Gabrov list št. 9. (maj 2014)

št. 09 | Maj 2014

06 JURJEVA DOMAČIJA

09 IZLET NA KOROŠKO

12 IVAN ZOREC

17 DOS EXTREME KOLESARSKA DIRKA

Vsebina 06

Ju rj e

03 Uvodna beseda 04 Krajevna skupnost Veliki Gaber

va do mač ij a

04 Dela na občinskih cestah 04 Medobčinski inšpektorat pričel nadzirati nepravilnosti ob cestah 04 Komunala Trebnje: Odgovori na najpogostejša vprašanja 05 Popotovanje od Biča do Gabra in nazaj malo drugače 06 Utrinki iz vrtca in šole 06 Jurjeva domačija 07 Filmski krožek 07 Gledališki krožek

15

n ost odg ovo r Pes in st n ika la

07 Gledališko - dramsko skupino OŠ Veliki Gaber 07 Vesela šola 08 Društva iz našega kraja se predstavljajo 08 Tri občine, trije pohodi, trije pisatelji 09 Dejavnosti Društva upokojencev Veliki Gaber 09 Izlet na Koroško »Na Koroškem je fajn« 10 DU napovednik prireditev in dogodkov do konca avgusta

16

10 Slovo Stanislav Hribarja st. iz Velikega Gabra

Veliko noč n i o rat o rij

11 Tradicija iz roda v rod 11 V Velikem Gabru oživljamo stare navade 12 Ivan Zorec 15 Pes in odgovornost lastnika psa tudi na vasi 16 Velikonočni oratorij 17 DOS EXTREME kolesarska dirka okoli Slovenije 18 Znova lep uspeh ekipe Snoopy team 18 Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču 19 Napovednik 19 Pobarvanka

UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec FOTOGRAFIJE IN GRAFIKE Zasebni arhiv Veliki Gaber, Fotolia, All free downloads NASLOVNICA All free downloads OTROŠKA POBARVANKA All free downloads OBLIKOVNA ZASNOVA Studio Creadrom d.o.o.

TEHNIČNA IZVEDBA, TISK Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p.

NAKLADA 600 izvodov NASLOV IN IZDAJATELJ KS Veliki Gaber Veliki Gaber 8213 Slovenija ISSN C507-6161 ks.veliki.gaber@gmail.com

2

UVODNA BESEDA

… Sezona lova na ... … ali drugače poimenovano, leto volitev, kjer bomo lahko zopet uveljavljali svojo voljo in izpolnjevali državljansko dolžnost. Mogoče smo vse prevečkrat kritični do izvoljenih predstavnikov ljudstva. Vendar, ali imamo pravico biti kritični, če se volitev nismo udeležili?

Vsekakor smo vsi željni sprememb, seveda smo toliko bolj veseli, če so spremembe na boljše. Tega si vsi želimo in upamo, čeprav v realnosti ni vedno tako. Zato smatram, da je še kako pomemben dialog na vseh ravneh in na vseh relacijah.

Predvsem pa je pomembno sodelovanje in konstruktiven dialog na lokalni ravni. Na ravni kraja oziroma skupnosti.

Sodelovanje je med šolo, vrtcem, društvi, ki delujejo na posameznem področju, med versko ustanovo, sodelovanje med drugimi organizacijami in posamezniki, kar je za majhen kraj zelo pomembno. In vesel sem, da sem lahko del tega kraja, kjer je doseženo vse to! Sodelovanje, pri katerem ne zaznaš meje začetka in ne opaziš meje konca. Zgolj ljudje, ki delujejo v okviru posamezne organizacije in deluje za skupno vseh nas.

Kot podpredsednik KS Veliki Gaber, bi se rad zahvalil vsem svetnikom naše krajevne skupnosti, ki so vestno izpolnjevali svoje delo in s konstruktivnimi pobudami in pripombami, ter z vestnim udejstvovanjem pri aktivnostih delovali za dobro kraja v tem skrajšanem mandatu. Z gotovostjo si upam trditi, da smo realizirali vse zastavljene cilje. Verjamem, da je želja, idej in ciljev še mnogo. Vendar ob enem tudi mnogo možnosti za nove izzive in priložnost za drugačne ideje. Predvsem pa bi se rad zahvalil tebi Boris, ki si v tem času vložil veliko svojega časa, energije, volje, živcev … skratka sebe, v delo predsednika sveta krajevne skupnosti. Deluješ z vizijo in povezovalno. Si kritičen, a hkrati konstruktiven, odločen in kompromisen.

Resnična hvala vsem društvom in predstavnikom društev, posameznikom in drugim organizacijam, ki aktivno sodelujete pri načrtovanjih in izvedbah posameznih projektov. Lepo je sodelovati v tako timsko naravnanem vzdušju, kjer je vsem skupaj en in edini cilj ter hkrati moto – vse za naš kraj.

Ko prebereš ta list, sledi nov list v našem skupnem glasilu Gabrov list, jutri sledi nov dan, kmalu novo leto, nove priložnosti, novi izzivi, novi uspehi in tudi novi padci. Vendar je zavedanje, da smo povezani kraj in prostor, kjer živimo in da delujemo skupaj, neprecenljivo.

In tako h koncu že kliče tudi šolski zvonec, počitnice so tu ... preživite jih lepo, uživajte, počivajte, modro volite, bistrite glave in ne pozabite … v jeseni se srečamo že na TRETJEM Prazniku korenja v Velikem Gabru. Čaka nas pester program in mnogo presenečenj ...

Veliko prijetnega branja in vse dobro,

Borut Sever

št. 09, maj 2014

3

KS VELIKI GABER

Dela na občinskih cestah V letošnjem letu namerava Občina Trebnje rekonstruirati del lokalne ceste LC 426111 Veliki Gaber – Bič. Obseg del je predviden v dolžini 680 m iz smeri Biča proti Velikemu Gabru. Dela se bodo pričela v Biču, na mestu, kjer je bila lokalna cesta že rekonstruirana v sklopu gradnje avtoceste, t.j. cca 100 m izven križišča regionalne ceste R2416/1348 Grm - Bič in predmetne ceste. Vozišče se bo iz sedanje širine 4,2 – 4,3 m razširilo na 5,5 m, ustrezno se bo uredilo odvodnjavanje, izvedla prometna oprema ter prilagodili obstoječi priključki poljskih poti.

Trenutno smo v fazi izbire izvajalca, do začetka junija naj bi bila podpisana gradbena pogodba z najugodnejšim ponudnikom. V času gradnje, ki se bo predvidoma začela v začetku junija (pogoj za pričetek so podpisana soglasja vseh lastnikov tangiranih zemljišč – večinoma jih je pridobljenih), je predvidena polovična zapora ceste, promet bo izmenično enosmeren.

Načrtovana investicija naj bi se predvidoma končala v sredini oktobra letos.

Občinska uprava Občine Trebnje , Oddelek za okolje in prostor, Darja Štraus, Svetovalka III

Medobčinski inšpektorat pričel nadzirati nepravilnosti ob cestah Medobčinski inšpektorat je v zadnjem času prejel večje število prijav in pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti ob cestah. Prav tako je inšpektorat v okviru svojega rednega dela zabeležil vrsto nepravilnosti, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Z namenom, da se izboljša stanje varnosti v cestnem prometu, bo inšpektorat v prihodnjih mesecih pričel z rednim nadzorom nad posegi v območju cest in ustrezno ukrepal v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

Inšpektorat bo tako v prvi vrsti izvajal nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah (zagotavljanje preglednosti), nad odvajanjem odplak in drugih tekočin na cesto, izvajanjem kmetijskih (oranje ipd.) in drugih posegov v območju cest. Namen nadzora je zagotoviti varno uporabo cest vsem udeležencem v prometu.

V izogib posledicam v cestnem prometu pa občane tudi pozivamo, da sami odstranijo morebitne nepravilnosti ob cestah in tako prispevajo k boljši prometni varnosti.

Brigita Kalčič, Medobčinski inšpektorat in redarstvo

4

Odgovori na najpogostejša vprašanja Ob gradnjah ali obnovi hiš, kam lahko občani odpeljejo svoje odpadke oz. pri kom lahko naročijo odvoz; koliko to stane; zakaj je pomembno odpeljati gradbene odpadke na primerno odlagališče?

Fizične osebe lahko dostavijo gradbene odpadke v zbirni center Globoko. Pavšalna cena 4,00 € z DDV se obračuna za količine od 1 kg do 250 kg. Po dejanski teži se obračuna količina gradbenih odpadkov nad 250 kg po ceni 16,00 €/ tono z DDV. Gradbeni odpadki se sprejemajo proti plačilu, ker se s položnico obračunavajo samo komunalni odpadki.

Gradbeni odpadki pa se uvrščajo med nekomunalne odpadke. Če gradbene storitve izvaja pravna oseba mora gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave, ki imata dovoljenje od Agencije Republike Slovenije za okolje. Oddaja odpadkov zbiralcu ali predelovalcu se potrdi z izpolnjevanjem elektronskega evidenčnega lista. Prevoz gradbenih odpadkov lahko izvajajo tudi pravne osebe, če so vpisane v evidenco prevoznikov odpadkov, ki jo vodi ARSO. Gradbene odpadke je pomembno odpeljati na primerno odlagališče, oziroma jih oddati zbiralcu ali predelovalcu, ker je potrebno na podlagi 13. člena Uredbe o odpadkih ( Ur. l. RS, št. 103/2011) do leta 2020 najmanj 70 odstotkov gradbenih odpadkov od skupne teže predelati in ponovno uporabiti.

Kakšen je novi sistem odvoza kosovnih odpadkov, na katero številko lahko občani pokličejo?

S sprejetjem novega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 87/2013) je začel veljati nov način odvoza kosovnih odpadkov. Odvoz kosovnih odpadkov poteka sedaj na klic naročnika, kar pomeni da mora naročnik najaviti odvoz kosovnih odpadkov v tajništvu Komunale Trebnje d.o.o., osebno ali po telefonu na telefonsko številko 07/34 81 260 od ponedeljka do petka med 7 in 14 uro. Naročnik je s strani izvajalca predhodno obveščen o dnevu odvoza kosovnih odpadkov, da lahko na ta dan odpadke pripravi na prevzemno mesto.

Popotovanje od Biča do Gabra in nazaj malo drugače

Med kosovne odpadke ne sodijo pnevmatike, gradbeni material, avtomobilski deli in podobno.

Kam lahko občani oddajo klavniške odpadke in zakaj je pomembno na primeren način oddajati takšne odpadke in jih ne odlagati v naravo?

Komunala Trebnje d.o.o. v okviru občinske gospodarske javne službe zbira in odvaža samo komunalne odpadke, kar pomeni, da je prepovedano odlaganje v zabojnike klavniške odpadke ali poginule živali. Klavniški ostanki povzročajo velik smrad, saj se komunalni odpadki prebirajo ročno. S poginulimi živali pa se lahko prenašajo tudi bolezni, zato se take odpadke zbira ločeno.

Klavniške odpadke prevzema veterinarska higienska služba v Novem mestu. Več informacij lahko dobijte na telefonski št.

07/ 33 25 801.

Ob tej priložnosti želimo uporabnike opozoriti še na nekatere najbolj pogoste nepravilnosti pri ločevanju odpadkov, ki jih ugotavljamo pri našem delu:

• • • •

•

Ravno steklo ne sodi v zabojnik za stekleno embalažo, ampak ga zbiramo ločeno v zbirnem centru Globoko.

Stekleno embalažo je potrebno v zabojnik odlagati brez plastičnih vrečk.

Keramika ne sodi med stekleno embalažo.

Pnevmatike je prepovedano odlagati na prevzemna mesta za komunalne odpadke, ampak jih lahko fizične osebe brezplačno prepustijo v zbirnem centru Globoko do 50 kg na osebo letno.

Mešano in stekleno embalažo je prepovedano odlagati med preostanek odpadkov (mešani komunalni odpadki).

Marko Povše, Komunala Trebnje d.o.o.

www.komunala-trebnje.si info@komunala-trebnje.si

T: 07 348 12 60 F: 07 348 12 82

V soboto, 12. Aprila, se nas je okoli 8. ure nekaj krajanov Velikega Gabra zbralo pred stavbo KS, kjer smo se na tešče do dobrega nasmejali in razvedrili. Dobili smo prav posebne popotovalne vreče, ki smo jih z veseljem nosili celo dopoldne.

Razdelili smo si še poti in se odpravili po poteh človeške nevestnosti.

Tako se je naše romanje pričelo malo pred deveto uro dopoldan v križišču z avtocesto v Biču. Najprej smo se lotili desnega pasu ceste. Če je bila naša akcija preteklo leto na tej relaciji obarvana avtomobilistično, je letos potekala v duhu prostega časa in piknika v naravi.

Potovanje je hitro potekalo. Kmalu smo prispeli ven iz vasi. Ravnica mimo kozolcev nam ni povzročala veliko težav. Bilo je nekaj »piksen«, ki so jih kmetovalci s svojimi stroji že vdelali v obdelovalno zemljo. Kaj hujšega ni bilo.

Mimo nas so se vozili domačini, ki so nas vestno pozdravljali in začudeni mimoidoči, ki jih je močno zanimalo kaj nabiramo. Naša pot se je rahlo pričela vzpenjati. In kmalu so se začele tudi kazati sledi nevestnosti človeka. Našli smo lepo zavezano vrečko, katere vsebina nas je močno zlakotila. V njej so bili dve konzervi, plastičen nož in vilice, papirnate servietke in seveda brez tega res ne gre - pločevinka. Pot v hrib skozi »prelaz« Prevalje nas je močno upočasnila. Vendar ne zaradi klanca, temveč zaradi količine odpadkov.

Popotovanje od Biča do Gabra in nazaj malo drugače

Mimo nas so se vozili domačini, ki so nas vestno pozdravljali in začudeni mimoidoči, ki jih je močno zanimalo kaj nabiramo. Naša pot se je rahlo pričela vzpenjati. In kmalu so se začele tudi kazati sledi nevestnosti človeka.

V množici pločevink, vrečk od raznih prigrizkov, plastenk in tudi nekaj steklenic smo zopet kmalu našli vrečko z vsem priborom in sledmi dobrega kosila ali malice.

Podobno pripravljenih vrečk in lončkov »coffee to go« je bilo kar nekaj. Zanimivo je ugotoviti, da je ta prostor tako priljubljen za »piknik« v naravi. Očitno je tukaj kar veliko ljudi imelo malico in sproščeno druženje.

Na tem predelu je bilo tudi precej cigaretnih škatlic, ki so na otip delovale polno. No njena vsebina pa je bila vsekakor presenečenje. V sebi je skrivala več deset kosov pločevinaste folije, ki je bila skrbno in predvsem VESTNO zmečkana v kroglico in vložena v omenjeno škatlico cigaret. Tako napolnjenih smo našli pet škatlic.

Pot nas je vodila vse do Velikega Gabra, kjer smo se na prečudovitem »otoku« (beri ekološki otok) razbremenili naših »nahrbtnikov« in mogoče tudi »tvoje« nevestnosti.

Na »otoku« smo opazili, da se je že nekaj popotnikov pred nami razbremenilo, nekateri so se tam tudi sezuli.

Vso to razmišljanje o malici nas je močno premamilo in smo tudi mi naredili krajši postanek, v bifeju čez cesto in kaj hitro nadaljevali svojo zastavljeno pot.

In ne morem, da ne razmišljam: »Verjamem, da si lačen in da tempo življenja narekuje bolj nezdrav način prehranjevanja, kot zdrav. Občutek imam, da si zelo vesten. Vrečka je lepo zavezana, v trgovini si vzel tudi račun, uporabljaš servietke,… celo pločevinko si na pol zmečkal, da bi prihranil na prostornini. Gotovo si tudi urejen in imaš rad urejeno svoje delovno okolje in svoje prevozno sredstvo. Vendar verjemi, če si lahko vse zložil nazaj v vrečko, če si zelo skrbno izoblikoval kroglico iz aluminijaste folije in jo vložil nazaj v škatlico od cigaret, če si na pol sploščil pločevinko, ti ne bo toliko kazila avtomobila, da vse skupaj prepelješ do svojega prvega postanka in vse skupaj odložiš v zato pripravljene zabojnike. Narava ti bo hvaležna! Tvoji in moji zanamci tudi! Pa tudi meni prihodnje leto ne bo potrebno pisati tega. Hvala, ker razumeš!!«

Bilo je hladno sobotno juto v rani pomladi, kazalo je na dež in tu pa tam je že jokalo tudi nebo. Narava vrača, do nas je hladna, nestanovitna,…razbesnjena,…… ti mogoče ne bi bil?……

Borut Sever

Jurjeva domačija V sklopu projekta Slovenija, moja domovina, smo se otroci skupin Kužki in Zajčki, vrtca Sončnica (Veliki Gaber), odpravili na Občine pri Trebnjem, kjer smo preko ogleda Jurjeve domačije, ki je od leta 2000 kulturno etnološki spomenik lokalnega pomena, spoznali življenje nekoč in ga primerjali z današnjim. Poleg domačije smo videli tudi svinjak, kaščo, vodnjak ter pod in spoznali njihov namen.

Skozi glavna vrata hiše, prekrite s slamo, smo vstopili v vežo s črno kuhinjo, kjer smo opazili velik svinjski kotel. Najbolj zanimiv nam je bil velik obok ali »šija« nad kuhinjo, kjer so sušili suho-mesnate izdelke. Videli smo manjšo shrambo ali »špajzo«, veliko sobo imenovano hiša, iz katere vodijo majhna vrata v manjšo sobo, ki ji lahko rečemo tudi »štiblc« ter klet. Z zanimanjem smo si ogledali majhno kamro v kateri so spali otroci in kar pod posteljo imeli na razpolago nočno posodo ali »kahlo«.

Ugotovili smo, da niso imeli ne televizije, ne radia, zato so si dolge večere krajšali z gledanjem odprte krušne peči, v kateri je plapolal ogenj.

Po ogledu domačije smo si privoščili stare otroške igre, ki so se jih igrali naši dedki in babice. Preizkusili smo se v Marjanci in streljali kozla.

In pošteno smo se nasmejali …

Strokovne delavke skupin Zajčki in Kužki

6

UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE

Gledališka skupina, ki igra igro Pod medvedovim dežnikom

Filmski krožek V letošnjem šolskem letu se je vključilo v krožek zelo veliko učencev, zato so se razdelili na skupine. Učenci so se seznanjali s koraki nastajanja filma in sodelovali od iskanja sporočila do končnega izdelka – filma, ki so ga potem zaigrali. S krajšim filmskim vložkom POZDRAVI po besedilu Urške Mitrović, ki smo ga posneli sami, smo sodelovali tudi na šolski kulturni prireditvi. V šolskem letu smo v OŠ Veliki Gaber pri filmskem krožku ustvarili nov igrani kratki film Vrtavka. Glasbo za film je prispevala Urška Mitrović, snemanje in montažo filma pa je opravil gospod Jože Planinšek.

Zgodba govori o eni od problematik sodobnega časa – o pomanjkanju denarja v družinah oziroma vse večji usmerjenosti k materialnim dobrinam, ki se kaže tudi že pri mlajših. Mladi režiserki Iza Jerlah in Lara Štrempfelj pa sta usmerili zgodbo v zanimiv zaključek, katerega bi se lahko posluževali tudi starejši. Lepo je kaj imeti, še lepše je deliti.

Na filmskem festivalu ZOOM.8 v Pionirskem domu v Ljubljani je bil film uvrščen med najbolje ocenjene filme.

Gledališki krožek Učenci so se že na začetku šolskega leta usmerili v dve skupini.

Lutkovna skupina je na začetku šolskega leta še enkrat zaigrala Mavrično ribico v Ljubljani pri Rastoči knjigi v sodelovanju s KS Veliki Gaber. Lutkovno skupino OŠ Veliki Gaber letos sestavljajo učenci 2., 3. in 4. razreda, ki so se z lutkami in igranjem srečali že lansko leto. Letos pa z delom nadaljujejo, pridružilo se je tudi nekaj novih članov, ki pa so se z igranjem z lutkami letos srečali prvič. Učenci so spoznavali različne lutke in rokovanje z njimi, nato so spoznali zgodbo in dramsko besedilo Danila Vranca po knjigi Edith Schreiber Wicke: Ko so bili krokarji še pisani. Glasbeno jo je opremila Urška Mitrović. Zgodba pripoveduje o prevzetnih pisanih krokarjih, ki so se kar naprej prepirali, katera barva je lepša, toda na koncu jih preseneti nevihta in spoznajo, da je najbolje biti to, kar si in takšen kot si.

Skupina se je udeležila Območnega srečanja lutkovnih skupin v Mokronogu, kjer je ocenjevalka Irena Rajh Kunaver, direktorica zavoda Lutkovnega gledališča FRU-FRU, podala po

ogledu pozitivno oceno in bila navdušena nad številčnostjo skupine (18 učencev).

Gledališko - dramsko skupino OŠ Veliki Gaber ... sestavljajo motivirani učenci za različne oblike gledaliških dejavnosti: igre, deklamacije in tudi daljše gledališke uprizoritve. Učenci radi sodelujejo in nastopajo na različnih prireditvah na šoli in se z veseljem predstavijo tudi na kulturnih dogodkih v KS Veliki Gaber.

Večja skupina se je z igro Pod medvedovim dežnikom udeležila tudi Območnega srečanja gledaliških skupin v Mokronogu. Ocenjevalec, Damjan TRBOVC, uni. dipl. gled. igralec, je igranje skupine, sceno in kostume pohvalil.

Vesela šola V skupini Vesele šole učencev druge triade se je letos zbralo 13 učencev. Učenci so do marca preko PIL-ovih izbranih projektnih nalog razširjali znanje preko internetnih povezav in reševanja internetnih nalog ter z branjem prilog v reviji PIL. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 12 učencev in vsi so prejeli bronasto priznanje. Državnega tekmovanja so se udeležili 4 učenci. Vsi so dosegli srebrno priznanje.

Mentorica krožkov: Justina Zupančič

Malo okrnjena filmska ekipa za film Vrtavka št. 09, maj 2014

7

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Tri občine, trije pohodi, trije pisatelji Knjižnica Ivana Zorca, Učna pot Ivana Zorca Zorčev pohod (Po poteh treh občin) Krajani Velikega Gabra premalo poznamo in cenimo našega rojaka, pisatelja Ivana Zorca, ki je pustil trajne sledi v slovenskem leposlovju in ostaja ob Josipu Jurčiču in Franu Jakliču eden od treh stebrov dolenjske dežele. Svojo naravno nadarjenost je uresničil na področju večerniške kmečke in zgodovinske povesti.

Pisatelj ni imel možnosti in sreče, da bi bile vrednote njegovega ustvarjalnega dela priznane še za časa njegovega življenja, čeprav so njegove povesti izšle pri Mohorjevi družbi in so se v tistem času kar veliko brale. To so bile izvirne knjige, kot so Domačija ob Temenici, Iz nižav in težav, Beli menihi v štirih delih (Beli menihi, Stiški svobodnjak, Stiški tlačan, Izgnani menihi) in druge krajše povesti iz njegovega življenja.

Veliko pisateljevega dela je še neobjavljenega in se kot zapuščina hrani v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Več kot 60 let po Zorčevi smrti je urednik domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje dr.

Mihael Glavan zbral nekaj njegovih del iz zapuščine in jih objavil v knjigi »Neznani Ivan Zorec«. Knjiga je bila letos januarja predstavljena širšemu krogu prebivalcev v Knjižnici Ivančna Gorica, v Knjižnici Pavla Golia v Trebnjem in Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Ostala, še ne objavljena dela Ivana Zorca, pa čakajo na zeleno luč, ko se bo zbralo dovolj sredstev za objavo.

V šolskem letu 2012/2013 so učenke devetega razreda Osnovne šole Veliki Gaber, Ajda Predalič, Pia Kanc in Urša Glavič z mentorjem prof. Janijem Strnadom izdelale raziskovalno nalogo za državno tekmovanje z naslovom »Manj znani pisatelj našega kraja«. Odločile so se za rojaka Ivana Zorca. Ko so prebrale vsa dostopna dela Ivana Zorca, so se odločile, da bodo raziskovalni nalogi dale naslov: Pozabljeni zaklad Temeniške doline - Ivan Zorec (18801952). Nalogo je državna komisija ocenila kot najboljšo in jo nagradila z zlatim priznanjem. Bravo, dekleta! Iskrene čestitke od krajanov (čeprav malo pozno).

Društvo upokojencev Veliki Gaber je bilo prvo, ki je našemu rojaku postavilo zasluženo obeležje v njegovem rojstnem kraju, po njem imenovalo novoustanovljeno knjižnico v Knjižnico Ivana Zorca. Ta bo v prenovljenem delu bivše pošte postala del matične Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Po Ivanu Zorcu se imenuje učna pot, po njem je poimenovana tudi pohodniška pot - Zorčev pohod, ki poteka po ozemlju treh občin: Trebnje, Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji.

kraju. Tam si lahko pri domačinu Ivanu Medvedu ogledamo tudi nad 150 let stare eksponate kmečkega orodja.

Pot nadaljujemo proti zaselku »Klanec«, kjer še stoji hiška ob cesti, v kateri je nekaj časa živela Zorčeva družina. Učna pot se nadaljuje skozi gozd proti »Malenščeku« (nekoč naj bi tam stal mlin), od tam naprej mimo nasada »ameriškega hrasta« do »Mirenšce«, kraškega brezna, kjer naj bi bil krajši postanek, saj so zgodovinske pripovedi o dogodkih v sami jami in okolici zelo zanimive (prvi tajni shodi in priprave na kmečki punt), kakor je tudi zanimiv ta del kraškega sveta, ki ga v svojih zgodbah opisuje Ivan Zorec.

Učna pot vodi dalje do »Kuščerjaka«, starega kamnoloma, katerega pisatelj večkrat omenja v knjigi Neznani Ivan Zorec.

V »Vaški zgodbi« pa so opisani dogodki, povezani z življenjem domačinov in delom v kamnolomu.

Pot vodi mimo Jeračeve domačije, nasproti te pa je nekoč stala »Repnikova kajža«; tudi v njej je stanovala Zorčeva družina. Gremo naprej mimo še danes enako imenovanih domačij (Repnik, Sitar, Šmarc, Prbiv) do »Požarnice«, mimo italijanskega bunkerja, čez progo, naprej do »Strašljivke«, še dalje do starodobnega Gršetovega malna (postojanka, možna predstavitev), nazaj po Dolini Temenice v vas Breg, do starodobne Lojzove kovačije (možna predstavitev ročnega kovanja železa). Zopet na cesto po Dolini Temenice do bifeja Žonta, čez železniško progo po Košatki, do Lovske koče, čez nadvoz avtoceste do zaselka Gline (ime po izkopavanju gline in izdelavi opeke v Zorčevem času), ki spada pod Veliki Gaber. Na domačiji Janeza Korevca si lahko ogledamo bogato zbirko motorjev starodobnikov. Od tu je le še nekaj minut do končnega cilja oziroma začetka - starta.

Zorčev pohod po poteh treh občin, je bil v Gabrovem listu že predstavljen. Letos bo ta pohod postal že tradicionalen, podobno kot je Jurčičev in Levstikov pohod.

Tri občine, trije pohodi, trije pisatelji.

Joži Štrempfelj, Predsednica DU Veliki Gaber Učna pot Ivana Zorca poteka po označenih markacijah s prvo učno točko v Malem Gabru, pisateljevemu rojstnem

8

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Dejavnosti Društva upokojencev Veliki Gaber v letošnjem letu Naši športniki se redno udeležujejo treningov in priprav za športna tekmovanja v okviru PZDU (Pokrajinske zveze društva upokojencev Dolenjske in Bele krajine). Večina tekmovanj so že uspešno zaključili, čaka jih še tekmovanje v balinanju, pohodništvu in keglanju na vrvici.

MePZ in FS (mešani pevski zbor in folklorna skupina) so nastopili na več prireditvah, območnem in regijskem srečanju, gostovala pa tudi v več domovih za starejše občane (DSO Trebnje, Šmarjeta, Dobrepolje, Tisje, Grosuplje), na koncertu MePZ DU v Straži …

Projekt starejši za starejše uspešno nadaljuje svoje poslanstvo.

Krožek ročnih del vztrajno deluje z vedno novimi idejami.

Prostovoljcem na vseh področjih delovanja izrekam zahvalo za njihov dragoceni čas, ki ga nesebično žrtvujejo za dobrobit društva in ne nazadnje tudi za krepitev samega sebe.

Predsednica DU,

Joži Štrempfelj, Predsednica DU Veliki Gaber

Izlet na Koroško »Na Koroškem je fajn« Za celodnevni izlet na Koroško, so z ugodno ponudbo in dobrim programom poskrbeli KOROŠKI SPLAVARJI NA DRAVI.

Nepozabno doživetje iz našega izleta, ko smo se v objemu neokrnjene narave, podali na splavarsko rajžo s Koroškimi splavarji na Dravi.

Program je poleg splavarske rajže, ki se je začela s sprejemom in pogostitvijo (kruh, sol, žganje),pričetkom plovbe s predstavitvijo flosarjev, zanimivim animacijskim programom s flosarskimi frajlami, muzikanti in flosarskim humoristom, tradicionalnem flosarskim krstom, flosarskim kosilom na žlico (golaž, polenta z grumpi, kruh), flosarska kava, vključeval še ogled hiše mojstrovin Perger v Slovenj

Gradcu (edini evropski medičar in svečar s tradicijo iz leta 1757) , ter ogled kmetije Klančnik , ki leži na sotočju treh dolin - Dravske, Mežiške in Mislinjske v kraju Podklanec.

Ob degustaciji domače salame, jabolčnika in duhovitem govorniku gospodarju Marku (kmet, igralec, lovec, humorist), je bilo doživetje enkratno. Za konec smo se popeljali s pravim turističnim vlakcem, po njegovi 40 ha veliki obori, v kateri domuje veliko divjadi. Izlet smo zaključili s poznim kosilom v gostilni Gušt, blizu Velenja.

Joži Štrempfelj, Predsednica DU Veliki Gaber

št. 09, maj 2014

9

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

NAPOVEDNIK PRIREDITEV IN DOGODKOV DO KONCA AVGUSTA

Društvo upokojencev Veliki Gaber Vsak ponedeljek od 18 - 20. ure

Folklora

telovadnica OŠ

8. 05. 2014

Revija pevskih zborov DU Dolenjske

Straža

24. 05. 2014

Pohod Speča lepotica

Mirna-start

12. 06. 2014

Piknik DU Metlika in DU Veliki Gaber

Metlika

23. 06. 2014

Kresovanje (DU in PGD Veliki Gaber)

Veliki Gaber

2. 08. 2014

Srečanje na Jasi

Dolenjske toplice

NI TE NA PRAGU, NI TE V HIŠI, TVOJEGA GLASU SE VEČ NE SLIŠI. NI VEČ TVOJEGA SMEHLJAJA, LE DELO TVOJIH ROK OSTAJA. V 80. LETU STAROSTI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ MOŽ, OČE, DEDEK, PR ADEDEK IN TAST STANISLAV HRIBAR ST. IZ VELIKEGA GABR A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.

Hvala zdravnici dr. Katarini Žirovnik Kuster, sestri Marjeti, in patronažnim sestram ZD Trebnje. Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, dr. Gradetskemu in dr. Stariču iskrena hvala.

Lovskemu društvu Veliki Gaber, Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna gorica, Krajevni skupnosti Veliki Gaber, Obrtni zbornici Trebnje, Konjeniškemu društvu Radohova vas in Gombišče, Društvu upokojencev Veliki Gaber, Zveza združenje borcev Veliki Gaber, Gasilskemu društvu Veliki Gaber, pogrebni službi Perpar, pevcem, rogistom, gostilni Zupančič Žužemberk in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

10

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Tradicija iz roda v rod Cvetnonedeljske butare, značilne za cvetno nedeljo pred veliko nočjo, po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo.

Razlikujejo se po pokrajinah, tako po sestavi kot obliki. V Ljubljani so zelenje nadomestili oblanci, na Ljubnem pa imajo obliko različnih predmetov.

Najpogosteje jih sestavljajo dren, bezeg, leska, bršljan, brinje in vrba. Podobno kot v preteklosti še danes butare krasijo z jabolki, pomarančami, papirnatimi trakovi in cvetjem. Njihova sestava in velikost sta v preteklosti odražali socialni status lastnika, česar danes ni več. Se pa že v več krajih potrudijo in izdelajo butaro velikanko, pri čemer po navadi sodeluje cela vas.

Med redke izdelovalce butaric sodi tudi družina Ceglar iz Velikega Gabra. Tradicijo nadaljuje že tretji rod. Pričela sta oče Tone in mama Lojzka ter znanje prenesla na svoje sinove, le-ti pa na svoje otroke. Njihovo veselje ob vsakem novem trendu je veliko. »Radi smo posebni, če ne v obliki, pa vsaj v barvah in dodatkih. Veselimo se praznika velike noči in izdelave butaric ter tako imenovanih šopkov iz oblancev,« pripoveduje mama Lojzka.

Njihove butarice so znane po vsej Sloveniji, saj jih kupujejo tako Gorenjci kot Dolenjci.

Tekst in foto: Mojca Smolič

V Velikem Gabru oživljamo stare navade

Kot veleva star običaj ob godovanju, so se 18. marca, na predvečer goda sv. Jožefa, zbrali sosedje in odšli »rompljat« k sosedom Jožetom.

S harmoniko, kitaro, lesenim ribežnom, s katerim so perice nekdaj prale perilo, pokrovkami, smetišnicami … so zaigrali in tudi zapeli vsem godovnikom v ulici ter jih tako presenetili.

Ko so »odrompljali« in odigrali nekaj skladb, je prišel godovnik pozdravit goste. Slavljencu so voščili in mu izrekli dobre želje, on pa jih je pogostil. Tako so nadaljevali po celi ulici, pri vseh godovnikih. Veselje in presenečenje ob oživitvi običaja je bilo zelo veliko.

Tekst in foto: Mojca Smolič

št. 09, maj 2014

11

IVAN ZOREC

Ivan Zorec (25. 7. 1880 – 30. 7. 1952)

Med Malim Gabrom in Stično Ivan Zorec je pustil trajne sledi v slovenskem leposlovju in ostaja ob Josipu Jurčiču in Franu Jakliču eden od treh pisateljskih stebrov dolenjske dežele. Svojo naravno nadarjenost je uresničil predvsem na področju večerniške kmečke in zgodovinske povesti. Pisateljsko se je formiral v času moderne, ki je v umetniku videla izvoljenca in poslanca, ki pa ima zaradi svojega narojenega daru posebno etično odgovornost, da v svojih delih išče in zagovarja resnico, pravico in lepoto. Teh etičnih postulatov se je Zorec jasno zavedal in se trudil po njih ustvarjati.

postal umetnostni zgodovinar in popisovalec zgodovinskih spomenikov v našem okolju, zlasti v Stični. Zaradi revščine ga je mama lahko poslala v ljubljansko normalko šele pri štirinajstih letih, najbrž že s pomočjo očetovih ameriških dolarjev. Ko se je naučil osnov nemščine, se je v šol. letu 1895/96 vpisal na novomeško gimnazijo, kjer pa je bil zaradi neprimernega vedenja izključen še pred koncem drugega razreda, ki ga je potem opravil z izpitom v Ljubljani in tam nadaljeval šolanje najprej v nižji gimnaziji, peti razred pa je opravil že na klasični gimnaziji.

Selitev v Stično Pisateljev oče, Franc Zorec, rojen 15.9. 1850 v Malem Gabru št. 1, je bil eden od štirih sinov polzemljaka, kar je tedaj pomenilo, da je bil oče razmeroma trden gruntar, ki je svojo družino preživljal s kmetovanjem in domačo živinorejo.

V Stični 24 se je pri Mandkovih staršema Janezu in Neži Kozlevčar 12. novembra 1843 rodila hčerka Marija (Micka).

Kako sta se seznanila in zaljubila Marija in sedem let mlajši Franc, ni znano, vendar priložnosti gotovo ni manjkalo, saj sta bila Šentvid, kamor je sodil tudi Mali Gaber, in Stična sosednji fari. Marija in Franc (Micka in Francl) sta se poročila v Stični, 22. maja 1878. Mladoporočenca sta se naselila kot gostača v ženinovi domači vasi, kjer se je tudi rodil njun prvi otrok, naš slavni pisatelj Ivan Zorec.

Bister in nemiren gimnazijec Ivan se je ob materinem pripovedovanju že zelo zgodaj naučil branja, tako da je tekoče bral, še preden ga je dobil v šolo tedanji gabrski učitelj Konrad Črnologar, tudi naš slavni dolenjski rojak s Peščenika pri Višnji Gori, ki je kasneje

12

Ob koncu Ivanovega šolanja se je družina iz Malega Gabra preselila v Stično, na njihov »laz«, ki ga je kupil oče z ameriškimi zaslužki. S seboj so prinesli družinsko ime Kotarjevi. Tam je stala majhna hiša s št. 107, ki je bila v začetku bolj podobna skednju kot hiši, zemljišča okoli nje pa je bilo kar precej.

Družina je odtlej stalno živela v Stični, oče se je po nakupu še enkrat odpravil v Ameriko, domov je prišel samo umret.

Vojak in državni ur adnik Pri dvajsetih se je Zorčevo redno izobraževanje končalo.

Poklicali so ga v vojaško službo za eno leto, kjer se je dobro izkazal in na koncu še opravil oficirski izpit. Po opravljeni vojaški službi si je moral najti službo, ki jo je končno dobil pri Direkciji južne železnice v Trstu. Tako je 24. 8. 1903 postal »gosposki hlapec«, kakor je temu rekla njegova mama. Ker ni imel dokončane gimnazijske izobrazbe, se je moral zadovoljiti z nižjim uradniškim mestom pri državnih železnicah. Dohodki so bili skromni, a vendarle redni , tako da se je 13. 6. 1905 v Trstu poročil s čedno mlado učiteljico Marijo Ano Rupnik iz

IVAN ZOREC

in pisatelji so bili za takratno mladino narodni in duhovni vodniki, ki so močno privlačili mladino. Zorec je že od doma imel razvit čut za branje, pripovedovanje in zgodbarstvo, v Novem mestu pa si je že zapisoval zanimive ljudske izreke in jezikovne posebnosti iz domačega okolja. V Ljubljani je poskusil že tudi pisati in še ne dvajsetleten objavil prve prozne prispevke v Nadi, Domoljubu, Vrtcu in še kje. Najraje se je podpisoval s psevdonimom Gabrovski.

Mladeništvo ga je gnalo v goreče rodoljubje, ki ga je poglabljal in razvijal tudi v zrelih letih. Svoje mladostne literarne poskuse in svoje bližanje pisateljski poti je podrobneje popisal leta 1938 v svoji avtobiografski knjigi Iz nižav in težav. V tem delu je poleg svojih literarnih začetkov osvetlil tudi svoje otroštvo in mladost.

Pisatelj kr atkih zgodb in povesti

Vipave. Po tedanjih avstro-ogrskih državnih pravilih je morala službo opustiti, ker se ni poročila z učiteljem, tako je skrb za družino v celoti padla na mladega Ivana Zorca.

V družini se je rodilo pet otrok.. Prvi otrok (Bojan) je živel samo nekaj mesecev. Ta je bil rojen leta 1905. Čez dve leti je prišel Brat Črtomir, leta 1909 Bogomila, 1911 Sonja, ki je umrla tri leta stara za jetiko, in 1915 kot zadnja Darinka, poročena Pucelj, ki je dočakala visoko starost 93 let in umrla leta 2008.

Pisatelj je z mlado družino živel v Trstu, kjer ga je okoli leta 1910 napadla huda tuberkuloza. Zdravil se je v zdraviliščih, se zatekel domov v Stično, kjer je izpljuval vso desno polovico pljuč, a se na svežem zraku vendarle za silo pozdravil in vzdržal še štirideset let. Čeprav le s polovico pljuč in z zelo oslabelim vidom, se je aktivno udeležil naporne in nevarne vojaške službe v prvi svetovni vojni, v kateri je že takoj začetku izgubil svojega brata Jožeta. V Jugoslavijo je vstopil poln optimizma, a ga je kmalu razočaralo velesrbsko jugoslovanstvo, ki je pri uradovanju zapostavljalo slovenski jezik. Kot železniški nadzornik je vzdržal do upokojitve leta 1932 in potem ob pisateljevanju še dvajset let. Preživel je še eno vojno in doživel še eno Jugoslavijo, njegovo veselje in uteha pa so mu bile dolenjske vasi od Malega Gabra do Stične.

Nadarjen pisatelj Ivan Zorec je že v Novem mestu imel velike vzornike v malo starejših sošolcih, zlasti Dragotinu Ketteju in Radivoju Peterlinu. Navduševal se je nad idejami o jugoslovanstvu, ki so se takrat širile med mladino, in zavzeto spremljal slovenske revije in časopise, ki so prinašale literarne prispevke. Pesniki

Strahotno prvo svetovno vojno je Zorec preživel kot nižji častnik v zelo različnih krajih nekdanje Avstro-ogrske, od Gradca in Galicije pa do Hercegovine, kjer je bil najdlje in se je še najbolj vživel. Po vojni se je z družino proti koncu leta 1918 naselil v Ljubljani. Navdušen in vzhičen je pričakal ustanovitev države Jugoslavije, službeno je napredoval in se kljub bolehnosti ustalil in začel intenzivno literarno ustvarjati.

Za pisanje ga je znova pridobil Milan Pugelj, takratni mojster novele in povesti, in ga vpeljal v Ljubljanski zvon. V nekaj letih se mu je nabralo toliko novel, da se je opogumil in leta 1921 v samozaložbi izdal svojo prvo knjigo z naslovom Pomenki. Šopek šestih novel, med katerimi je tudi Domačija ob Temenici, ki jo je kasneje razširil in poglobil v samostojno knjigo, že kaže njegove glavne vsebinske in slogovne pisateljske črte.

Zgodbe glavnih junakov so povezane z zemljo, revščino in hrepenenjem po boljšem življenju, trdnejšem socialnem statusu in razkolom med vasjo in mestom. Še v istem letu je izšla tudi druga Zorčeva knjiga, Zmote in konec gospodične Pavle (1921), povest o podeželski učiteljici, ki v osamljenosti in mladostni čustveni zavzetosti niha med ljubezenskim razmerjem z vihravim Jernejčičem in treznim Ivanom, a se vendarle odloči za stvarnejšega in poštenega moža Bolj zanimiva in tudi motivno bolj izvirna je Zorčeva naslednja povest Zeleni kader (1922), ki je nastala na osnovi medvojnih doživetij in izkušenj v Hercegovini. Knjiga, ki ima tudi zelene platnice, opisuje usode avstro-ogrskih vojakov, ki prihajajo s fronte na dopust in postanejo skrivači v gozdovih, da bi se izognili vrnitvi na krvavo fronto. Nastajajo cele organizirane skupine »zelenega kadra«, ki se kot nekoč rokovnjači preživljajo z ropanjem državnih in zasebnih transportov ter se povezujejo in prijateljujejo z zaupnimi domačini in tkejo tudi ljubezenske zgodbe.

Pisatelj Ivan Zorec je doživel pravi uspeh širšo prepoznavnost s svojo domačijsko večerniško povestjo Domačija ob Temenici (1929). Temu so botrovali trije dejavniki: intimno izkušenjsko poznavanje snovi, ki jo je obravnaval, že izpopolnjena in izbrušena spretnost za oblikovanje ljudske povesti in umestitev v najširše bralno občestvo Slovenskih

št. 09, maj 2014

13

IVAN ZOREC večernic. Usodo domačije in rodu, skrbi za obstanek grunta, trdo delo in redke priložnosti za veselje in ljubezen je poznal iz domače in sosednjih vasi. Kot nadarjen opazovalec je svoje junake izrisal po resničnih osebah, zgodbo pa je zapletel po svojih željah, poudaril izjemno navezanost in ljubezen do zemlje, dodal spravljivo domačijsko moralistično podobo dolenjskih kmetov ter vse skupaj zabelil z živim in sočnim ljudskim jezikom, polnim izrekov in ljudske modrosti. Tako je nastala učinkovita in dobro berljiva povest, ki še zdaj ohranja Trlepa in njegove sovaščane v žlahtni tradiciji slovenske kmečke večerniške povesti.

Beli menihi in stiški samostan S tetralogijo Beli menihi je Zorec prestopil na področje zgodovinske povesti, ki pa je pri njem izrazito prepletena s kmečko. Sam je zapisal, da pri pisanju ni vedel, »ali bi v ospredje rinil bolj menihe, ki so nositelji povesti, ali kmete, ki so njeno srce, kri moje, naše krvi, in ki so mi od njih pisane vse moje domotožne sanje.« Prva knjiga (Beli menihi, 1932) opisuje prihod belih menihov v Stično v 12. stoletju, predstavi pa tudi višnjegorske graščake, ki so menihom odstopili zemljišča. Nasprotja med višenjskimi gospodi in tlačani ter svobodnimi kmeti se srečno razpletejo, zraste in zaživi tudi stiški samostan.

Zgodovinski okvir za drugo knjigo (Stiški svobodnjak, 1934) je turški napad na samostan leta 1471. Boje s Turki vodi svobodnjak Trlep, junak z istim rodovnim imenom, kot ga ima osrednji gruntar v Domačiji ob Temenici. Plemiška in kmečka vojska Turke odženejo, samostan pa je žal izropan.

Samostanska družina ima v povesti pomembno mesto kot protiigralec posvetni gosposki, nov element pa je dvigajoča se puntarska podložniška kmečka masa, ki terja več pravic in svoboščin. Naslednja knjiga iz serije je povest Stiški tlačan (1935), ki je časovno postavljena v burno obdobje verske reformacije v 16. stoletju. Tudi v tem delu je Zorec ohranil dinamično sobivanje treh najpomembnejših družbenih dejavnikov: samostana, gradu in tlačanov. Trlepov rod še naprej vztraja v boju z zemljo in s krivicami grajskih in samostanskih. Srednjeveški red se sesipa, razlike med stanovi se zmanjšujejo in postajajo manj jasne, nastajajo verski in socialni spopadi, stalno prisotna je turška napadalnost. Povest je nekoliko manj natančno zgrajena, a še zmeraj zanimiva, jezikovno sočna in etično spodbudna. Zadnji del tetralogije predstavlja povest Izgnani menihi (1937). Njeno zgodovinsko 14

ozadje je cesarjev razpust samostana leta 1784, ob katerem pisatelj razplete še zgodbe Trlepove družine in nekaterih grajskih oseb iz soseščine. Razločno je videti pisateljevo simpatijo do menihov, ki so plemenitili ljudi in okolje, čeprav so delali tudi napake. Tudi kmečke sile se postopoma razvijajo in se dvigajo iz zaostalosti in brezpravja.

Letošnja nova knjiga Neznani Ivan Zorec Do nedavnega so Zorca sedaj živeče generacije tudi v naših krajih poznale le še po Belih menihih, ki so v novih izdajah prihajali med ljudi. Pred dvema letoma so se zganili prizadevni krajani Velikega Gabra in okolice ter naredili velik premik.

Ustanovili so svojo lokalno knjižnico, jo poimenovali po njem in jo obogatili s prvimi in kasnejšimi izdajami njegovih knjig ter vanjo umestili stalno dokumentarno in slikovno razstavo o njegovem življenju in delu. Posvečajo se mu tudi v tamkajšnji osnovni šoli, letos pa je zaživela celo njegova spominska pohodna pot. V Stični, ki je bila njegov drugi dom, so se mu pred dvema letoma priklonili z novo izdajo Belih menihov, kaj več pa se ni zgodilo. Ob poimenovanjih ulic, ustanov, šol, društev, kulturnih domov, spomenikov idr. pol stoletja po njegovi smrti ni nihče pomislil nanj.

Letos smo v domoznanski knjižni zbirki treh občin nekako poravnali dolg do tega nekdaj zelo uspešnega in priljubljenega pisatelja. Ob tej priložnosti smo pregledali njegov celotni opus, ki je osupljivo obsežen in raznovrsten, iz njega izbrali pozabljene in doslej neobjavljene spise, ter knjigi dodali še temeljito slikovno monografsko predstavitev pisatelja.

Predstavili smo jo v Ivančni Gorici, v Trebnjem in Novem mestu, povsod tam, kjer je spomin na Ivana Zorca najbolj živ. Prepričani smo, da so njegova leposlovna in spominska besedila še zmeraj doživljajsko, jezikovno, zgodovinsko, domoznansko in umetniško dovolj zanimivo in vredno branje.

Po številnih periodičnih publikacijah ostaja pisana množica zakopanih in pozabljenih Zorčevih spisov, ki so današnji bralni publiki pravzaprav povsem neznani. Pravo predstavo o časovnem loku in obsegu pisateljskega dela Ivana Zorca lepo pokaže tudi natančna bibliografija Draga Samca na koncu knjige.

Dr. Mihael Glavan

SMRČEK - ŠOLA ZA PSE

Pes in odgovornost lastnika psa tudi na vasi Ko se odločite, da boste postali lastnik psa, sprejmete tudi odgovornost, da boste psa redno cepili, mu nudili dovolj aktivnosti, za njim čistili kakce in ga vzgajali. Le tako boste omogočili harmonično sobivanje psa, lastnika in družine ter sosedov in širše družbe, ki postaja v nekaterih okoljih vedno bolj občutljiva na urejenost in čistost svojega okolja tudi iz vidika pasjega uriniranja in opravljanja potrebe.

Vzgoja psa se mora pričeti od dneva, ko ste kužka prinesli domov. Za vzgojo psa ni nikoli prepozno, saj se pes tako kot človek uči celo življenje. Ko pes odrašča se navadi opravljati potrebo zunaj, na sprehodu, v okolju, kjer sobivajo tudi drugi ljudje in živali, zato moramo mi skrbeti za čistočo, tako kot v stanovanju, tudi v naravi počistiti za svojim kužkom in pobirati kakce. Vsi poznamo »pasjo mino« - ko kuža kaka, lastnik pa zavzeto gleda v nasprotno smer, ko kuža opravi svoje, pa odhitita s kraja dogodka. Nič hudega sluteči sosed ali pa sprehajalec pa naleti na – »pasjo mino« Ha, ha.

Samoumevno nam je, da ne mečemo smeti kar po ulicah in zelenicah in da ne lulamo in kakamo vsepovprek po vogalih in potkah. Tako bi nam moralo biti tudi samoumevno, da počistimo, kar ‘’pridela’’ naš kuža. Če si nataknemo vrečko na roko, z njo primemo iztrebek in vrečko povlečemo čez iztrebek, ni niti najmanjše možnosti, da bi blato prišlo v stik z dlanjo. To je veliko lažje narediti, kot s čevlja obrisati posledice neprevidnega koraka. Oziroma z avtomobilske sklopke, domačih tal ali česa podobnega, če prepozno ugotovimo kaj imamo na podplatu ... S tem poskrbimo, da bo bivanje psov in lastnikov psov s sovaščani miren in bo naše okolje tudi iz tega vidika urejeno in čisto.

ŠOLANJE PSA Šolanje psa je na vsak način priporočljiva dejavnost. Psa navadimo na ovratnico, hoje s povodcem ob nogi, da ne vleče, igre, jemanja hrane, odpoklica, sedi, prostor in ostalih vaj, ki so potrebne za lepše sobivanje. S psom je potrebno zgraditi pravilen odnos. Svetujem vam, da se v šolo vključite čim prej, da se pes navadi drugih psov, ljudi, osnovnih pravil in da vas upošteva. Pri šolanju psov je na prvem mestu pozitivna motivacija na podlagi igre in nagrade s hrano. Prilagajamo se individualno vsakemu psu in lastniku posebej. V naši šoli vas kuža uboga, psi pa so socializirani, navajeni ljudi in drugih psov.

Težave kot so vlečenje psa na povodcu, agresivno vedenje in druge oblike negativnega vedenja uspešno odpravljamo. Šola za pse SMRČEK sledi novitetam, se trudi, da so z njo zadovoljni tako vodniki kot psi, ura učenja pa sproščajoče druženje. Če v času dopusta ali krajše odsotnosti ne veste kdo bo skrbel za vašega psa vam je na razpolago Hotel za pse Smrček.

Marko Štritof

št. 09, maj 2014

15

VELIKONOČNI ORATORIJ

Velikonočni oratorij V soboto 12. aprila smo animatorji pripravili velikonočni oratorij za otroke župnije Veliki Gaber ter Sela pri Šumberku. Vabilu na oratorij se je odzvalo okoli 50 otrok. Skupaj z 20 animatorji smo preživeli še en nepozaben oratorij, kateri nas je še dodano napolnil z vero in veseljem v srcu.

Oratorijski dan se je začel ob 9h z glasnim pozdravom ter dvigom zastave, ki jo je spremljala pesem Svetel plamen, katero pozna že cel Veliki Gaber, saj jo prepevamo vedno, ko imamo oratorij. Sledilo je presenečenje za otroke, saj smo animatorji za njih pripravili pravo gledališko predstavo.

Skozi predstavo so otroci videli, kako so učenci, vojaki in ostali prebivalci Jeruzalema sprejemali Jezusa. Po predstavi so se otroci skupaj z animatorji poglobili v vprašanje: »Kako sprejemam Jezusa in kje ga najdem v življenju?« Vse to so zapisali in narisali na palmove liste, s pomočjo katerih smo ustvarili skupno palmo. Zagotovo ste našo palmo opazili v cerkvi, ki je krasila velikonočne praznike.

Po odlični malici, katero nam je pripravila naša Štefka Gliha (kateri smo resnično hvaležni, ker si vedno vzame čas za nas), smo pridobili energijo, katero smo hitro izkoristili za ustvarjanje velikonočnih škatel za shranjevanje »pirhov«.

Izpod otrokovih rok so nastale prave umetnine in komaj so čakali, da doma pobarvajo pisanice ter z njimi napolnijo svojo košaro za »žegenj«. Ob koncu smo zapeli in zaplesali ob zvoku harmonike, nato pa z nasmehom na obrazu odšli ter se v mislih veselili našega naslednjega snidenja, ki bo na POLETNEM ORATORIJU.

Dragi otroci, povem vam skrivnost, da se animatorji že pripravljamo na poletni oratorij in se ga že zelo, ampak res zelo, veselimo, saj bo najboljši do sedaj. Res ne smeš manjkati!

Na oratoriju bo kot vedno veliko smeha, dobre volje, petja, molitev, zgodb, ustvarjanja, animatorjev, prijateljev, okusne hrane ter smrčanja v šotorih. Upamo, da prideš tudi ti! Več o poletnem oratoriju izveste kmalu.

Vodji animatorjev Luka Oven in Mateja Rus 16

DOS - KOLESARSKA DIRKA

DOS EXTREME kolesarska dirka okoli Slovenije Letos sem se že tretje leto zapored pripravljal na ekstremno kolesarsko dirko okoli Slovenije. Štart in cilj dirke je v Postojni, celotna trasa je dolga 1206 km z 15.000 m.n.m.

Kljub temu, da gre za izjemno dolgo razdaljo, ki jo tekmovalci prevozimo tako rekoč brez počitka, si večkrat rečem, da s tem, ko se opogumiš in stopiš na štart, je za tabo polovico tekme.

Kajti priprave, na to dirko zahtevajo ogromno časa, trdne volje in energije. Od novega leta do maja sem napravil 100 ur treninga na sobnem kolesu, kar nekaj ur sem porabil za hojo v bližnje hribe in prevozil cca. 6500 km na kolesu zunaj.

Pri tovrstnem tekmovanju je zelo pomembna ekipa. Zato gre posebna zahvala vsem fantom, ki so me spremljali in me oskrbovali s hrano, me motivirali in vzpodbujali skozi celotno dirko. Člani ekipe so moji najboljši prijatelji in naša že tretja skupna dirka je naš odnos poglobila še v bolj trdnega in prijateljskega.

Tako, da Marko, Primož, Andraž, Sandi, Matjaž, Bojan, Matic in Igor - hvala vam za vse, kar delate in ste naredili zame. Žal na tako dolgi dirki ne gre brez težav. Me pa žalosti, da me vsako leto pestijo iste težave, čeprav, ko stopim na štart mislim, da jim bom kos in da jih bom tokrat premagal. Tudi letos sem dobil vnetje stegenskih mišic, tako da sem zadnjih 300 km prevozil z močnimi bolečinami.

kmalu po tem padla odločitev, da bom poskušal naslednje leto zopet na štart. Seveda to ni odvisno samo od mene in moje trdne volje, namreč tukaj posegajo tudi druge stvari in dejavniki, je pa vsekakor moja želja, da se drugo leto še bolj približam najboljšim.

Za zaključek letošnjega DOS-a, pa bi se nedvomno rad zahvalil tudi ženi Simoni in njeni navijaški ekipi, za vso vzpodbudo, potrpežljivost ter dobro voljo na tekmi ter pred in po njej.

Predvsem za okusno pripravljeno hrano, ki smo jo dobili na pot. Moram pa poudarit, da ni prijetnejšega občutka kot to, da te na vrhu hriba pričakajo prijatelji, sosedje in vsa družina, pa čeprav ni časa za postanek in imaš pred saboj še ogromno kilometrov. Nedvomno pa sta bila letos najboljša navijača moja hči Pia in sin Matevž.

Tako, da še enkrat hvala moji družini, ki me podpira pri vseh mojih neumnostih in nenormalnih podvigih, ki so postali del nas.

Boris Praznik

Kljub vsem težavam, ki so očitno sestavni del tovrstnih tekem, smo dosegli odličen rezultat. Med štiridestimi tekmovalci iz dvanajstih različnih držav, smo dosegli 10. mesto z rezultatom 2 dni 4 ure in 14 minut.

Za tovrstnega kolesarja kot sem jaz, kajti na teh tekmovanjih se še vedno štejem za začetnika in amaterja, pomeni tak rezultat razmeroma hitro vožnjo od štarta do cilja. Postanki so bili minimalni, nekaj minutni za kak večji obrok hrane. Za spanje sem si privoščil 20 minutnega, vendar mi je uspelo zaspati samo za 5 minut. Zaradi težv z nogami, pa smo morali narediti nepredviden postanek za temeljito masažo stegenski mišic.

Med vožnjo, ko sem imel čas razmišlat in, ko so mi misli nekontrolirano uhajale sem in tja sem se nagibal k temu, da je to moja zadnja dirka, vendar bolj ko sem se približeval cilju bolj sem razmišljal o naslednji dirki. Tako je že na cilju oziroma št. 09, maj 2014

17

ŠPORT

Znova lep uspeh ekipe Snoopy team Tako kot vsako zimo, je tudi letos potekala v dvorani OŠ Trebnje rekreativna liga v malem nogometu, tekmovanja pa se je udeležilo tudi nekaj ekip iz našega okoliša. V prvi ligi so bile to ekipe Snoopy team, Bar pri livarni in V.I.P. športni studio, v drugi ligi pa Bar pri livarni veterani.

Lani so prvo mesto osvojili nogometaši Snoopy teama, ekipa Bar pri livarni pa je osvojila drugo mesto, potem ko so na zadnji, odločilni tekmi za prvaka, Snoopyji zmagali. Tudi letos je zadnja tekma odločala o prvaku OLMN Trebnje, le s to razliko, da sta se za prvo mesto borili ekipi KMN Rem in Snoopy team. Rem je imel pred zadnjo tekmo dve točki prednosti, zato so morali Snoopyji zaigrati na vse ali nič. Žal se jim ni izšlo, poznala se je odsotnost poškodovanega ključnega igralca, zato se je bilo treba zadovoljiti z drugim mestom, kar je tudi zelo lep uspeh. Tretje mesto je osvojila ekipa Bar pri livarni, ekipa V.I.P. športni studio pa je osvojila šesto mesto, zadnje mesto, ki naslednje leto še zagotavlja igranje v prvi ligi.

V drugi ligi je prvo mesto suvereno osvojila ekipa Bar pri livarni veterani, kar jim naslednje leto zagotavlja igranje v prvi ligi.

Za ekipo Snoopy team so igrali: Jani Hočevar, Gregor Zupančič, Tilen Jenko, Niko Jefim, Blaž Zidar, Robi Glavan, Robi Lekan, Anže Zidar, Rok Sadar, Gašper Klemenčič

VodjiAvtor: Blaž Zidar

OBMOČNO ZDRUŽENJE TREBNJE Gubčeva cesta 16 8210 TREBNJE

ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU RKS – Območno združenje Trebnje bo tudi letos organiziralo zdravstveno letovanje šoloobveznih otrok iz občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in MokronogTrebelno. Letovanje bo potekalo v MZL Debeli rtič v eni izmeni od 28.07.2014 do 04.08.2014.

Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapis, da so bili v preteklem letu več kot dvakrat bolni ali več kot dvakrat hospitalizirani.

Prijavnico za letovanje dobite: • v šoli pri razredniku in v šolski svetovalni službi • na Rdečem križu v Trebnjem • pri otrokovem osebnem zdravniku.

Prijavnico izpolnite, podpišite in obvezno potrdite pri otrokovem osebnem zdravniku.

Izpolnjene in potrjene prijavnice dostavite na naš naslov: RKS-OZ Trebnje, Gubčeva cesta 16, 8210 Trebnje, najkasneje do 30.05.2014.

Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko: GSM: 041 769 153.

RKS-OZ Trebnje

18

DATUM IN URA

DOGODEK

LOKACIJA

07. 6. 2014

Gasilska veselica z Mladimi Dolenjci (PGD Veliki Gaber)

Veliki Gaber

12. 06. 2014

Piknik DU Metlika in DU Veliki Gaber

Metlika

23. 06. 2014

Kresovanje (DU in PGD Veliki Gaber)

Veliki Gaber

28. 06. 2014

Gasilska veselica z ansamblom Topliška pomlad

Zagorica

02. 08. 2014

Srečanje na Jasi

Dolenjske toplice

Vsak ponedeljek od 18 - 20. ure

Folklora

telovadnica OŠ

NAPOVEDNIK

Napovednik prireditev in dogodkov za leto 2014

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb.

Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite: • e-mail: OBVEŠČANJE na tic@trebnje.si • ali pokličite na 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

Gabrov list je od sedaj naprej na voljo tudi v elektronski obliki na internetnem naslovu: http://www.mojaobcina.si/trebnje/org/ krajevna-skupnost-veliki-gaber.html

Pobarvanka - kmalu bodo počitnice

št. 09, maj 2014

19

št. 09 | maj 2014

Maj

Veliki traven

Č je Velikega travna lepo, Če je dobro za kruh in seno. Če je Velikega travna dosti dežja, bo jeseni tudi dosti blaga.

foto: Primož Predalič