je nekaj kazenskih točk prineslo še vedno dobro 5. mesto. S tekmovanja smo se vrnili s pokalom in medaljami, kar je v PGD Veliki Gaber postalo že navada, saj ni gasilskega tekmovanja, s katerega ne bi prinesli vsaj enega pokala.

Avtor: Mojca Praznik

Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber V soboto, 31. marca 2012, smo animatorji v župniji Veliki Gaber s pomočjo g. župnika organizirali enodnevni velikonočni oratorij. Oratorija so se udeležili predšolski in šolski otroci iz župnije Veliki Gaber in župnije Sela Šumberk. Otroci so se zbrali ob 9. uri in dan smo začeli z molitvijo, ki je tokrat potekala malce drugače. Vsak otrok je na drevesni list napisal svojo prošnjo oz. zahvalo in ga prilepil na veje drevesa. Tako smo dobili ozelenelo drevo z našimi prošnjami in zahvalami. Seveda nismo pozabili na pesmi in pa banse, ki jih imajo otroci najrajši. G. župnik je otrokom v katehezah na njim primeren način razložil odlomek iz Sv. pisma o tem, kako je Jezus umival svojim učencem noge. Vsi otroci so ugotovili, da morajo drug drugemu pomagati in da ne smejo biti sebičnih do drugih. Po jutranjem delu nas je čakala okrepčilna malica, nato pa smo delo nadaljevali v delavnicah. V delavnicah smo izdelovali velikonočne oglasne deske iz odpadnega kartona. Mlajši otroci so jo naredili s pomočjo animatorjev, medtem ko so starejši pokazali svojo ustvarjalnost in oglasno desko naredili sami. Čas je hitro minil in ob 13. uri smo se z otroki razšli z mislijo, da se kmalu vidimo na poletnem oratoriju.

Avtor: Mojca Praznik

12


Aktualni projekti in aktivnosti Društva upokojencev Veliki Gaber

Počasi se povečuje število izposojevalcev knjig. Dajmo času čas. Tudi pisatelj, naš rojak Ivan Zorec, je dolgo čakal, da je dobil svoje mesto. Letos bo minilo že šestdeset let, kar je umrl. Njegova še neobjavljena dela se hranijo kot zapuščina in čakajo na založništvo.

Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico razvija svojo ekonomsko razsežnost. Dr. Janez Gabrijelčič: »Rastoča knjiga« je več kot samo kulturni projekt. Njen domet sega tudi na druga področja. Tako je pomembna tudi njena gospodarska komponenta.« Glede na to, da lahko štejemo Rastočo knjigo kot eno samo dobrohotno in dobronamerno spodbujanje, predlagamo naslednje:

Veliki Gaber z okolico začnimo propagirati kot kraj, kjer raste najboljše korenje v Sloveniji (in Srednji Evropi). In to že v letu 2012. Korenje je namreč izredno zdrava poljščina, ki pridobiva v prehranjevanju in zdravstvu čedalje večjo veljavo. Je odličen vir betakarotena. Obstajajo tudi medicinski dokazi, da betakaroten izredno dobro onemogoča proste radikale, ki so povzročitelji mnogih nevarnih bolezni. Reči pa je treba, da vsebuje še več drugih pomembnih sestavin, ki koristijo zdravju. Žal pa korenje, ki ga kupujemo v trgovinah uvažamo iz inozemstva in je v mnogih primerih ekološko neustrezen tin celo škodljiv. Korenje iz Velikega Gabra in okolice je in bo drugačno. Zavezali smo se k spodbujanju proizvodnje zdravih in odličnih izdelkov, od katerih je »naj koren« samo začetek. Slikovita pokrajina, darežljiva lega in pridni ljudje nudijo neprecenljive

možnosti za razvoj in vzgojo odličnih poljščin. V naši neposredni okolici na Mali Loki je v preteklosti delovala kmetijska in gospodinjska šola, v kateri so dijaki usvajali znanje in spretnosti zdravega kmetovanja in gospodinjstva. Skrb za zdravje je bila že tedaj temeljna vrednota, ki so jo ljudje uresničevali z lastnimi dosežki. Zdrava prehrana in lajšanje bolezni z uporabo naravnih zelišč so bila edino zagotovilo za zdrave in močne generacije, delavce na poljih in v tovarnah. V Velikem Gabru in okolici se bomo že letošnjo jesen intenzivneje preizkusili v pridelavi »naj korenja«. K ideji, ki je le začetek širšega projekta, smo pritegnili in še vedno vabimo različne sodelavce: • predstavniki kmetijsko-gozdarskih institucij idejo spremljajo z nasveti pri pripravi in zagotavljanju osnovnih pridelovalnih pogojev, zemlje, semen, obdelave in shranjevanju pridelkov; • predstavniki živilske industrije in njihovi raziskovalci nas izobražujejo o hranilni vrednosti, pomenu in obliki uporabe vrtnin v vsakdanu današnjega človeka in zdravilstvu za vse generacije; • izobraževalne organizacije, šole in vrtci sodelujejo pri spoznavanju in odkrivanju, znanj, obrti in vedenj o poljedelstvu, pridelovanju, uporabi in pomenu posameznih vrtnin v življenju človeka nekdaj in uvajanje teh vrednot v današnji čas; • predstavniki lokalnih skupnosti, društev in asociacij pa sodelujejo pri izvedbi in spodbujanju samooskrbe in prodaje lokalne hrane v okolju. Društvo upokojencev Veliki Gaber in Krajevna skupnost Veliki Gaber sodelujemo v idejnem projektu »Naj koren« Velikega Gabra z okolico. Idejnemu očetu Rastoče knjige Dr. Janezu Gabrijelčiču izrekamo vso zahvalo, da nas po poteh Rastoče knjige nesebično vodi in s sodelovanjem ostalih predstavnikov nudi možnost priznanja in razpoznavnosti našega kraja.

V projekt »Naj koren« je že vključenih devet pridelovalcev korena iz Velikega Gabra in okolice, ki zavzema celotno občino Trebnje.

K obogatitvi Rastoče knjige z ekonomsko razsežnostjo v našem kraju se je zelo prijazno odzval tudi naš župan Alojzij Kastelic. Projekt »Naj koren« bomo predstavili 29. septembra letos v različnih dizajnih in izdelkih iz korenja. Rastoča knjiga je najlepša povest našega kraja … To je knjiga, ki raste in daje možnost tudi vam, da vstopite v njeno vsebino.

Avtor: Joži Štrempfelj Predsednica Društva upokojencev

št. 03, Maj 2012

Foto: DeviantART

Knjižnica Ivana Zorca Veliki Gaber še vedno povečuje svoj knjižni fond s podarjenimi knjigami.

13


DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Kako smo preživljali čas od januarja do konca aprila v Društvu upokojencev FEBRUAR IZZIVI PODEŽELJA Od novembra 2011 pa skoraj do konca februarja 2012 se je v društvenih prostorih in tudi izven izvajal program usposabljanja odraslih prebivalcev podeželja, ki so motivirani za pridobivanje novih znanj in spretnosti za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja ter izvajanje dejavnosti na podeželju. Delo v obliki projektnega učenja je potekalo pod vodstvom strokovnih učiteljev CIK Trebnje in je sofinancirano s strani Evropske unije. V program, ki traja 120 ur, je bilo vključenih 12 do 16 članov našega društva. Učili smo se pravopisa, bontona, se seznanjali z zelišči in pripravo zdrave hrane, pridobili začetno znanje angleškega jezika, izdelovali voščilnice, darilno embalažo, ogrlice, izdelke iz ličkanja in slame ter v Galeriji v Trebnjem celo slikali na svilo. Slovesna podelitev potrdil o pridobitvi javno veljavnih znanj s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani MePZ in folklorne skupine Večerna zarja, je bila 21. februarja 2012. Udeleženke interesne dejavnosti ročna dela so ob tej priložnosti pripravile razstavo izdelkov, ki so nastali na podlagi novo pridobljenih znanj.

Od 209 članov nas je bilo prisotnih kar 120.

V protokolarnem delu smo temeljito pregledali delo v letu 2011, pozorno poslušali predsednico, ki je prebrala letno poročilo, ki smo ga na koncu tudi potrdili. Razrešili smo dva člana upravnega odbora in imenovali nova ter seveda sprejeli program dela za leto 2012. Po krajšem kulturnem programu je sledilo skupno kosilo in prijetno druženje, ki je trajalo do večernih ur.

MAREC STROKOVNO PREDAVANJE V četrtek, 1. marca 2012, smo se ob 17. uri zbrali v dvorani KS na predavanju z naslovom Zdravo življenje in ohranjanje spomina. Seminar je bil organiziran v okviru projekta Zveze društev upokojencev Slovenije – Starejši za boljšo kakovost življenja doma, krajše Starejši za starejše, v katerega je vključeno tudi naše društvo. Veliko zanimivega smo slišali o pomenu zgodnjega odkrivanja demence, o težavah starejših, kaj lahko sami storimo za njihovo zmanjšanje in tudi o tem, kaj lahko sami storimo za boljši spomin.

Marija Žefran vodja ročnih del in predsednica društva sta z lepo izdelanimi »suhimi« šopki obdarili učitelje. Med prvimi so se zahvalili veljala vodji projekta Polonci Tratar Božič.

OBČNI ZBOR Največje in prav gotovo najpomembnejše srečanje članov društva je občni zbor. Člani DU Veliki Gaber smo se v nedeljo, 26. februarja 2012, zbrali na tretjem občnem zboru na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Z obiskom so nas počastili tudi predstavniki sosednjega DU Šentvid pri Stični, DU Žužemberk in DU Metlika ter predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev za Dolenjsko in Belo krajino.

14

V veliko čast nam je, da je predavanje skupaj s svojima sodelavkama vodila gospa Ana Cajnko.


Ana Cajnko je profesorica likovne umetnosti, kiparka, slikarka in socialna delavka, poznavalka starostnih tegob, znana po svojem čutu za ljudi, predvsem za bolne, odrinjene in nemočne. Že petnajst let se posveča starejšim in dementnim, pred tremi leti pa se je povezala s Slovensko filantropijo in začela voditi projekt, katerega namen je razviti mrežo usposobljenih prostovoljcev, ki bi z ljubečo pozornostjo polepšali življenje ljudem v domovih. Zaradi lažje koordinacije projekta, ki so ga poimenovali z Res je, zdaj vodi preko Zveze društev upokojencev Slovenije. Pri delu velikokrat naleti na gluha ušesa državnih ustanov, vendar se vztrajno bori za pravice ljudi, izgubljenih v zmešnjavi nepovezanih spominov.

UČNA POT IVANA ZORCA Konec marca se je pohodniška sekcija prvič odpravila po celotni trasi učne poti Ivana Zorca. Ta poteka od stavbe KS Veliki Gaber do Malega Gabra mimo kraške jame Mirnšca do Kuščarjaka, pa mimo Jerača in vvas Cesta, pa preko Požarnice na Gršetov mlin. Od tu pa po cesti nazaj h Kovaču na Breg, pa po dolini do Stranj in pred čistilno postajo čez progo do lovske koče, od tu pa na Medvedjeku čez cesto in ob avtocesti na Stari grad nad Glinami in v Gline, kjer je zadnja učna točka.

Potrudili se bomo, da nam bo svoje široko znanje še kdaj podelila, saj je številčna udeležba pokazala zanimanje krajanov za tovrstna predavanja.

GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE DU VELIKI GABER VEČERNA ZARJA Folklorna skupina Društva upokojencev Veliki Gaber deluje šele pol leta, in sicer pod strokovnim vodstvom mentorjev Anice in Jožeta Zakrajšek. Pohodniki na zadnji učni točki ob zaključku poti. Njen zemljevid je izobešen pri spominskem gabru pri stavbi KS.

V tem času so imeli že nekaj zanimivih gostovanj. Na povabilo Društva drobnjerejcev so plesali na njihovem občnem zboru na CIK Trebnje, za praznik dan žena 8. marca pa so nastopili za starejše v Domu sv. Terezije v Videm Dobrepolje. Konec aprila pa so nastopili tudi na Regijskem srečanju folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter dobili dobro oceno. Z veseljem povedo, da je pričela z delovanjem tudi otroška folklorna skupina, ki jo tudi vodita Anica in Jože. Pridno vadijo.

OČISTIMO SLOVENIJO Tudi letos smo se člani DU aktivno udeležili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Naša pozornost je veljala predvsem okolici stavbe krajevne skupnosti. Počistili smo pesek, ki se je nabral od zimskega posipanja, vse lepo pometli in se lotili še neugledno razvejanega in polomljenega grmovja ob cesti. Kar zajeten kup vejevja smo zmetali na kup, ki pa smo mu dodelili drug namen. Dejali smo si, naj počaka na prvomajski kres.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Takole zaplešejo na svojih nastopih

Tole je zares grobi opis. Pot je že vrisana na občini in seveda na samem terenu ustrezno markirana z zanimivimi rumenordečimi markacijskimi znaki v obliki kroga in lista.

APRIL BILI SMO NA SLOVESNI AKADEMIJI 13. aprila smo se odzvali povabilu občine in se v avli CIK-a udeležili slovesne akademije ob spominskem dnevu Pavla Golie. Ob tej priložnosti je bila osrednja pozornost namenjena dopolnitvi Rastoče knjige temeniške in mirnske doline, ki je razstavljena v avli CIK-a. Dosedanji zbirki so se pridružili trije novi rastočniki, in sicer Pavle Japelj, Stane Peček in Marija Gabrijelčič. Prav slednja dva, še živeča rastočnika, sta bila ob predstavitvi njunega bogatega, veličastnega življenjskega dela in prispevka k razvoju Trebnjega in širše pravi navdih za vse, ki smo poglobljeno spremljali slovesnost. Po slavnostnem govoru gospe Tatjane Fink in župana Alojzija Kastelica je sledil izvrsten kulturni program. Predstavitvi novih rastočnikov in ogledu rastoče knjige je sledilo prijetno druženje.

št. 03, Maj 2012

15


DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Tisti večer sem kot že tolikokrat do sedaj pomislila, kako ponosni smo lahko, da imamo tudi v Velikem Gabru svojo Rastočo knjigo in v njej shranjene spomine na nekatere izmed njih, ki so s svojim delom tkali naš boljši danes.

PRAZNIK DU METLIKA

če jim z njimi prinesemo še trojanske krofe, so za poslušanje zagotovo bolj potrpežljivi. O tem, da je bil dan tudi zaradi lepega vremena, dobrega avtobusa, prijaznega voznika in še mnogo česa nepozaben, je škoda izgubljati besed.

V četrtek, 19. aprila, se je delegacija našega društva v Metliki udeležila praznovanja 60. letnice obstoja Društva upokojencev Metlika. Belokranjci so mojstri za organizacijo dobre slovesnosti. Pa to nas ne skrbi, tudi mi znamo. Bolj se sprašujemo, ali bodo zanamci Društva upokojencev Veliki Gaber znali in zmogli premagovati težave ter bodo vztrajali častitljivih 60 let.

KRESOVANJE

ŠPORTNA DEJAVNOST

Hitro smo se organizirali, se na predvečer prvega maja zbrali in še do konca pospravili grmovje ob cesti, poskrbeli za lakoto in žejo ter seveda gasilsko varnost. Pridružilo se nam je tudi nekaj krajanov. Škoda, da se že tudi na podeželju čutimo tako odtujene in se raje zapremo v svoje domove, kot pridružimo veseli druščini sosedov. Pa tako malo je potrebno za dobro voljo, ki se je lahko tudi nalezemo, če si le dovolimo.

V društvu je športna dejavnost živahna. Intenzivni treningi so namenjeni udeležbi na vsakoletnih športnih tekmovanjih Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Tudi letos smo se prijavili na večino tekmovanj. Prvo je potekalo v veleslalomu v Sodražici, nato kegljanje v Kočevju, streljanje v Novem mestu, pikado moških v Škocjanu in žensk v Semiču. V juniju pa bo še orientacijski pohod na Mirni gori v Beli krajini.

Kot sem že omenila, se je ob akciji Očistimo Slovenijo nabralo kar nekaj materiala, predvsem vejevja, ki bi ga bilo potrebno odstraniti. Takrat je padla ideja, le zakaj bi veje vlačili nekam drugam, ko je pa tam, kjer so bile posekane, pravo mesto za kurjenje. Dogovorili smo se, da bomo kurili kres za 1. maj.

Še posebej smo veseli, da smo letos prvič uspeli oblikovati žensko ekipo v pikadu. Ko športniki kritično ocenjujejo dosežene rezultate, jim je v vzpodbudo tudi ugotovitev, da so v nekaterih disciplinah premagali sosednja društva, ki trenirajo in se iger udeležujejo že vrsto let. Na dosežen rezultat v 37. Športnih igrah upokojencev smo upravičeno ponosni. Vabimo upokojene krajane, da se nam tudi vi pridružite v športnih dejavnostih.

IZLET NA PTUJ Že ustaljena praksa je, da vsako pomlad za svoje člane organiziramo enodnevni izlet. Letos nas je 25. aprila pot vodila na Ptuj, kjer smo si pod vodstvom vodiča ogledali muzejske zbirke v gradu, se spustili v grajsko vinsko klet in si ogledali še zgodovinske znamenitosti mestnega jedra. Iz Ptuja smo se odpeljali na 6 km oddaljen »turizem na vasi«, kjer smo si z dobrim kosilom in degustacijo v njihovi vinski kleti nabrali moči za nadaljnjo pot. Ta nas je vodila na božjepotno Ptujsko goro. Gotska cerkev z oltarjem Marije Zavetnice s široko razprtim plaščem je resnično nekaj posebnega in vredna ogleda. Naša naslednja postaja je bila namenjena ogledu ostankom prve naselbine kartuzijanskega samostana Žička kartuzija, ki nosi letnico ustanovne listine 1165. Tudi tu nas je skozi prostore še stoječe in edine obnovljene stavbe, razpadajočo cerkev ter široko območje nekdanjega samostana vodila vodička, ki nam je tako slikovito opisala zgodovino nekdanjega samostana, da smo ob tišini odmaknjenega kraja kar začutili utrip samotnosti in skromnosti, kateri so kartuzijanci zapriseženi. V majhni lekarni, ki oživlja zeliščarsko in zdravilsko znanje nekdanjih menihov, pa smo si še kupili čajčke iz »ta pravih rožc« za naše težave. Dan se je počasi nagibal k večeru in odpravili smo se proti domu. Toda brez postanka na Trojanah le ni šlo. Tisti naši dragi, ki nas čakajo doma, so veseli naših lepih vtisov. Vendar,

16

Ob kresu smo peli, ob zvokih harmonike plesali in tudi nekoliko modrovali.

Odločili smo se namreč, da bomo kresovali tradicionalno. In to na pravi kresni večer, za Janeza Kresnika, torej 23. junija. Če nam bo le uspelo bomo skušali oživiti stare kresne običaje. Kaj ne bo to spet ena lepa priložnost za druženje vseh generacij? Že sedaj si rezervirajte čas za skupen kresni večer 2012.

PEVSKI ZBOR Ob ustanovitvi Društva upokojencev Veliki Gaber oktobra 2010 je bila med prvimi programskimi nalogami ustanovitev pevskega zbora. Le kakšni penzionisti pa smo, če si ne bomo med delom in na srečanjih tudi zapeli? Pa se je zbralo nekaj zanesenjakov, ki smo menili, da imamo še kar dobre glasove in se predstavili kot Mešani pevski zbor Društva upokojencev že na Miklavževem koncertu v Osnovni šoli Veliki Gaber in v vrtcu. Kaj hitro smo ugotovili, da so otroci in ostalo lokalno občinstvo strogi kritiki, pa še trema je naredila svoje. Smo se vsi strinjali, da brez strokovnega vodstva ne bo muzike. Toda za naš uk smo si želeli nekoga, ki je strokoven, z veliko izkušenj na glasbenem področju in s še več razumevajoče potrpežljivosti. Stane Fux, naš zborovodja, je prav takšen. Veseli smo, da je prevzel vodenje našega pevskega zbora, da je petdesetim letom dela na glasbenem


področju dodal še naš pevski zbor Večerna zarja. On ve, da smo včasih večerni, včasih pa tudi zarja. Hvaležni smo mu za vse strokovno znanje, trud in potrpežljivost, ki nam jo namenja. Danes šteje zbor 16 pevcev. Šestnajst trmastih in vztrajnih upokojencev z veliko dobre volje. Prav zabavno je slišati iz ust zborovodje, da iz nas še enkrat nekaj bo. Ja, ja, samo časa zna biti malo. Zato pa toliko bolj hitimo. Za nami je že kar nekaj bolj ali manj uspešnih nastopov. Imamo pa celo svojo pesem z naslovom Večerna zarja. Besedilo zanjo je napisal naš basist Tone Miklavčič, note pa Stane Fux. Tisti, ki ste bili na letošnjem občnem zboru društva, ste jo že slišali. Vemo, da je še veliko dobrih pevcev tudi med upokojenci. Pridružite se nam na vaji vsak torek ob 16. uri.

V zgornjem prispevku sem opisala le nekatere vidnejše dogodke. Seveda je dejavnosti društva še veliko več.

• Vsako prvo sredo imamo prostovoljci projekta Starejši za starejše že zjutraj sestanek. Obravnavana tematika je vedno zanimiva in v širšo korist. Prostovoljci obiskujejo starejše in jim po potrebi in možnostih pomagajo. • Redne seje upravnega odbora so vsako prvo sredo v mesecu. • Uradne ure so prav tako vsako prvo sredo od 9. do 11. ure. • Poleg opisanega smo obiskali in z drobno pozornostjo obdarili tiste starejše, ki praznujejo okrogli jubilej 80 ali 90 let in več.

Življenje je kot reka. Se začne, teče …, preskakuje ovire v svoji strugi, z energijo in neomajno močjo poplavlja bregove, zaliva življenja vsega okoli sebe, mirno teče in se zlije v večno morje.

Žal smo na zadnjo pot z besedami slovesa in praporom pospremili naše članice Pavlo Zupančič iz Sela pri Šumberku, Mercedes Javornik iz Boča in Terezijo Gros iz Žubine. Še enkrat vsem, ki ste jih imeli radi, izrekamo globoko sožalje.

Foto: DeviantART

Avtor: Silva Korevec

št. 03, Maj 2012

17


PREDSTAVITEV OSEBE: ANTON FORTUNA

Z vztrajnostjo, potrpljenjem in veliko dobre volje … S temi besedami bi lahko na kratko opisali našega domačina Antona Fortuna iz Malih Dol pri Stehanji vasi. Sončnega majskega popoldneva sem se oglasil pri njemu doma, da se nekoliko pogovoriva. Ko sem se mu želel predstaviti, me je prekinil z besedami: »Saj te paznam, iz Bča si!« Bil sem zelo presenečen nad njegovo bistroumnostjo. Ko sem mu razložil, kaj je namen mojega obiska, je skromno rekel: »Kaj čem pa povedat«. Povabil me je naprej, kjer sva se usedla za mizo in se pogovarjala.

Povedal mi je, da ga zaradi bolezni nekoliko zapušča spomin. Izhaja iz kmečke družine, kjer so poleg njega bili še trije »pubje« in dve sestri. Svoje otroštvo ohranja v lepem spominu, čeprav je moral vseskozi trdo delati na kmetiji. Tudi za vsakdanji kruh ni bilo lahko.

» Jel smo bl arženga, k takat se šenice še nej tuk sejal. Živel sma skromnu in vsake stvari sma se razveselil. « Že kot otroka se ga je oprijelo ime Aparov Tonček in tako ga dan danes tudi večina izmed nas pozna. Veliko svojega časa je namenil za sočloveka, za napredek kraja in blagor vseh. Nikoli ni vprašal za plačilo. Vedno je bil pripravljen pomagati. V kraju je bil dejaven na vseh področjih. Bil je predsednik sveta KS Veliki Gaber, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Suha Krajina, bil je član gradbenega odbora za telefonijo, član gradbenega odbora za izgradnjo stavbe KS, predsednik PGD Veliki Gaber … in še bi lahko našteval. Sam je pripomnil, da je nekoč preštel, da je bil sedmim skupinam predsednik, vendar se pa ne spomni našteti točno česa vse.

18

Mnogi izmed nas, sploh pa mladi, ne vedo, kaj je vse z njegovo pomočjo in vztrajnostjo v Velikem Gabru nastalo. Bil je pobudnik in član gradbenega odbora pri izgradnji stavbe KS – pri tem je sodeloval od temeljev do strehe. Kot zelo aktiven član gasilcev je sodeloval pri izgradnji kozolca pri gasilskem domu, postavitvi strehe in odra, dozidavi in povečavi gasilskega doma, v času njegovega predsedovanja pa so zelo posodobili gasilsko opremo. Nesebično pomoč je nudil pri izgradnji župnišča v Velikem Gabru, zavzemal se je za poslovilno vežico (od urejanje dokumentacije do pridobivanja zemljišča in končne izgradnje), urejal in sodeloval je tudi pri samih načrtih in izdelavi pokopališča, v svoji skromnosti pa pripomni, da je šestnajst prikolic kamna pobral po njivah za obzidje pokopališča, v isti sapi pa doda, da bo le-to kmalu premajhno in da ga bo treba razširiti. Sodeloval je pri izgradnji in asfaltiranju cest, bil je član odbora za telefonijo … Gotovo je še kaj, česar se ne spomni. Ko sem ga vprašal, kako je bilo včasih delati, je mirno rekel : »Kar šlo je, le za gnar je blo zmeraj težko. Vsak je dal rajši kšno smreko kot pa gnar. In ker sem se mal na lejs spoznal, sem večinoma lesa jaz obtesal, kar je blo pa več, sma ga pa pradal, je blu pa za kšn cejgu.« Z veliko hvaležnostjo se spominja pomoči Lavša in Podobnika.

Njegove sklenjene in rahlo tresoče roke in nekoliko utrujen obraz izkazujejo, da se je resnično razdajal za skupno dobro in sočloveka. Skozi celo življenje je živel skromno in še tudi dan danes je tako. Z borno pokojnino se veseli vsakega dneva. Skrbi za nekaj repov govedi in je še vedno pripravljen pomagati po svojih močeh. Ko sem ga povprašal, česa

se veseli, mi je s prijaznim nasmeškom odgovoril: »Sladku sem imu zmeraj rad. In če bi bla ad tega sladkorna, bi ja jest sigurnu mogu met, pa je nemam.« V isti sapi pa še pripomni: »Star človk mora skromnu živt in se ne smej zredt.« V njegovih besedah ni čutiti grenkobe ali grenkih spominov, le večkrat pripomni, da je leta 1951 pogorela domačija. Ko sva se pogovarjala o sedanjih dneh, je pohvalil, da je Gaber lep, z lepo urejeno stavbo KS in vsem ostalim. Pripomnil pa je, da bi bilo nujno potrebno poskrbeti za starejše. »Kšn dum za tastare bi mogu b’t v Gabri!«

Ko sem se odpravljal od njega, sem pod streho hleva zagledal rdečega fergusona, na katerem se ga še jaz spominjam, kako se je vozil skozi Gaber. Ko se ozrem nazaj na gank, se spomnim, da je vedno imel na glavi kapo, ravno tako kot danes. Pod kapo pa je človek bistrega uma in dobrega srca.

Ko se peljem po naši dolini si mislim, koliko kapelj znoja je tukaj pustil Anton Fortuna, ali kot ga domačini bolje poznamo – Aparov Tonček.

Avtor: Borut Sever


DOS -EXTREME 2012

kolesarska avantura

Boris je od takrat naprej pridno treniral in se pripravljal na to ekstremno preizkušnjo. Vsak detajl je skrbno pregledal in predvidel tako, da med samim tekmovanjem nebi šlo kaj narobe. Pri vadbi so mu pomagali prijatelji strokovnjaki, ki so nedvomno močno pripomogli k njegovemu uspehu.

Pomlad se preveša v drugo polovico, in takšno je tudi vreme. Sonce vse topleje greje in na cestah srečujemo vedno več kolesarjev, ki pridno nabirajo kilometre.

Nekateri kolesarijo zgolj za rekreacijo in boljše počutje, drugi se pripravljajo na katero od kolesarskih tekmovanj, katerih je v današnjem času vedno več, in so tudi vedno bolje obiskana. Večina nas pozna tradicionalne prireditve, kot so Maraton Franja, pa Poli maraton, Kolesarski juriš na Vršič, in še katero.

Manj znana prireditev pa je Dirka okoli Slovenije – DOS. In prav o tej dirki bo govora v naslednjih stavkih. Letos je bil to že šesti DOS in je potekal med 10. in 13. majem s štartom in ciljem v Postojni.

Boris se je tako kot številni njegovi vrstniki že v otroštvu rad ukvarjal s športom. Kot mnoge mlade fante ga je prevzel nogomet, s katerim se je v mladosti zelo resno ukvarjal. Pred dvemi leti pa mu je poškodba kolena prekrižala načrte in nogomet je za nekaj časa moral obesiti na klin. Večjim operacijam kolena je sledila dolgotrajna rehabilitacija, Boris pa kar ni mogel biti pri miru. Po posvetovanjih z zdravniki je začel utrjevati poškodovano koleno z vadbo na sobnem kolesu, kasneje pa se je preselil na pravo kolo in nadaljeval z zdravljenjem na svežem zraku. Koleno je bilo vedno bolj gibljivo, bolečine vse manjše in Boris je na kolesu vedno bolj užival. Na kolesarskih turah po Sloveniji je spoznal nove prijatelje in z njimi delil izkušnje ter sprejemal nove izzive. Tako je tudi njega pritegnila dirka okoli Slovenije. Lansko leto se je na delu trase pridružil prijatelju s Pivke, kateri je nastopal na dirki. Sama dirka in dogajanje ob njej ga je tako fasciniralo, da se je odločil, da naslednje leto nastopi tudi sam. Začel je zbirati informacije, prebirati literaturo in nabirati prve prave kilometre. Na enem od skupnih športnih srečanj me je tako povprašal, če sem pripravljen sodelovati v ekipi, ki ga bo spremljala na DOS-u. Glede na to, da sem s tovrstnimi ekstremnimi preizkušnjami že imel nekaj izkušenj, mi je bilo povabilo v veliko čast, in sem ga z veseljem sprejel.

Ko se je jesen prevesila v drugo polovico, je bilo potrebno kolo pospraviti v garažo in nadaljevati trening na spinning kolesu. Na vsakodnevnih treningih so se mu pridružili njegovi prijatelji in poskrbeli da so ure hitreje minile. Ko pa je deželo pobelil sneg, je kondicijo nabiral tudi s tekom na smučeh. V ta namen si je v bližini doma pripravil tudi krajšo progo za trening. Letošnja zima je bila kolesarjem naklonjena, zato je Boris že v januarju opravil prve treninge s kolesom.

Meseci so hitro minevali, kilometri so se nabirali in priprave so se bližale vrhuncu. Ker je bila za celotno ekipo to prva tovrstna preizkušnja smo se odločili, da najprej opravimo enodnevni trening. Po začetnih zapletih in raztresenosti, smo se »ujeli« in trening opravili do konca.

DOS EXTREME 2012  KOLESARSKA AVANTURA

Sam spremljam to tekmovanje tako rekoč že od začetka, saj je bila leta 2007 prva večja ekstremna cestno-kolesarska dirka v Sloveniji, na kateri je nastopil tudi takratni udeleženec ameriškega RAAM-a (dirke preko Amerike), zdaj že žal pokojni Jure Robič. Prav on je bil tudi prvi zmagovalec te dirke in to tradicijo je nadaljeval na vseh naslednjih štirih DOS-ih. Danes je ta dirka že močno mednarodno uveljavljena in udeležujejo se je znana imena iz sveta vztrajnostnega kolesarstva. Prav zato jo vsako leto spremljam in občudujem prav vse, ki se podajo na štart. Letošnja dirka pa mi bo ostala v posebnem spominu, saj sem bil aktivno udeležen v njej. Za vse pa je »kriv« moj prijatelj in sodelavec Boris Praznik, katerega pogosto videvate na domačih cestah v okolici Velikega Gabra, kjer je doma.

Ugotovili smo pomanjkljivosti, katere je potrebno še odpraviti v času do dirke. In kot bi mignil je bila na vrsti dirka. V ponedeljek se je ekipa zbrala pri Borisu in pripravila spremljevalno vozilo za dirko. V sredo popoldne smo se odpravili v Postojno, kjer smo prevzeli štartno številko in ostalo dokumentacijo za dirko. Zvečer je bila skupna večerja in žrebanje štartnih časov, nato pa smo se vsi kar hitro odpravili domov, da se kar najbolj spočijemo. V sredo zjutraj je prvi del ekipe odpotoval v Postojno, kjer smo opremili kombi, opravili tehnični pregled vozila in koles, ter preverili še zadnje malenkosti pred štartom. Opoldne se nam je pridružil še Boris s preostankom ekipe in skupaj smo odšli na kosilo. Čas je izredno hitro mineval in že smo bili na položajih za štart. Ob 20.00 je štartal prvi tekmovalec, Boris pa se je podal na progo ob 21:13:30. Začetna trema je v hipu minila in že smo bili v prvih kilometrih dirke. Dogajanje je bilo izredno pestro, saj se dirka odvija v odprtem prometu. Tekmovalci se med seboj prehitevajo, zato prihaja do prehitevanj tudi slednih vozil, kar pa je včasih dobesedno nemogoče, saj trasa poteka skozi manjše vasi kjer je prostora le za eno vozilo. Trasa nas je v prvem delu vodila od Postojne, preko Ilirske Bistrice do Kozine, nato pa čez Črni Kal, skozi Kubed do

št. 03, Maj 2012

19


DOS EXTREME 2012  KOLESARSKA AVANTURA

Šmarij nad Koprom, kjer je bila prva kontrolna točka, kamor smo prispeli ob 0:40 ponoči. Nadaljevali smo proti mejnemu prehodu Dragonja, ter preko Lucije, Izole in Kopra nazaj proti Kozini. Tekmovalci so se do tu že večinoma razporedili in ni bilo več večje gneče na cesti. Pot nas je nato vodila do Divače, ter preko Lipice in Sežane na Kras. Naslednja kontrolna točka je bila v Braniku, kamor smo prispeli ob 4:40 uri. Za nami je bilo 205 km vožnje in Boris se je odlično počutil.

Pot smo nadaljevali do Dornberka in nato proti Ajdovščini, katera nas je pričakala v prekrasnem jutru. Začel se nas je lotevati spanec, ki pa je minil v trenutku, ko se je začel zahteven vzpon na Predmejo. Boris je premišljeno vrtel pedala in na vrh vzpona prišel manj kot v eni uri. Zaradi hladnega vremena se je oblekel v toplejša oblačila in pričel s spustom do Cola. Nadaljeval je pot proti Godoviču in naprej preko Idrije, Mosta na Soči in Kobarida, do Žage. Tam je bila tretja kontrolna točka, kamor smo prispeli ob 11:50 uri. Nato je pot vodila po dolini Soče, kjer smo si privoščili postanek za kosilo. Naš kuhar Matic je pripravil, kot se za kolesarje spodobi, okusne makarone. V nadaljevanju nas je čakal vzpon na Vršič, na katerega je Boris »plezal« sredi dneva ob temperaturi okrog 30 stopinj Celzija. Vendar je tudi to oviro ob spodbujanju celotne ekipe premagal ob 13:30 uri in se podal naprej proti Kranjski Gori. Tam je bil čas za krajši postanek, kjer se je Boris preoblekel, Sandi pa je ob tem veselo zaigral na harmoniko. Naprej nas je pot vodila proti Jesenicam, kjer je bila že četrta časovna kontrola. Od tu nas je spremljal tudi Stane, ki je Borisa prišel spodbujat s svojim jeklenim dvokolesnikom. V nadaljevanju nas je pot vodila preko Gorenjskih vasi Poljče, Begunje in Slatna, ter preko Tržiške Bistrice, Golnika in Preddvora do vasi Dvorje ob vznožju Krvavca.

Tu se je Boris spet pognal navkreber do Šenturške gore, nato pa je sledil spust proti Tunjicam in Kamniku. Tu je sledil daljši postanek, saj so nas pričakali prijatelji-sodelavci, Mojca pa je spekla palačinke. Sledilo je obvezno preoblačenje in makaroni, ostali pa so se ob zvokih harmonike veselo zabavali. Čas je hitro mineval in potrebno je bilo nadaljevati pot, ki nas je vodila preko 911 m visokega prelaza Črnivec proti Gornjemu Gradu in Mozirju. Ko smo prišli do pete kontrolne točke pri Šoštanju, se je že zmračilo in vstopili smo v drugo noč. Peljali smo mimo Topolšice, ter naprej, kjer se je bilo potrebno povzpeti na 1080 m visok prelaz Sleme. Tudi ta vzpon je Boris prevozil brez težav in s konstantno hitrostjo. 20

Na vrhu smo se pridružili še nekaterim tekmovalcem, ki so že počivali in nabirali moči za nadaljevanje tekmovanja. Maser Andraž je Borisa zmasiral in po krajšem posvetu smo se odločili, da nadaljujemo pot naprej. Toda po slabih treh kilometrih spusta proti Črni na Koroškem, je Borisa premagal spanec in potrebno se je bilo takoj ustaviti. Za 10 minut je legel v kombi nato pa smo nadaljevali pot. Vendar je noč terjala svoj davek in morali smo se ponovno ustaviti. Sledil je 10 minutni počitek, saj Boris ni mogel zaspati. Nadaljevali smo pot proti naslednji kontrolni točki. Za nami je bilo več kot 600 kilometrov in Borisu so se med vožnjo zapirale oči. Premagoval ga je spanec. S kolegom Markom sva sklenila, da takoj opravimo postanek, kjer bo Boris v miru zaspal za eno uro. Boris se je strinjal in tako je šel okrog 5:30 ure prvič spat. Pridružila sva se mu tudi midva z Markom, saj sva ravno tako kot on bedela od začetka tekmovanja in skrbela, da je vse potekalo nemoteno. Ker se je ravno začelo daniti smo spanec podaljšali za pol ure nato pa nadaljevali pot. Pot nas je ob Dravi pripeljala do Kamnice pri Mariboru, nato pa smo nadaljevali skozi Spodnjo in Zgornjo Kungoto do Šentilja. Tu se je zopet začelo gričevje, kar Borisu veliko bolj odgovarja, kot pa ravninski svet. Ure so minevale, kilometri so bežali in preko Radgonskih Goric smo prišli v Prekmurje. Spet je bil pred nami pretežno ravninski svet. Na poti smo o našem položaju redno obveščali prijatelje, ki so prišli Borisa spodbujat na njegovi poti. Tako so nas v Moravskih Toplicah spet pričakale palačinke, kar pomeni, da je sledil daljši postanek. Na njem ni manjkalo veselja in dobrega vzdušja za katerega so poskrbeli vedno dobro razpoloženi in zabavni Borisovi prijatelji. Kljub prevoženim 780-tim kilometrom se je Boris še vedno odlično počutil in ni čutil kakšne večje utrujenosti. Tako smo pot nadaljevali po vroči Prekmurski ravnici do Razkrižja in nadaljevali po Prlekiji preko Ljutomera in Ormoža. Na poti proti Ptuju smo že opazovali temne oblake, ki se nam bližajo iz severovzhoda. Predvideli smo, da nas bo zajel dež, zato smo se odločili da v Ptuju opravimo še en postanek s kosilom in se pripravimo na deževno nadaljevanje. Ekipa z avtodomom je že bila v Ptuju, nas pa je v Moškanjcih v trenutku zajelo neurje in morali smo se skriti kar v avtobusno postajališče ob cesti. Ker je bilo videti, da bo deževje trajalo dalj časa, smo takoj poklicali avtodom in postanek s kosilom opravili kar na avtobusni postaji. Boris se je preoblekel, pojedel porcijo makaronov nato pa nekoliko počival. Ob tem je tekla beseda o nadaljevanju tekme. V tem času je neurje ponehalo in tudi dež se je preselil južneje, zato smo nadaljevali našo pot. Ozračje je bilo ohlajeno in tudi asfalt ni bil več tako vroč. Pot nas je v nadaljevanju peljala čez Ptujsko Goro in Rogatec do Šmarij pri Jelšah, kjer je bila naslednja časovna kontrola. Nadaljevali smo pot preko Šentjurja, Kozjega, Senovega in Brestanice do Krškega kjer je bila že deveta časovna kontrola in prevoženih 970 km. Čakalo pa nas je še eno presenečenje. Pričakala nas je skupina navijačev, ki so z glasnim navijanjem in transparenti pozdravili Borisov prihod. Organizator je bila seveda Borisova žena Simona, ki je svojega moža pri njegovem podvigu nedvomno podpirala. Zopet smo si vzeli nekaj časa za druženje in veselje, ki pa ni trajalo dolgo, saj smo morali nadaljevati našo pot. Medtem nas je dohitela tudi že tretja noč, ki ni obetala prav nič prijetnega vremena. Napovedane so bile namreč močnejše padavine, mi pa smo morali premagati še nekaj vzponov in prekolesariti dobrih 120 km. Naslednja postojanka so bile Brežice, kjer so nas spet pričakale palačinke in prijatelji. Ko smo se najedli odličnih palačink, smo nadaljevali pot preko Kostanjevice na Krki in Šentjerneja do Novega mesta. To je za Borisa domači teren


Končno smo zagledali tablo »Postojna« in nekaj trenutkov za tem se je že pripeljalo spremljevalno vozilo z direktorjem dirke, ki je Borisa pripeljalo do cilja. Sledile so čestitke za opravljeno pot, predvsem zaradi dejstva, da Borisa ni ustavil niti dež, sneg in nizke temperature. V zadnjem delu trase smo namreč prehiteli kar nekaj tekmovalcev, ki zaradi razmer niso nadaljevali, ampak so čakali boljše vreme. Po zaključnem slikanju smo se preoblekli in si privoščili skupno kosilo in torto, ki smo jo člani ekipe podarili Borisu. V Postojni smo nato počakali še toliko časa, da je v cilj prišel tudi naš prijatelj, dvakratni udeleženec DOS-a, Tomaž Česnik.Po treh dneh smo tako zapuščali Postojno polni vtisov s pravkar končane avanture.

Misleč, da je tako vse skupaj končano, pa je Borisa čakalo še eno presenečenje. Doma so ga namreč s prisrčno dobrodošlico pričakali vsi domači, sosedje in prijatelji.

DOS EXTREME 2012  KOLESARSKA AVANTURA

kar pomeni, da se je tu zbralo veliko število navijačev, ki so ga nato spremljali preko celotnega vzpona na Vahto. Na vrhu je sledil zaslužen počitek in seveda druženje z navijači. Ura je bila že čez polnoč, zato smo nadaljevali pot naprej in se spustili v Belo Krajino. Preko Metlike smo okrog tretje ure ponoči prišli v Črnomelj. Ves čas pa je deževalo, zato je Borisa že počasi začenjalo zebsti. Spet smo ga preoblekli v topla oblačila in nadaljevali pot skozi Kanižarico nato pa preko 12 km vzpona do Starega trga ob Kolpi. Tu se je temperatura že močno spustila in se nevarno približala ničli. Borisa je začelo pošteno zebsti, lotevala se ga je utrujenost in zaspanost. Zmanjkovalo je suhih oblačil, saj kljub iznajdljivosti pri sušenju oblačil, nismo uspeli posušiti vseh mokrih stvari. Potrebno je bilo hitro ukrepati. Proti dežju pomaga le polivinil smo si rekli in takoj poiskali PVC vreče. Borisa smo ovili v njih in ga povili z lepilnim trakom. Ko je tako pripravljen izstopil iz avtodoma, je bil videti kot vesoljsko bitje iz znanstvenofantastičnega filma starejšega datuma. Tak je nadaljeval pot proti Kočevju. Po nekaterih dodelavah in korekcijah je nova prototipna dežna kolesarska obleka služila svojemu namenu. Pojavil pa se je nov problem. Za nami je bila že tretja noč in spanec je spet pokazal zobe. Boris je začel dremati, kar se je kazalo z vijuganjem po cesti. Zato smo mu predvajali glasno glasbo in se z njim pogovarjali preko zvočnikov.

Kriza je minila in nadaljevali smo pot preko Ribnice in Žlebiča proti Sodražici. Tu pa smo na vetrobranskem steklu opazili že prve snežinke. Vedel sem, da to ne pomeni nič dobrega. Toda Boris ni odnehal. Zagrizel je v Bloški klanec in ga kljub mrazu in zaspanosti z enakomernim in hitrim tempom uspešno premagal. Kasneje mi je priznal, da je večino tega klanca predremal. Večini se bo to zdelo nemogoče, ampak verjemite, da so tega sposobni res vrhunsko pripravljeni športniki. Kljub dremežu, ekstremno nizkim temperaturam in močnem sneženju smo okrog sedme ure zjutraj dosegli predzadnjo časovno kontrolo v Novi Vasi, kjer nas je pričakal tudi sodnik in najin sodelavec Tine. Po kratkem pogovoru smo nadaljevali pot, saj je bilo pred nami še zadnjih 36 km. Boris je zavrtel pedala in kot da za njim nebi bilo prevoženih že 1150 km, je drvel proti Cerknici in naprej skozi Rakek in Unec do Planine. Tu nas je čakal še zadnji vzpon v katerega se je Boris podal kot že v vse prejšnje. Brez strahu, s popolno kontrolo in enakomernim tempom. Vsi skupaj smo bili polni adrenalina pred zaključkom tekme zato smo si dali duška in glasno spodbujali Borisa v zadnjih kilometrih dirke.

Tako se je njegova avantura končala šele pozno popoldne, ko je lahko stopil pod zasluženo prho in utrujen legel v mehko toplo posteljo. Če sodim po sebi je v trenutku zaspal in do jutra spal, kot ni že tri dni prej. Za konec naj povem le še to, da sem izredno vesel in neskončno hvaležen Borisu, da me je povabil v njegovo ekipo. Spoznal sem nove prijatelje, v katerih družbi sem se odlično počutil. Poleg tega sem pridobil veliko novih izkušenj, ki mi bodo še kako prav prišle v mojih prihajajočih avanturah. Mogoče me v kakšno novo povabi tudi Boris.

Avtor: Igor Čučnik

št. 03, Maj 2012

21


ŠPORTNA RUBRIKA

Zabava ali / in novi rod rokometašic V letošnjem šolskem letu smo v okviru interesnih dejavnosti na OŠ Veliki Gaber uvedli vadbo mini rokometa za učenke 4. in 5. razreda. Mini rokomet je ena izmed dejavnosti, ki mladim ponuja veliko možnosti za zabavo, sproščanje in razvijanje sposobnosti. Je »mlajši brat« rokometa, namenjen otrokom od šestega do enajstega leta starosti. Zaradi prilagojenih pravil je za otroke izredno zanimiv in ga radi igrajo. Igra je dinamična, privlačna in bogata predvsem z vidika gibalnih nalog, ki se v njej pojavljajo. Ker je med dekleti kar nekaj telesno in gibalno sposobnih, smo se na šoli odločili, da dekleta prijavimo v akcijo MINI ROKOMET. Tekmovanje mini rokometa za osnovnošolske ekipe organizirata Rokometna zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Poteka že deseto leto, udeležba ekip pa iz sezone v sezono narašča. Tekmovanje je regijsko zasnovano. Naša dekleta so tekmovala v regiji Dolenjska I, v kateri so sodelovale še OŠ Mirna, OŠ Šentjernej, OŠ Stopiče, OŠ Grm, ŽRK Novo mesto in OŠ Škocjan. Na treh turnirjih, kjer so šole med sabo odigrale po dve tekmi, je OŠ Veliki Gaber na koncu zasedla dobro četrto mesto in je veljala za presenečenje sezone, saj se ostale šole akcije MINI ROKOMET udeležujejo že vrsto let, nekatere pa organizirano vadijo in tekmujejo tudi v okviru Ženskega rokometnega kluba Krka iz Novega

22

mesta. Dobra igra deklet pa ni ostala neopažena tudi očem predstavnikom ŽRK Novo mesto, ki so dekleta že povabili v svoje klubske vrste in nekatere aktivnosti. Med drugim so se udeležila njihovih treningov, velikonočnega turnirja, povabili so jih tudi na poletni rokometni kamp v Savudriji. Led je bil v letošnjem šolskem letu prebit, želimo pa si, da rokomet za dekleta v Velikem Gabru ne bi ostal muha enodnevnica, ampak tradicionalna baza nabora igralk za ŽRK Krka. Predstavniki kluba so nad omenjeno idejo navdušeni in so že letos izkazali veliko volje in pomoči. Med drugim občasno poskrbijo za prevoze na treninge, podarili so tudi pet rokometnih žog. Seveda bi za še boljše rezultate v Velikem Gabru potrebovali večjo telovadnico, saj obstoječa ne zadovoljuje niti osnovnim zahtevam pravil mini rokometa.

Avtor: Marko Mežnaršič, učitelj ŠVZ na OŠ Veliki Gaber


september

avgust

maj

Napovednik prireditev in dogodkov maj - september 2012 DATUM IN URA

DOGODEK

LOKACIJA

19. 5. 2012 ob 20h

Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na reviji sodeloval tudi naš MePZ Večerna zarja.

V galeriji OŠ dr. Petra Lunačka Šentrupert

22. 5. 2012 ob 10h

Nadeljevanje aktivnosti, ki pomenijo obogatitev Rastoče knjige Veliki Gaber z okolico z ekonomsko razsežnostjo – projekt Naj korenje iz Velikega Gabra.

Sedež DU Veliki Gaber

23. 5. 2012 ob 18h

Predavanje o naravnem načinu zdravljenja Predavali bosta priznani znanstvenici s področja celostnega zdravja človeka dr. Valentina Kharlova in Ana Marija Kolman.

Dvorana KS Veliki Gaber

4. 8. 2012 ob 10h

Srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine Organiziran bo avtobusni prevoz. O prijavi in ceni boste obveščeni preko poverjenikov. Informacija bo pravočasno tudi na oglasni deski.

Na Jasi v Dolenjskih Toplicah

29. 9. 2012

V septembru je predviden praznik korenja.

Ob stavbi KS VG

neznano

Srečanje pohodnikov Uršna Sela, Veliki Gaber, Šentvid pri Stični

Velika predavalnica CIK, Trebnje

neznano

Pozdrav Mirne Velikemu Gabru (kulturni večer s pesmijo in plesom)

Dvorana KS Veliki Gaber

neznano

večdnevni izlet

Smer še nedorečena

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb. Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite e-mail: OBVEŠČANJE na E: tic@trebnje.si ali pokličite na T: 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

• Od 1. do 3. oktobra 2012 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem bo DU VG aktivno sodelovalo. • Oktobra 2012 se bomo člani društva zbrali na kostanjevem pikniku. • Od 2. do 9. novembra 2012 bomo šli na letovanje v Hotel Delfin v Izolo. • V začetku decembra 2012 se bomo zbrali na prednovoletnem srečanju. • V decembru 2012 dobrodelni koncert DU Veliki Gaber. • O vseh dogodkih boste pravočasno obveščeni preko poverjenikov in na oglasni deski društva.

NAPOVEDNIK PRIREDITEV IN DOGODKOV / SVETNIKI

DEJAVNOSTI IN NAPOVEDNIK ZA DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKI GABER

Društvo upokojencev VG Veliki Gaber 70, 8213 Veliki Gaber GSM.: 031 551 519, 041 528 913

SVETNIKI KS IME

NASLOV

P. ST.

POŠTA

FUNKCIJA

Andrej PEKOLJ

Zagorica 27

8213

Veliki Gaber

računovodja

Boris PRAZNIK

Veliki gaber 86

8213

Veliki Gaber

predsednik sveta ks

Anton TURK

Zagorica pri Vel. Gabru 7

8213

Veliki Gaber

Zagorica

Anton LAVRIH

Žubina 28

8213

Veliki Gaber

Žubina

Mitja JERAS

Medvedjek 32

8213

Veliki Gaber

Veliki Gaber

Lucija MAROLT

Veliki Gaber 71

8213

Veliki Gaber

Veliki Gaber

Jože VERBIČ

Mali Gaber 23

8213

Veliki Gaber

Cesta, Mali Gaber

Matej ŠTEPEC

Zagorica pri Vel. Gabru 37

8213

Veliki Gaber

Zagorica

Janez BREGAR

Stehanja vas 14

8213

Veliki Gaber

Stehanja vas, Gombišče

Borut SEVER

Bič 3

8213

Veliki Gaber

Bič, Pristavica št. 03, Maj 2012

23


št. 03 | maj 2012

Maj

Latinska beseda za mesec maj je Maisus. Beseda izvira iz imena latinske boginje iz italijanskega področja z imenom Maia. Maia je bila boginja pomladi, hči Favne ter žena Vulkana.

Staro slovensko ime za mesec maj je veliki traven, kar pomeni da gre za mesec, ko trava raste. Poleg velikega travna je mesec maj znan tudi kot majnik, cvetnar, rožni mesec. PRAZNIKI:

1. Maj: Prvi maj ali z drugim imenom Praznik dela, je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta. Leta 1890 je prvi maj postal tudi delavski praznik, simbol solidarnosti delavskega razreda. Danes je praznovanje tega za delavce nadvse pomembnega praznika povezano z raznimi kulturnimi shodi, praznovanji ter že skoraj nujnimi visokimi prvomajskimi kresovi, ki razsvetljujejo večer po raznih krajih. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov Podobno kot na praznik jurjevega, je tudi maj povezan z naravo, ki se prebuja, brsti, cveti ter dehti v pisanih cvetovih. Cerkev meseca maja vsak dan pripravi mašo v čast Mariji. Majske večerne pobožnosti se imenujejo Šmarnice. PREGOVORI:

Vir: www.mavrica.net

Saditi fižol na Florijana (4. 5.) je dovolj zarana Brez dežja Pankrac (12. 5.) in Urban (25. 5.), dobre letine up je dan. Če se Pankrac (12. 5.) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Če se Servac (13. 5.) kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni. Če je pred Servacem (13. 5.) poletje, mraz rad pritisne na cvete. Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga. Hladen majnik ti gotovo da, dosti slame in sena. Če Zofija (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Kakor je vreme sv. Urbana (25. 5.), tako bo tudi malega srpana (julija). Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče. Majnik moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen. Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja. Filip napija (3. 5.), Zofija popija (15. 5.). 24

Gabrov list št. 3 (maj 2012)  

Glasilo Krajevne skupnosti Veliki Gaber

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you