št. 05 | januar 2013
Od zvrhane vrtače odpadkov do naravne vrednote
06
Čiščenje črnega odlagališča Mirnščica Za najmlajše
Moja pobarvanka
22
Naj pravljična bitja oživijo
09 NA ŠOLI ETRANSFORMER
12 NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI intervju - dr. Tadeja Vidmar Curk
13 KAKO NAPISATI LJUBEZENSKO PISMO
20 KO DOBRODELNOST OŽIVI št. 05, Januar 2013
1
Vsebina 03 Uvodna beseda 04 Krajevna skupnost Veliki Gaber 04 Obvestilo o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja 04 Janez Pirc 05 Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber 06 »Od zvrhane vrtače odpadkov« do naravne vrednote udornice Mirnščica 07 Čiščenje črnega odlagališča Mirnščica 08 Utrinki iz šole in vrtca 08 Obiskal nas je dedek mraz 08 Pravljični bazar na OŠ Veliki Gaber 09 Ekošola: Tudi v tem šolskem letu se trudimo biti ekološko dejavni 10 Dan z gasilci: Mesec oktober je mesec požarne varnosti 10 Medeni krog 11 Veseli četrtek v skupini Kužki 11 Veseli december malo drugače 12 Ni vse zlato, kar se sveti 13 Če želiš napisati ljubezensko pismo, potrebuješ troje: navdih, fantazijo in ljubezen 14 Društva se predstavijo 14 Mladi iz PGD Veliki Gaberna državnem kvizu gasilske mladine 14 Gasilski dom v Zagorici v ponos vasi 15 Kako smo v Društvu upokojencev Veliki Gaber preživeli čas od oktobra do konca leta 2012 17 Prvi božični koncert društva upokojencev 17 Krepitev srčne mišice in kurjenje maščob 18 Najstarejša krajanka Justina Golob 19 Dobrodelnost in skrb za sočloveka 19 Martinova nedelja v Biču 19 Praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti v Velikem Gabru 20 Ko dobrodelnost oživi 20 Adventni oratorij 21 Šport 21 Zimska košarkarska rekreacija 21 Ujeto v objektiv 22 Za najmlajše: Moja pobarvanka 23 Napovednik
UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec FOTOGRAFIJE Zasebni arhiv Veliki Gaber, T. Mesojedec, Fotolia, All free downloads NASLOVNICA Arhiv Veliki Gaber, Veseli četrtek v skupini Kužki POBARVANKA Fotolia OBLIKOVNA ZASNOVA Studio Creadrom d.o.o. www.studiocreadrom.com TEHNIČNA IZVEDBA, TISK Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p. NASLOV IN IZDAJATELJ KS Veliki Gaber Veliki Gaber 8213 Slovenija ks.veliki.gaber@gmail.com
2
UVODNA BESEDA
Krajevne skupnosti Veliki Gaber Pošteno smo že zakorakali v leto 20 013, a klju ub temu
se vseen no spo odo obi, da vam zaželim m obilo dobrega v letu 20 013, ter sttrpnosti in n preudaarnega od dločanja v času, ki je pre ed nami.
Pa vendar ne smemo biti tako črnogledi in pesimistični. Z optimizmom, voljo do življenja, iskrenim pogovorom ter medsebojno pomočjo, bomo premagali marsikatero oviro, ki nam bo prekrižala pot. Tako se lahko pohvalimo, da nam je lansko leto uspelo izpeljati kar nekaj pomembnih projektov, ki smo si jih zastavili. In sicer izvedba prvega praznika Krajevne skupnosti Veliki Gaber, tako imenovani PRAZNIK KORENJA. Izdali smo tri številke glasila Gabrovega lista, v Zagorici in Velikem Gabru smo postavili znake za označevanje in obveščanje, asvaltirali cesto na relaciji Pristavica- Dobravica, v Stehanji vasi je zagorela javna razsvetljava. Ko nas je presenetil prvi sneg smo poskrbeli za pluženje vseh krajevnih cest, pričeli smo z izgradnjo otroškega igrišča pred osnovo šolo, finančno smo podprli naša društva, ob tej priliki sem dolžan pojasnilo tistim društvom, ki nakazila še niso prejeli, namreč sredstva bodo nakazana takoj, ko bo to mogoče. Skozi vse leto so se izvajala dela optičnega omrežja, kjer smo aktivno sodelovali pri določitvi trase, sanirala se je cesta Mali Gaber- Veliki Gaber, sledilo je popravilo ceste v Zagorici in nenazadnje celoletno vzdrževanje javne razsvetljave in še kaj bi se našlo. Upam in želim si, da nam bo tudi v letu 2013 uspelo izpeljati vse zastavljene cilje.
Zaenkratt se še e uspešno izmikamo o krizi, vendar je več kot očitno,, daa se je že dotaknilaa občin. V upanju, da se naas ne bo,, vam do naslednje številkke kličem na sviden nje.
Boriis Praznik Predsed dnik KS Veeliki Gaber
ODDAJA PRISPEVKOV ZA NOVO ŠTEVILKO Bralce časopisa vabimo, da nam posredujejo novice in prispevke o dogajanju v KS Veliki Gaber. Naslov, kamor lahko pošljete prispevke, je poštni naslov KS Veliki Gaber, ali pa na elektronski naslov ks.veliki.gaber@gmail.com. Rok za oddajo za naslednjo številko Gabrovega lista je do 10. 5. 2013.
št. 05, Januar 2013
3
KS VELIKI GABER
Obvestilo o gradnji
ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ Občanke in občane občine Trebnje obveščamo, da se je gradnja hrbteničnega omrežja v večini zaključila ter pričela gradnja individualnih priključkov odprtega širokopasovnega omrežja. Individualni priključki se bodo gradili po posameznih naseljih in sicer v prvi fazi tistim naročnikom, katerih objekti spadajo v območje bele lise, in so z izpolnitvijo pogodbe izkazali interes po priključitvi. V to območje spada v občini Trebnje 1089 objektov na območju treh funkcijskih lokacij (FL Dobrnič, FL Velika Loka in FL Trebnje). Ko bodo vsi ti objekti priključeni oziroma bodo lastniki podali izjavo, da priključka ne želijo, bo podjetje GVO d.o.o. pričelo z gradnjo individualnih priključkov do ostalih objektov, kjer je bil izkazan interes. To pa ne velja za poslovne uporabnike (tudi samostojne podjetnike), saj bodo le ti lahko priključeni v prvi fazi kljub temu, da niso umeščeni v območje belih lis. Vse, ki se želijo priključiti na odprto širokopasovno omrežje, pa tega še niso storili, pozivamo, da to storijo v najkrajšem možnem času. To lahko storite tako, da izpolnite Pogodbo o izgradnji priključka na odprto širokopasovno omrežje, ki jo dobite na spletni strani občine (www.trebnje.si
- arhiv obvestil – Spremljanje trase optičnega omrežja preko spletne strani) ali osebno na Oddelku za okolje in prostor Občine Trebnje. Ker se je gradnja individualnih priključkov že pričela, lahko občani pričakujejo tudi posamezne ponudbe ponudnikov, ki bodo svoje storitve ponujali preko odprtega širokopasovnega omrežja. Ker je optično omrežje odprto, bo svoje storitve ponujalo več ponudnikov, med katerimi bodo občani lahko izbrali sebi najprimernejšo ponudbo. Morebitna dodatna vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov: janja.fink@trebnje.si ali pokličete na telefonsko številko: 07/34 81 145. PROSIMO VAS ZA POTRPEŽLJIVOST IN RAZUMEVANJE TER SODE LOVANJE V ČASU GRADNJE.
Občinska uprava Občine Trebnje Oddelek za okolje in prostor Janja Fink
Janez Pirc Prihajam z Občine Žužemberk z vasi Gornji Križ, ki se nahaja ob tromeji med občinami Ivančna Gorica, Žužemberk in Trebnje. Leta 2001 sem diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za agronomijo smer, agronomija-hortikultura. V letu 2010 sem zaključil strokovni magistrski študij javne uprave, upravno-procesna smer, z magistrsko nalogo na področju ureditve javnih služb. Po končanem služenju vojaškega roka, sem opravljal pripravništvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, kot splošni kmetijski svetovalec. Naslednja zaposlitev je bila v nevladni organizaciji na področju kmetijstva kot generalni sekretar. V letu 2005 sem se zaposlil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v Direktoratu za kmetijstvo. Na direktoratu za kmetijstvo sem strokovno delal na področju davčne zakonodaje v kmetijstvu. Priprava in medresorska uskladitev gradiv za obravnavo na vladi. Priprava, uskladitev in potrditev podzakonskih aktov na Vladi RS. Opravljal sem tudi pregled in nadzor nad izplačilom sredstev za javno službo kmetijskega svetovanja (cca. 10 mio EUR na leto za 330 zaposlenih). Sodeloval sem tudi pri pripravi številnih predpisov z delovnega področja ministrstva in sem bil član več komisij in delovnih skupin. Vodil sem tudi Upravni odbor Kmetijskega inštituta Slovenije in bil član Sveta javnega zavoda Krajinski park Kolpa. Od januarja 2012 opravljam naloge vodenja in usmerjanje Občinske uprava Občine Trebnje, kar mi je v veliko veselje, saj mi delovno mesto predstavlja velik izziv. Skupaj z zaposlenimi
4
strokovnimi sodelavci smo preteklo leto uspešno zaključili, izpeljali ali pripravili kar nekaj projektov. Prosti čas najraje preživim v krogu svoje družine in z delom na domači kmetiji.
Gornji Križ, 3. 1. 2013 Janez Pirc
Dogajanje v občinskem svetu in aktivnosti v KS Veliki Gaber
Občinski svetnik Mitja Jeras
Od zadnjega poročanja smo stopili v leto 2013. Ob priložnosti vsem krajanom in krajankam v Krajevni skupnosti Veliki Gaber želim leto polno osebne sreče in zadovoljstva ter, da s čim manj stresov preživimo leto 2013. OKTOBRSKA SEJA • Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o proračunu za leto 2012.
NOVEMBRSKA SEJA • Sprejet je bil sklep o povišanju vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje za leto 2013 v povišanju za 2,94%.
DECEMBRSKA SEJA Na sejo smo prejeli gradivo predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje, katerega sprejem smo
Oglas ODDAMO POSLOVNE PROSTORE Krajevna skupnost Veliki Gaber obvešča vse zainteresirane, da oddaja poslovne prostore v izmeri 15 m2, ki se nahajajo v pritličju zgradbe KS Veliki Gaber poleg Pošte. Prostor je lepo ohranjen in opremljen s pisarniškim pohištvom. Cena je po dogovoru.
Več informacij lahko dobite • na telefonski številki 031/319-911 ali • na elektronskem naslovu ks.veliki.gaber@gmail.com
svetniki zavrnili, ker bi sprejetje tega odloka prineslo drastično podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. • Zaradi ne pripravljenega PRORAČUNA OBČINE TREBNJE 2013, je bil sprejet sklep o financiranju neposrednih porabnikov po dvanajstinah.
V letu 2013 bo proračun občine Trebnje verjetno skromnejši, kot je bil v preteklem letu. Na to bo botrovalo stanje v družbi in stanje recesije, ki ji še ni videti konca. V lokalnem okolju pa znižana vrednost proračuna ne bo negativno vplivala, vas je pretekli proračun imel slabo realizacijo, na prihodkovni strani kot tudi na investicijskem delu. Ob burnem političnem dogajanju in slabem ekonomskem stanju občine Trebnje bo v letu 2013 moja naloga še močneje in skrbneje spremljati dogajanje in morebitne investicije v Veliki Gaber in njegovo okolico, da iztržimo kar je največ mogoče. Občinski svetnik Mitja Jeras
KS VELIKI GABER
Od oktobrske številke Gabrovega lista dalje smo imeli v Občinskem Svetu Občine Trebnje tri seje in sicer 24.10.2012, 13.11.2012 in 19.12.2012. Rad bi obvestil vse krajane, da si lahko na internetni strani Občine Trebnje www.trebnje.si ogledajo video posnetke preteklih sej Občinskega sveta.
»Od zvrhane vrtače odpadkov«
do naravne vrednote udornice Mirnščica Na območju naše krajevne skupnosti imamo tudi naravno posebnost. Gre za udornico večjih dimenzij (okrog 400 m2) s prepadnimi skalnatimi stenami, ki so visoke celo do 30 m, poleg tega pa še precej skrita in skrivnostna v gozdnih pobočjih hriba med Pristavico in Malim Gabrom. cidov in celo prepovedanega nevarnega atrazina. Največji problem takšnih črnih odlagališč na kraškem površju je ta, da se odcedne vode spirajo neposredno v podzemne vodne tokove. Kam so usmerjeni in kje izvirajo te vode pa še ni raziskano, lahko da v bližnjo Temenico, lahko pa odtekajo podzemno čisto v drugo smer, tako kot vode iz Biča in Šentpaveljšice, ki ponika južno od Doba, in pridejo na dan v izvirih Krke.
Zagraditev dostopa (
Cajtng)
Udornica je dostopna le po slabi kolovozni poti iz smeri severovzhod, iz smeri odcepa lokalne ceste pri Malem Gabru. Po tej poti se lahko pripeljejo samo traktorji ali robustna terenska vozila, medtem ko je samo dno dostopno samo peš s planinsko opremo, po ozki, vijugasti in zelo strmi stezi. Tako kot je okolica udornice porasla z gozdom, rastejo po dnu trave, grmovje in redka drevesa, zlasti smreka in bukev, ki so zaradi pomanjkanja svetlobe zelo visoke. Zaradi svojih posebnosti gre za naravno vrednoto, ki jo državni organi vodijo pod evidenčno številko 8621. Glede na to, da gre za lep primer kraškega pojava in posebnost, tako kot je posebnost presihajoče jezero Bič, pa se tega do sedaj nismo zavedali in nismo znali ceniti. Odmaknjenost globeli so okoliški prebivalci verjetno že od 70. let prejšnjega stoletja, v večji meri pa v zadnjih letih! začeli izkoriščati za odmetavanje vsega, česar niso več potrebovali. Kot je kasneje ugotovil inšpektor, so ljudje odvrgli kar za 300 kubičnih metrov vseh vrst odpadkov, od avtomobilskih in traktorskih gum, odpadnega železa, odsluženih gospodinjskih aparatov, bele tehnike, televizorjev do avtomobilskih karoserij, kovinskih sodov, plastičnih folij iz kmetijstva, njivskih organskih odpadkov, tekstila ter celo nevarne odpadke raznih embalaž pesticidov, fungicidov, herbi6
Kot zelo problematično je smetišče tudi v primerih zažiga, kakršen se je zgodil septembra 2011, ki ga je najverjetneje nekdo podtaknil, saj se je zbal, da bi storilce onesnaževanja odkrili. Požar je zaradi težke dostopnosti težko pogasljiv, ob gorenju pa se sproščajo škodljivi plini, uničujejo pa se tudi embalaže strupov, ki imajo tako prosto pot v podzemlje. Dolgo časa je bila problematika odrinjena na stran. Lastniki zemljišča in Krajevna skupnost Veliki Gaber so problematiko odmetavanja odpadkov sicer želeli rešiti. Mesto odlaganja so skušali zagradili, kasneje je bilo postavljeno tudi tabla o prepovedi odmetavanja odpadkov, vendar je bilo vse neuspešno in so povzročitelji onesnaževanja oviro kmalu podrli. Odločilen premik se je zgodil leta 2010, ko se je začela vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo. Takrat je podžupan Občine Trebnje Jože Povšič dne 7. 4. 2010 prejel anonimno pismo z dokaznimi fotografijami o velikosti in nevarnosti tega divjega odlagališča. Tako se je začelo sistematično reševanje problematike na občinskem nivoju. Osebnemu angažiranju Jožeta Povšiča, sicer tudi direktorja Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto, gre zasluga, da so bile o problematiki seznanjeni pristojni organi in javnost preko medijev. Vendar pa se kljub temu še vedno ni nič zgodilo. Šele odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje v letu
2012 pa je bila tista, ki je pripomogla, da so 7. 11. 2012 delavci Komunale Trebnje d.o.o. začeli s sanacijo največjega črnega odlagališča v Občini Trebnje, in enega največjih na Dolenjskem. Ob začetku čiščenja je za Dnevnik izjavil direktor Komunale Trebnje Stanko Tomšič, da bo čiščenje odpadkov stalo občino približno 20.000 evrov. Ker je v bližino odlagališča mogoče priti le s traktorjem ali večjim terenskim vozilom, do smeti pa zgolj peš, je bilo odstranjevanje odpadkov precej zamudno. Da so odstranili večino, ne pa ves material so potrebovali 13 dni. »Fantje so opravili veliko delo«, je za časopis Cajtng povedal občinski inšpektor Vinko Ribič, ki je dogajanje spremljal. Dokončna sanacija črnega odlagališča, torej odstranitev še zadnjih približno 10 % odpadkov, pa še čaka. Krajše poročilo si lahko preberete v nadaljevanju tudi v prispevku Občinske uprave Občine Trebnje.
Očiščeno (
Cajtng)
Namen prispevka je opozoriti na problematiko odmetavanja odpadkov v naravo, kamor odpadki ne sodijo, za to imamo urejen tedenski odvoz komunalnih odpadkov, vsako leto so organizirani odvozi tako kosovnih odpadkov in kot tudi nevarnih odpadkov, gradbene odpadke iz gospodinjstva pa je ravno tako mogoče odpeljati na zbirni center Globoko oz. lahko tam pridobitev podrobnejše informacije. Udornico Mirnščico moramo kot naravno vrednoto čuvati in ji nameniti učno vlogo ter jo vključiti v pohodne poti, kakršna je pohodna pot Ivana Zorca, ki jo je uredilo Društvo upokojencev Veliki Gaber in je lepo označena ter je speljana mimo te naše znamenitosti. Primer Mirnščice bi lahko bil izredno lep primer preobrazbe in našega boljšega ozaveščanja do okolja. Potrudimo se.
Matej Štepec
Čiščenje črnega odlagališča Odmaknjenost globeli so okoliški prebivalci verjetno že od 70. let prejšnjega stoletja, v večji meri pa v zadnjih letih! začeli izkoriščati za odmetavanje vsega, česar niso več potrebovali. Črno odlagališče pred sanacijo ( Dolenjski list)
Mirnščica Takrat se zaradi zahtevnosti lokacije in nepoznavanja terena in sestave odpadkov (težko dostopen teren, kamor se z stroji ne da dostopati, možnost nevarnosti za prostovoljce) za odstranjevanje odpadkov z omenjene lokacije v okviru omenjene akcije nismo odločili. Bilo pa je dogovorjeno, da se v prihodnje tudi v okviru občine skušajo zagotoviti določena sredstva in temu primerno organizirati sanacijo omenjenega črnega odlagališča. Dejstvo je, da je teren, na katerem je bilo odloženo toliko odpadkov, kraški, kar pomeni, da je voda, ki je padala (in seveda sneg) na omenjene odpadke, pronicala v notranjost zemlje in s tem po vsej verjetnosti tudi v podtalne vode. Kaj to pomeni za čistost naše vode pa vsi dobro vemo. Tako, da ne moremo razumeti tistih, ki so te odpadke brezbrižno odmetavali v naravo in s tem zastrupljali sami sebe in tudi svoje sosede in otroke.
Slovarček: Udornica V javnosti se pojavlja več izrazov za poimenovanje naravnega pojava, kot je Mirnščica. Tako se pojavljajo izrazi jama, globoka kraška vrtača, kraško brezno idr., zato podajam v nadaljevanju nekaj pojasnil.
Ko smo se na Občinski upravi pripravljali na sanacijo črnega odlagališča, nas je obiskal tudi inšpektor za okolje, kateri je imel v inšpekcijskem postopku črno odlagališče v Mirnščici. Tako smo skupaj aktivno z inšpektorjem za okolje in javnim podjetjem Komunala Trebnje d.o.o. iskali in proučevali možnosti za ustrezno sanacijo črnega odlagališča. V mesecu novembru 2012 so delavci javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. pričeli z odstranjevanjem odpadkov s črnega odlagališča. Pri tem so seveda imeli precejšne težave, predvsem zaradi težko dostopnega terena in velike količine odpadkov. Odstranjenih odpadkov je bilo po tehtalnih listih na okroglo 24 ton, sestavljali pa so jih bela tehnika, gume, kovinski odpadki, gradbeni odpadki idr. Občinska uprava Občina Trebnje
Če pogledamo v Geografski terminološki slovar, gre za udornico, kar pomeni večja vrtača s strmim skalnatim pobočjem, domnevno nastala z udorom površja. Udornice so najpogostejše na območju, kjer je kraško površje. Najbolj znane so v okolici Škocjanskih jam, sam Rakov Škocjan ali pa Unška koliševka, ki je izjemnih dimenzij. Nam bližje pa se udornice nahajajo v zaledju izvirov Krke. Ena izmed njih je npr. Mala Prestrana, ki leži severozahodno od izvira Krke, ki priteče iz Krške jame. Daljši premer udornice je 220 metrov, krajši premer je 140 metrov. Povprečna globina pa 63 metrov. Večja skupina udornic se nahaja tudi v okolici Ambrusa, vasi Brezov Dol in Žvirč v Suhi krajini. Številne manjše udornice pa se nahajajo tudi v okolici Sela pri Šumberku in v gozdovih Kremenjeka. Nastanek takšnih udornic je zapleten in ga sestavlja več vzrokov. Nastane lahko le v kamninah, ki so za vodo prepustni – npr. apnencu in tam, kjer so kamnine pretrte, torej ob geoloških prelomnicah, zaradi česar lahko voda hitreje pronica v notranjost in z raztapljanjem apnenca povzroča korozijo ali tako imenovano kemijsko odnašanje materiala. Tako najpogosteje nastajajo vrtače, v kolikor pa je ta proces povezan še s pogrezanjem ali celo udorom stropov jamskih prostorov pa nastane oblika, kot jo najdemo v pobočju nasproti Malega Gabra. Iz študije Udornice v Sloveniji, ki jo je pripravil Uroš Stepišnik na Oddelku za geografijo ljubljanske fakultete, je razvidno, da se udornice pojavljajo na Krasu, na Notranjskem, Dolenjskem, Kočevskem in Beli krajini, povsod tam, kjer se pojavljajo kraški pojavi, torej zlasti za južno, jugovzhodno in jugozahodno Slovenijo. Tako je naša udornica pri Malem Gabru ena izmed udornic, ki se pojavlja na samem robu tega območja, in sicer najbolj severovzhodno v Sloveniji. Kar je tudi logično, saj je čez hrib že dolina reke Temenice, ki se na levem bregu začne dvigovati v za vodo neprepustno Posavsko hribovje. Posebnost globljih in z gozdom poraslih udornic, kakršna je tudi udornica pri Velikem Gabru, je tudi temperaturni obrat, to pomeni, da se temperatura znižuje s spuščanjem proti dnu globeli, kar je ravno obratno kot sicer, ko temperatura pada šele z dvigovanjem, npr. z vzpenjanjem v hribe.
Udornica Mirnščica predstavlja torej številne razloge, da jo obiščete. št. 05, Januar 2013
7
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
Obiskal nas je
Pravljični bazar
Za jesenjo se je v naše kraje zelo na hitro prikradla zima s prvim snegom, ki je otrokom prinesel veliko veselja. Potem je sneg skopnel in spraševali so se ali je zime že konec. Pa saj je ne more še biti konec, saj še ni prišel dedek Mraz, so rekli. In potem so čakali njegovo pismo.
Z jesenjo se dnevi krajšajo. Jesensko listje prične svoj ples v vetru. Jutranje meglice in dolgi večeri naznanjajo prihajajočo zimo. Čas, ko se vsa narava in tudi človek nekoliko odpočijejo. Takrat nastopi čas pravljic. In eni izmed takšnih pravljic smo bili priča tudi v petek, 30. novembra. V osnovni šoli Veliki Gaber je zimsko pravljico pisal Šolski sklad, učitelji, učiteljice in vzgojiteljice.
na OŠ Veliki Gaber
DEDEK MRAZ
Bili so polni pričakovanja. Kdaj neki bo prišlo? A je to zame?, je bilo vprašanje ob pogledu na pisma iz poštnega nabiralnika. A je mogoče to zame? In končno je prišlo. Juhu, je bil odgovor. Kdaj pride, kdaj pride? A mi lahko prebereš še enkrat? Tako so se predšolski in tudi nekateri šolski otroci ter seveda njihovi starši ponovno zbrali ob koncu decembra v kar nekako premajhni dvorani krajevne skupnosti Veliki Gaber. Pričakala jih je zabavna igra o piščančkih in njunih vragolijah in otroci so bili navdušeni. Ampak kdaj pride dedek Mraz?, je bilo vprašanje. Po predstavi so ga skušali priklicati s pesmijo. Pomagala je seveda tudi Snežinka. In je prišel. Dedek Mraz je prišel! In prinesel je darila! Najprej so ga lepo pozdravili, a kar niso mogli skriti navdušenja. Po pozdravnem govoru in kratkem klepetu se je pa začelo. Kdaj bo poklical mene? Kdaj bom jaz na vrsti? A bom zmogel letos sam do njega? Seveda bom, saj sem že velik. Oh, živijo dedek Mraz. Mene si poklical. Ja, priden sem bil. Hvala. Kako je to darilo težko! Saj ga ne bom mogel odnesti do svojih staršev. Kako je težko! Kaj mi je pa prinesel? Polno vrečko stvari. A jih lahko kar tukaj pogledam? Ne, ne morem počakati do doma. Čudovito! Poglej! Poglej, kaj vse sem dobil. Neverjetno… In otroci so s starši počasi odšli proti domu. Zunaj je snežilo in vsaj za trenutek se je spet ustvarila zimska pravljica.
Maša Rakuš Dobnik
Ob 17. uri je bil krajši kulturni program, obarvan pravljično in predpraznično. Na hudomušen in tudi realističen način je bilo prikazano, kako je potekalo življenje včasih in kako danes. Kako je bilo včasih okrašeno praznično drevesce z bonboni, suhimi škrebljni, domačimi piškoti in z jaslicami … ter danes, ko se bohoti pod težo bunkic in lučk. Za glasbene sladokusce so poskrbeli Cici pevci iz VVE Sončnica pri OŠ Veliki Gaber pod mentorstvom Petre Pograjc in Vanje Slak, na nastopu pa je otroke spremljala Tanja Novak , ter otroški in mladinski pevski zbor OŠ Veliki Gaber pod mentorskim vodstvom Mance Črne. Zadnjo pesem z naslovom Sončen dan, pa je za mladinski pevski zbor OŠ Veliki Gaber napisala učiteljica Urška Mitrović. Smeh pa so prinesli otroci z eno igrano in eno deklamirano točko, katero so pripravili skupaj z učiteljico Justino Zupančič. Na prireditvi smo si lahko ogledali tudi igrano igro Življenje v šoli danes in nekoč, v režiji Boruta Severja. Po prireditvi nas je pot popeljala po pravljični ulici našega bazarja, kjer so obiskovalci lahko kupili izdelke, ki so jih pripravili otroci, jedli palačinke, se veselili in družili.
Dragi starši in obiskovalci prireditve, bili ste zelo »pridni«. Pokupili ste skoraj vse izdelke in s tem prispevali v Šolski sklad. Ob tej priliki bi se rad zahvalil za vsak vaš dar, pripravljenost pomagati, za sodelovanje in za vašo darežljivost. Zahvala vsekakor velja tudi ravnateljici Barbari Brezigar, ki je pripravljena pomagati, motivirati in prisluhniti našim željam. Skupaj smo močni in zmoremo več. Verjamem, da lahko tudi v letu, v katerega smo zakorakali, računamo na vas. Idej in načrtov je še veliko. Potrudili se bomo, da našim malčkom v vrtcu in nadebudnim učenjakom v šoli omogočimo prijetno bivanje. Tako naše pravljice še ne bo konec. Ne, pravljica se bo nadaljevala in vsi bomo srečni do konca dni… Hvala in vse dobro.
Borut Sever, predsednik Šolskega sklada
8
Ekošola Tudi v tem šolskem letu se trudimo biti ekološko dejavni V jesenski zbiralni akciji odpadnega papirja smo bili pridni in smo zbrali dobrih 7 ton papirja. Pridno zbiramo tudi izrabljene baterije, tonerje in kartuše ter zamaške in z njimi pomagamo 13-letnemu Luki.
Na šolo smo povabili
7 ton odpadnega papirja
Želimo pa učence osveščati tudi na področju odpadne električne in elektronske opreme (e-odpadki), saj nas e-oprema in baterije spremljajo v vsakdanjem življenju. Življenja brez pripomočkov, ki delujejo s pomočjo elektrike ali baterij, si ne znamo več predstavljati. Pomembno je, da znamo z navedenim pravilno ravnati, ko ne delujejo več in postanejo za nas nepotrebni. Takrat se moramo zavedati, da so e-odpadki specifična skupina odpadkov, s katerimi moramo ravnati na način, da jih je možno pravilno obdelati in reciklirati in s tem zagotoviti, da ne obremenjujemo okolja in zdravja ljudi.
»e-transformer«.
To je tovornjak, v katerem je prikazano, kako razgradijo e-odpadke, ki se drastično povečujejo. Med te odpadke sodijo baterije, sijalke vseh vrst, mobilni telefoni, računalniki, televizorji, hladilniki, pralni stroji ipd. Predstavnik ZEOS-a je povedal in prikazal, kako razstavijo posamezne aparate in ponovno uporabijo velik del le-teh. Primer: iz 700 mobitelov pridobijo zlata za en prstan in podobno. Tovornjak so obiskali vsi učenci in tudi vrtičkarji. Verjamem, da je bil obisk in ogled »e-transformerja« poučen in zanimiv za vse.
Na šoli imamo nove zabojnike za baterije, sijalke in manjše gospodinjske aparate ter paleto za večje gospodinjske aparate. Tako lahko učenci, učitelji in starši spet pripomoremo k bolj čistemu domačemu kraju in s tem k bolj čisti Sloveniji. Marta Sever, Vodja ekošole
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
zbrali smo
9
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
Dan z gasilci Mesec oktober je mesec požarne varnosti Ob tej priložnosti so v torek, 23.10.2012, člani PGD Veliki Gaber pripravili » Dan odprtih vrat « in prikazali reševanje iz goreče stavbe – šole, ob morebitnem potresu, ali drugi nesreči. Vse skupine otrok našega vrtca so sodelovale pri evakuaciji. V najkrajšem možnem času je bilo potrebno zapustiti igralnice in stavbo. Zbirno mesto za vse – učence 1. triade in vrtičkarje je bilo na šolskem igrišču. Po uspešnem prikazu reševanja učencev zajetih v razredu, ki so jih gasilci v popolni opremi (zaščitna oblačila, zaščitne maske in lestev), so nam predstavili še gašenje s cevjo in vodnim topom. Slednje je bilo najbolj zanimivo, saj so se v tej veščini preizkusili tudi otroci. Ogledali smo si lepo obnovljen Gasilski dom od zunaj in znotraj. Gasilci so nam z navdušenjem in ponosom predstavili njihovo požrtvovalno delo in dejavnost, ki jo opravljajo. Videli smo » Muzej », ki ga še dopolnjujejo z eksponati iz preteklosti s področja gasilstva, veliko garažo za dve gasilski vozili s sodobno opremo, vodno črpalko, gasilska oblačila. Otrokom so bile najbolj všeč čelade, ki so si jih lahko nadeli na glave in preizkusili njihovo trdnost ter težo. Vsem gasilcem se iskreno zahvaljujemo za delovno – aktiven in atraktiven dan.
Strokovne delavke vrtca
Medeni krog Vse skupine našega vrtca smo Medeni krog začele že v ponedeljek, 12.11.2012, z medenim zajtrkom. Otroci so imeli na voljo tri vrste medu- gozdni, cvetlični in lipov med.
Medeni krog smo nadaljevali po skupinah- spoznavali smo čebele, njihove značilnosti, ustvarjali na temo čebel, prebirali različne zgodbe in reševali različne učne liste. Plesali smo čebelji ples, največ navdušenja pa je požela naša Petra, ki je na veliko željo otrok zaigrala in zapela Slakovega Čebelarja. V sredo, 14.11.2012, nam je dopoldne popestrila predstava Stena Vilarja z naslovom Medeni krog. Otroci in strokovne delavke skupin Zajčki in Kužki smo se v četrtek, 15.novembra 2012, z avtobusom odpeljali v Radovljico, kjer smo si ogledali Čebelarski muzej. V muzeju smo se seznanili z zvoki matic iz panja, čebelarskim orodjem, panjskimi končnicami, obisk pa smo zaključili z ogledom filma o čebelah. Več o Čebelarskem muzeju v Radovljici si lahko preberete na tej povezavi. http://www.muzeji-radovljica.si/4m_cebelarski/_predstavitev.html Medeni krog smo zaključili z DNEVOM SLOVENSKE HRANE, ki je potekal v petek, 16. 11.2012. S tradicionalnim slovenskim zajtrkom, okušanjem medu in jabolk lokalnih pridelovalcev smo ustvarili popolni krog. Fotografije naj vas prepričajo, da pa smo preživeli zares poučen in prijeten čebelji teden.
Tanja Novak
Veseli četrtek v skupini Kužki V četrtek, 21.12.2012, smo se otroci in strokovni delavki skupine Kužki že zgodaj odpeljali v Trebnje. Ta dan sta nas čakali dve zelo prijetni dejavnosti drsanje na drsališču pred Mercator centrom ter obisk Čarobnega gozda v Trebnjem. Na drsališču so nas sprejeli trije vaditelji drsanja, ki so otroke spretno in nevsiljivo privajali na led in drsanje. Hvala vsem trem, saj so otroci z nasmehom in prijetno utrujeni zapuščali drsališče. Pot nas je vodila skozi Trebnje do Čarobnega gozda v parku, kjer smo okrasili našo smrečico in ob veselem rajanju pričakali Božička. V Čarobnem gozdu nas je obiskala tudi predstavnica Komunale Trebnje, ki je otrokom prinesla barvice v zahvalo za sodelovanje na natečaju o odpadkih in komunalni službi. Posebno darilo pa si je prislužila naša Tinca, saj jim je bila njena slika še posebej všeč. Čestitava Tinci in vsem otrokom skupine Kužki!
Tanja in Blanka
Veseli december malo drugače Ob vznožju KRISTALNE PALAČE smo zagledali poligon iz umetne mase, ki se je visoko vzpenjal pred nami, ob njem pa veliko stopnic, po katerih prideš do starta. Ob vznožju poligona smo postavili dolgo kolono, v kateri so otroci čakali, da dobijo v roke pomemben rekvizit – napihljivo blazino, ki jim jo je dal animator in s katero so se povzpeli do vrha in se spustili po strmini.
Tako smo se strokovne delavke in otroci skupin Kužki in Zajčki, na pobudo mamice iz skupine Kužki, z veseljem odzvali vabilu na sankanje v Ljubljano. Gibalno – športna aktivnost oziroma spretnost se zelo pokriva z našo prednostno nalogo s področja gibanja, kateri letos namenjamo več pozornosti. Radovedni in polni pričakovanj smo se v sredo, 19. 12. 2012, z avtobusom odpeljali v Ljubljano do nakupovalnega središča BTC. Otroke so pritegnile praznično okrašene izložbe trgovin, pa vendar je bilo najpomembnejše sankanje, ki je prišlo na vrsto šele po » obveznem « lulanju v prelepem nakupovalnem središču.
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
V našem vrtcu smo z otroki spoznali, preizkusili in doživeli že marsikaj. Vzgojiteljice, ob pomoči nekaterih iznajdljivih in požrtvovalnih staršev, iščemo vedno nove izzive, ob katerih se otroci bogatijo in kalijo ter pridobivajo izkušnje in znanja.
Pri vzponu po stopnicah so otrokom pomagale vzgojiteljice in očka iz skupine Kužki, saj so bile blazine zelo težke. Je pa bil spust toliko bolj zabaven in prijeten. Otroci so bili zelo pogumni in vztrajni, tako pri čakanju na vrsto, kot tudi pri vožnji. Le tri deklice niso zbrale dovolj poguma za spust, so pa uživale ob gledanju svojih pogumnih prijateljev in uživale v toplem zimskem soncu, ki nas je spremljalo ves čas. Za nekatere je čas adrenalinske igre prehitro minil, za druge je bilo ravno prav, saj so bili nekateri že utrujeni od hoje po stopnicah. Vsi pa smo se ob koncu posladkali z velikimi marmeladnimi krofi, ki nam jih je prinesla že omenjena mamica. Odžejali smo se s čajem in sokom in si na koncu še obrisali sladke, bele brčice. Sledila je samo še pot do avtobusa, s katerim smo se varno pripeljali nazaj v naš vrtec. Ob koncu leta se strokovne delavke vrtca iskreno zahvaljujemo za kakršno koli pomoč pri našem delu, vsem staršem, danes pa še posebej mamici, ki je podala tak zanimiv predlog za popestritev dogajanja v Veselem decembru. Hvala tudi očku, ki je pomagal pri vleki blazin. Veselimo se sodelovanja z vami tudi v prihajajočem se letu, sedaj pa samo še SREČNO 2013!
Strokovne delavke vrtca Sončnica št. 05, Januar 2013
11
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Vsi vemo, da je zdravniški poklic eden najlepših poklicev na svetu. Pa vendar ima kot vsaka druga stvar tudi medicina zanke in pasti ali tako imenovani »drobni tisk«. A človek se največ nauči iz lastnih izkušenj, zato sem v upanju na odgovore povprašala dr. Tadejo Vidmar Curk, ki je po naključju tudi moja mama. Kakšen točno je vaš naziv? Zdravnica specialistka splošne kirurgije. Zakaj ste se odločili za poklic zdravnice? Moj oče je zdravnik, prav tako moja starejša sestra. Medicina me je tako spremljala že v otroštvu, ko smo se doma o tem veliko pogovarjali in obiskovali očeta v službi. Očeta globoko spoštujem in mi je vedno predstavljal vzor predanega in odličnega zdravnika in človeka. Delo z ljudmi me je od nekdaj veselilo, zato je odločitev, da bom zdravnica, prišla čisto spontano. Delo zdravnika se mi je vedno zdelo zelo plemenito, zato sem bila prepričana, da bom s takšno odločitvijo svoje življenje zelo osmislila. Pa vendar me je ob koncu gimnazije »vleklo« tudi na humanistično stran. Čisto potiho sem razmišljala o študiju primerjalne književnosti in umet-
nostne zgodovine. Všeč so mi bili jeziki in psihologija. Pa me je oče hitro postavil na realna tla, da v teh poklicih ne bo kruha, zato je obveljala medicina. Kaj delo pomeni za vas? Delo predstavlja pomemben del mojega življenja. Pomeni samouresničevanje, ustvarjalnost in osebno rast. Tu pa ne mislim samo na poklicno delo, ampak tudi na delo v okviru družine. Kaj vas pri tem poklicu najbolj moti? Najbolj me moti slaba in nepregledna organizacije dela v zdravst12
venih ustanovah, na katero zdravniki žal ne moremo vplivati. Pogrešam tudi večjo avtonomijo zdravniškega poklica. Glede na odgovornost in zahtevnost dela, ki ga opravljamo zdravniki, so delovni pogoji in plače slabe, tako da žal vedno več dobrih slovenskih zdravnikov odhaja v tujino. Tudi številne medijske gonje proti zdravnikom, ki so neutemeljene in senzacionalno naravnane, kažejo neprimeren odnos do tega poklica. Kje ste trenutno zaposleni? V Splošni bolnišnici Novo mesto, na oddelku žilne kirurgije. Ukvarjam pa se predvsem z operativnim zdravljenjem krčnih žil ter z ultrazvočno diagnostiko žilnih bolezni. Kaj bi mi kot morebitni bolniki morali vedeti? Najprej predvsem to, da je vsak najprej sam odgovoren za svoje zdravje. Bolniki pogosto preveč pričakujejo od zdravnika, ki ni vsemogočen, sami pa niso pripravljeni ničesar spremeniti v svojem življenjskem slogu. Včasih se je potrebno z določenimi težavami in boleznijo sprijazniti. Zelo V šoli sem bila pridna učenka. pomembno je, da bolnik Nekega dne sem učitelja zdravniku zaupa, tako slovenščine vprašala, ali smem tudi lažje upošteva njeprej iz šole, saj sem imela gova navodila in to je tudi nadomestno uro klavirja. ključ k uspešnemu zdravKmalu za tem se je oglasil še ljenju.
moj sošolec: »Učitelj, jaz bi tudi Splošno znano je, da je šel. Imam violino.« Učitelj se ni življenje naše največje dolgo obotavljal z odgovorom: bogastvo. Kaj bi dodali »Ja, pa kaj? Jaz imam pa bicikel, k tej trditvi? pa tudi ne grem kar iz službe.« S Žal mi je, ko vidim tem je bil pogovor končan. množice ljudi, še posebno mladih, ki se tega ne zavedajo, zapravljajo tako dragoceni čas in s tem življenje tja v en dan, v ničemer ne vidijo smisla in veselja ter se tega neskončnega daru, ki ga je prejel vsak od nas, sploh ne zavedajo. Nič jih ne zanima, ničesar ne vidijo. Veliko takšnih ljudi srečujem tudi pri svojem delu; ni jim mar ne zase, ne za svoje zdravje, nič jih ne zanima. Ampak če se le ozremo okoli sebe, vidimo nešteto lepih stvari, prečudovito naravo, zanimive ljudi, umetnostno in kulturno dediščino, nešteto idej za delo in aktivnosti … Slovenija je tako bogata, vse imamo pred nosom, marsikaj čisto zastonj. Seveda pa se zelo razveselim obiska starejših bolnikov , ki so odraščali v čisto drugem času, v času vojne, lakote in pomanjkanja. Ti drugače cenijo življenje. Zadnjič me je 85-letna gospa, že čisto onemogla, prosila za pomoč, ker bi še rada delala na vrtu in ob nedeljah hodila k maši. Od takšnih ljudi se tudi sama veliko naučim. To so res velike, a hkrati čisto preproste modrosti življenja. Ste mnenja, da je »smiselno« iti v tak poklic? Študij medicine je dolg in naporen. Gore težkih izpitov, obsežne študijske knjige, ki jih komaj neseš, kaj šele strpaš v glavo, številne neprespane noči, veliko odrekanja …To pa je šele začetek naporne poti zdravniškega poklica. Težko je združevati poklicno in družinsko življenje, kar velja še posebno za ženske. Povprečna življenjska doba slovenskih zdravnic je 59 let, kar je zelo zgovoren podatek. Poklic zdravnika je lep, nikoli dolgočasen, poln izzivov in novih spoznanj, brez težav te medicina zaposli 24 ur na dan. Če bi imela na voljo dve življenji, bi eno gotovo posvetila samo medicini, tako pa … Ob takšnih odločitvah je potrebno dobro pretehtati obe plati zdravniškega poklica.
Poklic mame je prav tako zahteven in naporen, ne dosti manj kot zdravniški. Vzgojiti otroke v odgovorne, samostojne mlade ljudi ter jim posredovati prave življenjske vrednote, ni enostavna naloga.
Če želiš napisati ljubezensko pismo, potrebuješ troje:
navdih, fantazijo in ljubezen
Kako pa preživljate prosti čas? Kadar nisem v službi, sem doma. Da se lahko več posvetim družini, sem zaposlena za krajši delovni čas. Veliko časa tako preživim z otroki, ki mi predstavljajo največji vir zadovoljstva. Poklic mame je prav tako zahteven in naporen, ne dosti manj kot zdravniški. Vzgojiti otroke v odgovorne, samostojne mlade ljudi ter jim posredovati prave življenjske vrednote, ni enostavna naloga. Ko se sama spomnim na svoj dom, najprej zagledam svojo ljubo mamo: če je ni bilo doma, je bil dom prazen in pust. Potem se spomnim na vonj po dobri juhi in pecivu … Pa smo spet pri čisto preprostih stvareh … In tako doma veliko skupaj kuhamo in pečemo, se igramo, beremo, tudi prepiramo se skupaj. Radi se potepamo po naši prelepi Sloveniji, seveda pa včasih pogledamo tudi kakšen neumen ameriški film, čeprav imam leta, ko smo bili brez televizije, v najlepšem spominu.
Se morda spomnite kakšnega utrinka iz šolskih dni? Veliko jih je. Bil je pouk umetnostne vzgoje. V razred je vstopil profesor, sicer akademski kipar, in zaspano vprašal: »Ali ste vi kaj utrujeni?« Pouk smo imeli popoldne in zunaj je bilo že temno. To je bila naša zadnja ura. V en glas smo odgovorili z bučnim da. »Joj, veste, jaz sem tako utrujen. Gremo v galerijo?« Seveda je sledil enak odgovor. Ko smo prišli v galerijo, je učitelj srečal kakšnega svojega znanca in se z njim zapletel v pogovor, na nas pa pozabil. Mi pa smo ves čas čakali le na to. Izmuznili smo se v bližnjo slaščičarno, kjer so prodajali imenitne čokoladne ježke. Tako smo večino ur umetnostne vzgoje preživeli v ljubljanskih galerijah oziroma slaščičarnah. V šoli sem bila pridna učenka. Nekega dne sem učitelja slovenščine vprašala, ali smem prej iz šole, saj sem imela nadomestno uro klavirja. Kmalu za tem se je oglasil še moj sošolec: »Učitelj, jaz bi tudi šel. Imam violino.« Učitelj se ni dolgo obotavljal z odgovorom: »Ja, pa kaj? Jaz imam pa bicikel, pa tudi ne grem kar iz službe.« S tem je bil pogovor končan.
Gimnazijska leta so bila ena izmed najlepših obdobij v mojem življenju, pravi Tadeja. Hvala za pogovor.
Pogovarjala se je in intervju zapisala učenka Zala Curk iz 8. razreda, mentorica Olga Podpadec
Skupaj s 184 mladimi literarnimi navdušenci sva se udeležili natečaja za najboljše ljubezensko pismo, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Josipine Turnograjske. Ko sta bili pismi vendarle napisani, poslani in sva s stisnjenimi pestmi čakali na rezultate, sva se končno začeli zavedati pravega pomena natečaja: povezovati slovenske otroke v kulturi. Ko sva naposled prejeli rezultate, se je najino veselje le še povečevalo. Izmed vseh mladih piscev nas je bilo kot najboljših izbranih le pičlih 15. Povabljeni sva bili na kulturno prireditev v Preddvor, kjer sva se srečali z ostalimi nagrajenci. Na začetku prireditve nas je s spodbudnimi in bodrilnimi besedami sprejela pobudnica natečaja dr. Mira Delavec, ki je med drugim tudi učiteljica slovenščine.
UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA
Včasih pa si ukradem kakšno urico čisto zase. Ker sem navdušena športnica in ljubiteljica narave, včasih »pobegnem« v hribe ali na kolo. To me res napolni z novo energijo, novim optimizmom. Rada obiščem tudi koncert klasične glasbe ali dobro gledališko predstavo. Že od gimnazije dalje imam gledališki abonma v ljubljanski Drami.
Po končanih pozdravnih govorih so organizatorji podelili nagrade. Vsi udeleženci smo prejeli priznanja, najboljši trije avtorji pa še zaslužene posebne nagrade. Slišali smo tudi najboljša zaljubljena pisma, potem pa so nas pogostili še z ujemajočo malico, značilno za Josipinin čas. Kljub temu da nisva prejeli posebne nagrade, pa sva se zavedali, da so se natečaja udeležili tudi srednješolci in je zato najin dosežek še pomembnejši. Na poti domov sva bili utrujeni, a zadovoljni in polni novih vtisov. Precejšnja udeležba natečaja pa je znak, da kultura še vedno živi med nami in da mladim ni vseeno za njeno prihodnost. In, ja mladi še pišejo – ljubezenska pisma.
Če je na celem svetu le en človek, ki mu ni vseeno, za vedno ostaja upanje. Zala Curk, Nastja Sirk, učenki 8. razreda Mentorica Olga Podpadec
št. 05, Januar 2013
13
DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO
Mladi iz PGD Veliki Gaber
na državnem kvizu gasilske mladine Medtem ko se je šolsko leto za vse šolarje dobro začelo, so si mladi iz PGD Veliki Gaber že »belili« glave z znanjem o gasilstvu, zgodovini gasilstva in utrjevali znanje izvajanja gasilskih vozlov. Regijskega tekmovanja v Šentjerneju, ki je potekalo 10. novembra 2012, smo se udeležili s štirimi ekipami in zopet posegli po najvišjih mestih. V kategoriji mladincev smo zasedli odlično 4. (Blaž Štepec, Urša Glavič in Laura Okorn) in 6. mesto (Pia Kanc, Ajda Predalič in Lara Marolt), v kategoriji pionirjev pa smo osvojili 2. (Zala Predalič, Klavdija Strmole in Ksenja Lavš) in 3. mesto (Zala Kanc, Lina Reberšak in Ines Sirk). Žal pa sta na državno tekmovanje vodili le prvo in
drugo mesto, a veselje v našem društvu je bilo vseeno nepopisno. Državno tekmovanje je potekalo 24. novembra 2012 na OŠ Notranjskega odreda v Cerknici. Naša ekipa se je tekmovanja udeležila skupaj z ekipo mladincev iz PGD Ševnica (GZ Trebnje). V kategoriji pionirjev smo izmed 33-ih ekip osvo-
jili odlično 10. mesto. Pokazali smo veliko gasilskega znanja, a včasih potrebujemo na tekmovanju tudi srečo, ki pa jo tokrat nismo imeli. Vseeno smo se iz Cerknice vrnili dobre volje, nasmejani in z mislimi že na naslednjem tekmovanju.
Mojca Praznik mentorica gasilske mladine
Gasilski dom v Zagorici v ponos vasi »Kjer je volja je tudi moč«, tako lahko opišemo dela gasilcev v Zagorici v preteklem letu. Z veliko prostovoljnega dela gasilcev in ostalih vaščanov smo opravili ogromno dela za ureditev doma.
Kljub že veliko opravljenega dela, nas čakajo novi izzivi tudi pri nadaljnji ureditvi doma, pri operativnem delu in delu z našo gasilsko mladino. V preteklem letu smo imeli dve intervenciji, udeležili smo se sektorske vaje, članskega in mladinskega tekmovanja, gasilskega kviza za mladino, imeli smo božično novoletno delavnico za otroke, gasilsko veselico in še bi lahko naštevali. V prostovoljnem gasilskem društvu Zagorica se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali prostovoljne delovne ure za ureditev doma, ter tudi tistim, ki so skrbeli za operativni del, ki ga ne smemo zanemariti. Srečno 2013!
Niko Jefim, PGD Zagorica
Zamenjali smo že zastarela okna in vrata, ki so bila že potrebna obnove, uredili instalacijo centralne kurjave po celem domu, opravili popravke na fasadi doma ter hkrati tudi prebelili vse prostore doma. Na koncu leta pa smo se lotili še ureditve zgornjega prostora, ki bo služil za občne zbore, zbiranje gasilcev ter ostale aktivnosti v vasi. Prostor bomo postopoma uredili tudi z vitrinami, zgodovinskim kotičkom, slikami, tako da bo prostor dobil pravo podobo, ki nam bo v ponos.
14
Kako smo v Društvu upokojencev Veliki Gaber preživeli čas od oktobra do konca leta 2012 OKTOBER Prvi pohod po Pohodniški poti Ivana Zorca V soboto 20. oktobra smo se člani društva odpravili na prvi pohod po Pohodniški poti Ivana Zorca. Jutro je bilo hladno zato so nam na štartu pred domom KS Veliki Gaber postrežen topel čaj in slastni flancati, ki sta nam pripravili Štefka in Mari dali primerno pohodniško vspopdbudo.
Če se boste kdaj spraševali kako bi preživeli nekaj ur prostega časa, priporočam, da se podate po tej poti. Sicer bo pa pohod tradicionalen, vsako tretjo soboto v oktobru. Letos bo to 19.oktobra. Nekaj podatkov osnovnega vodenja po Pohodniški poti Ivana Zorca: Markacija poti predstavlja gabrov list v rdeči barvi z rumeno piko v listu.
Fajdiga v Temenici. Pot nadaljujemo mimo zidanic v vinsko gorico Debeli hrib, kjer se začenja »dežela cvička« pa tudi vrhunske modre frankinje (možnost pokušine, če so gospodarji v zidanici). Zapuščamo vinsko gorico, spuščamo se skozi zaselek Govce proti Mišjemu dolu z cerkvijo svete Lucije z letnico 1759. V njej so še vedno delujoče najstarejše orgle na slovenskem. V sredini vasi zavijemo na makadamsko cesto katero po 200 metrih zapustimo in se začnemo vzpenjati po gozdni poti na Primskovo, uradno na Gradišče oziroma Primskova gora (590m). Kraj se prvič omenja že leta 1258. Čudovit razgled, starodavna Marijina cerkev in cerkev sv. Petra z grobnico. Kraj poznan iz turških časov in po Čudodelniku iz Primskovega, župniku Juriju Humerju, katerega pisatelj Ivan Zorec večkrat omenja. Po prijetnem oddihu in sprostitvi nas pot pripelje do »Kopačije«, začetek vinske gorice Sevno. Nekoč dobro znana gostilna je že nekaj let zaprta, je pa odprta podeželska trgovina kjer si lahko obnovimo zalogo v nahrbtnik. Od tukaj imamo dve možnosti nadaljevanja poti. Prva je po asfaltni cesti skozi Sevno, Gornji vrh, Dolnji vrh, Žubino, Stranje, Veliki Gaber. Druga pot nas pelje nazaj do križišča, pri kapelici zavijemo levo na makadamsko pot ki nas pripelje do gozda, po gozdni poti naprej do doline, tu smo zopet na makadamski cesti kjer zavijemo levo, prečkamo Mišji potok in gremo naprej do vasi Bratnice. Nadaljujemo po asfaltni cesti cca 100m, zavijemo na poljsko pot, prečkamo potok Bratnica in že smo v vasi Žubina. V sredini vasi zavijemo desno proti Stranjam, prečkamo reko Temenico, na glavni cesti zavijemo desno proti bifeju Žonta, gremo levo pod železnico v Veliki Gaber kjer je izhodiščna točka in uradni cilj poti. Prijetno utrujeni se osvežimo v bifeju pri Marini, ali »Piceriji pr; Hladet« Pot, kljub večurnem pohodu ni prenaporna in je prehodna v vsakem vremenu. Vabljeni, da jo prehodimo skupaj 19. oktobra 2013.
DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO
NOVEMBER Letovanje v Hotelu Delfin Izola
OPIS POTI: Izhodiščna točka, start in tudi cilj poti je pri Domu krajanov Veliki Gaber, kjer je viden tudi načrt poti.
Že gremo v center vasi, na križišču pri kapelici zavijemo levo, pot nas pripelje v Mali Gaber rojstni kraj Ivana Zorca. Pri domačinu Ivanu Medvedu si lahko ogledamo zbirko starega kmečkega orodja. Pot nadaljujemo skozi vas mimo gozda do vasi Cesta. Na križišču nas markacija usmeri desno proti Požarnici, prečkamo železniško progo in cesto Radohova vas-Trebnje. Pohod nadaljujemo po poljski poti mimo Zidarjeve domačije v gozd, kjer nas markacija usmeri proti Dolenji vasi. Pridemo na asfaltno cesto TemenicaBreg, zavijemo levo in po nekaj sto metrih se že okrepčamo z dobro malico in kozarčkom domačega cvička na Turistični kmetiji
Drugega novembra se nas je 48 članov društva odpotovalo na enotedensko letovanje v Hotel Delfin v Izolo. Pridružilo se nam je tudi nekaj članic sosednjega društva. Da smo se imeli fajn, da smo se znali zabavati tako v bazenu kot na skupnih večerih v restavraciji ni potrebno posebej poudarjati. Obhodili pa smo tudi vse mesto Izola, okoliške kraje in griče. Celo v Koper smo se podali. Vodstvu hotela je bila našo vedoželjnost in želja po sprehodih znana že iz prejšnjih let, zato je posebej za naše društvo organiziralo voden pohod ob obali do Kopra. Deset kilometrska pot je bila zanimiva pa vendar toliko utrujajoča, Ogledali smo si tudi nekatere znamenitosti starega mestnega jedra.
15
DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO
da smo se nazaj odpeljali z avtobusom. Pa še kosilo nas je skrbelo, da se ne bi preveč ohladilo. Osrednji dogodek letošnjega letovanja je bil »večer Društva upokojencev Veliki Gaber«. Štejemo si v čast, da nam je vodstvo hotela zaupalo organizacijo samostojnega večera. Mi pa smo priprave kot izvedbo večera hudo resno vzeli. Nekaj nastopajočih nas je bilo na letovanju, ostali pa so se pripeljali v Delfin posebej za ta večer. Dve uri trajajoč kulturni program večera smo izvedli člani folklorne skupine Večerna zarja, mešani pevski zbor Večerna zarja ter dramske skupine društva.
Člana naše dramske skupine Ana in Frenk sta obisk vrnila na njihovem novoletnem srečanju s skečem »Vino in voda«.
Tudi na letošnjem srečanju se je potrdilo, da so družabna srečanja v bližini domačega kraja prava oblika druženja tudi za tiste, ki se le s težavo odpravijo od doma. Tisti, ki se trudimo, da bi srečanje organizirali po meri večine, smo hvaležni vsakemu, ki je s svojo navzočnostjo polepšal veselo nedeljsko popoldne.
Silva Korevec, tajnica DU Veliki Gaber
Malo da ne do zadnjega sedeža zasedena hotelska avla z navdušenimi stanovalci in tudi zunanjimi obiskovalci ter direktor hotela je bila najlepše priznanje nastopajočim kakor tudi celotnemu društvu.
BALINIŠČE - pogoji uporabe IZPOSOJA •
DECEMBER Prednovoletno srečanje Komaj tri leta je staro naše društvo, pa se že pogovarjamo o tradicionalnih dogodkih. Nekateri so se dogajali vsa ta leta, za nekatere pa želimo in upamo, da bodo tradicionalni postali. Tako, da mi »penzionisti«, ki nam hitro čas mineva, ne bi pozabili kdaj se kaj dogaja. Eden takih dogodkov je tudi vsakoletno prednovoletno srečanje članov društva, ki je vsako drugo nedeljo v decembru. Tudi letos smo se zbrali na Turistični kmetiji Fajdiga. Preko sto nas je bilo in kot vedno smo se tudi tokrat imeli fajn. V kulturnem programu domačih društvenih izvajalcev se nam je pridružila še članica sosednjega Društva upokojencev Šentvid pri Stični,
V bifeju Marina je na razpolago 8 krogel.
CENA •
Ena ura izposoje krogel stane 5 €.
NAČIN IZPOSOJE •
Prevzem krogel se vpiše v knjigo izposoje. Ob vračilu krogel se plača uporabnina.
RAZPOLOŽLJIVI ČAS UPORABE BALINIŠČA • •
Ponedeljek in petek rezervirano za člane društva upokojencev Za izven vse ostale dni v tednu.
Kontaktna oseba je skrbnik balinišča in predsednik balinarske sekcije DU Veliki Gaber Alojz Bregar- tel.: 041 415 403
Vabljeni na balinišče!
V spomin
V petek, 23. novembra smo na zadnjo pot tega sveta, na pokopališče v Velikem Gabru pospremili našo članico Frančiško KANC (Sravinovo Francko) iz Pristavice
... ki je s svojimi skeči in seveda našimi igralci popestrila program in nas do solz nasmejala.
16
Vsem, ki ste jo imeli radi izrekamo globoko sožalje. DU Veliki Gaber
Prvi božični koncert društva upokojencev
Božični koncert daje priložnost doživetja praznično okrašenih decembrskih dni povezanih z izborom najlepših glasbenih in plesnih predstavitev vseh generacij.
Krepitev srčne mišice in kurjenje maščob Društvo podeželskih žena Tavžentroža organizira rekreativno vadbo, ki omogoča kurjenje maščob,
Je nekaj veličastnega, lahko nastopa v večjih ali manjših skupinah, v dvoranah, cerkvi ali na prostem. Že v dobi baroka, ko je glasba dobila razsežnosti s številnimi okraski, mogočnimi zbori,razkošnim plesom, je dobil koncert posebno spoštljivo mesto. Je velika malha sreče, veselja, smeha, zdravja, ljubezni dobrih prijateljev ki se dobronamerno povezujejo, da osrečijo sebe in druge. Na našem božičnem koncertu DU Veliki Gaber so nastopali: • MePZ Večerna zarja DU Veliki Gaber, • Folklorna skupina Večerna zarja in njen podmladek Jutranja zarja • Gledališka skupina Justine Zupančič iz Osnovne šole Veliki Gaber, • MePZ Sončni žarek DU Šentvid pri Stični • Dramska skupina DU Veliki Gaber Po programu naj bi nastopal tudi ženski pevski zbor KUD dr. Petra Držaja in MePZ Sela pri Šumberku. Žal sta zaradi odsotnosti nekaj članov oba zbora nastop odpovedala. Manjkajočo vsebino sta zapolnila MePZ Večerna zarja in MePZ Sončni žarek . Oba zbora vodi zborovodja Stane Fux. Koncert je v celoti zelo dobro uspel, kar dokazuje nabito polna dvorana in močan aplavz. V prijetnem vzdušju se je naše druženje po koncertu nadaljevalo v pozne večerne ure. V DU Veliki Gaber smo kljub svojim letom zelo aktivni, v zadanih nalogah vztrajni in nepopustljivi. Skupaj veliko zmoremo.
boljše počutje in splošno kondicijo.
Vadbo imamo vsak torej ob 19.30 v prostorih Bistroja Lavš v Zagorici, ki se je udeležuje 20 udeleženk. Najprej imamo ogrevanje telesa ter vaje za mišične skupine. Sledijo intervalne vaje, ki so pomembne za krepitev mišic še zlasti srčno mišico in kurjenje maščob. Proti koncu vadbe izvedemo raztezanje mišic in ohladimo telo. Vadbe sicer predstavljajo določeno obveznost in pridnost od udeleženk, vendar pa se vse zavedamo, da so vaje koristne za naše zdravje kot tudi za naše počutje, še zlasti ker takšna skupinska oblika vadbe omogoča medsebojno spoznavanje in druženje.
Vaditeljica Marjetka Opara
ZAHVALA MePZ Sončni žarek in MePZ Večerna zarja
PGD VELIKI GABER
Poziv na intervencijo, modre luči, sirena, ogenj … Vse to si večina ljudi predstavlja, ko pogovor nanese na gasilce. Prvotna naloga gasilca je pomoč sočloveku pri različnih naravnih in drugih nesrečah. Prav zato znamo gasilci ceniti tudi pomoč, ki jo sami prejemamo. Gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Veliki Gaber se zahvaljujemo vsem krajanom Krajevne skupnosti Veliki Gaber in donatorjem, ki nas podpirate pri našem delu in nam na kakršenkoli način pomagate, da gasilstvo v našem kraju živi.
Folklorna skupina Jutranja zarja
Zahvaljujemo se Osnovni šoli Veliki Gaber, ki nam je dala prostor za izvedbo koncerta, vsem donatorjem za pomoč in članom DU ki so na različne načine nesebično sodelovali pri izpeljavi koncerta.
Prostovoljno gasilsko društvo Veliki Gaber pa vabi v svoje vrste nove člane, ki so pripravljeni pomagati sočloveku v stiski.
Gasilke in gasilci PGD Veliki Gaber Joži Štrempfelj , Predsednica DU Veliki Gaber št. 05, Januar 2013
17
POGOCOR Z JUSTINO GOLOB
Najstarejša krajanka
Justina Golob Justina Golob je pri svojih štiriindevetdesetih letih še zelo vitalna in bistrega uma. Že kar nekaj časa živi v prijetni garsonjeri, oz. varovanem stanovanju poleg Doma starejših občanov Trebnje. Težav ji ne delajo niti stopnice, po katerih se vzpenja bolj urno kot marsikatera mladenka. Tud zdravje ji dobro služi, lani jo je ujela le manjša viroza.
»Samo hudobnega človeka se bojim!« In kaj je skrivnost vaše vitalnosti in dolgega življenja? »Pošteno življenje, domača hrana in zadovoljen moraš biti sam s sabo in z drugimi,« pravi Justi, ki ji v življenju ni bilo z rožicami postlano. Poročila se je relativno pozno, pri čemer je imela vsaj zakonsko srečo ob dobrem možu. Otrok ni imela, na domačiji pa je morala poprijeti za vsako delo. Kakšno je bilo vaše življenje od rojstva pa do prve poti, ki vas je popeljala v svet? Rodila sem se 28.09.1918 v Ajdovcu pri Žužemberku, kot dvanajsti od 14-ih otrok v družini. Po osnovni šoli v Ajdovcu sem se pri 18-ih letih odločila za gospodinjsko šolo na gradu Mala Loka, kjer sem tudi bivala. Po končani šoli sem šla delati k družini Omerzu v Ljubljano kot gospodinjska pomočnica in tam ostala osem let. Torej vse vojne ste preživeli v Ljubljani? Res je. V času vojne sem bila v Ljubljani in čutili smo veliko pomanjkanje. Kašnih pobojev na srečo nisem doživela. Zelo dobro pa se spominjam eksplozije nekega skladišča v katerem je bila municija, saj je pokalo več dni. Tresla se je cela Ljubljana. Kam vas je potem peljala pot? Takoj po vojni so hoteli, da se vključim v brigado. Da sem se ji izognila, sem šla v Sotesko, v podjetje Lip in delala kot kuharica. Od tam sem šla še nazaj domov in potem v Veliki Gaber v župnišče za kuharico, kjer sem službovala 8 let. Po smrti župnika sem šla zopet nazaj v Ljubljano, v tovarno Šumi, nato pa v vrtnarijo Selo pri Radohovi vasi, ki je bila v lasti Agrokombinata. Sprva sem delala kot kuharica, pozneje pa v vrtnariji. Tu sem spoznala tudi svojega moža Ivana, s katerim sva bila poročena 37 let.
Prelepa Justina pri svojih 40ih
18
Česa se rada spominjate iz svojih mladih let? Na mlada leta me vežejo zelo lepi spomini. V kraju smo imeli gledališko skupino, ki je uprizarjala razne igre ter
Justina v cerkvenem zboru
pevsko društvo, katerega petje se je razlegalo po celi vasi. Takrat so bili drugačni časi. Kljub delu smo se znali tudi poveseliti. Rada se spomnim tudi šolskih dni, saj so bile učiteljice zelo požrtvovalne in so nas mnogo naučile.
Justi si čas krajša ob prebiranju časopisa, gledanju televizije in poslušanju radia, rada se loti tudi kakšnega dela. Ne zamudi nobenega srečanja, sestanka in vseh aktivnosti, ki jih izvajajo v Domu starejših se rada udeleži. Tudi sedaj, ko živi stran od doma, ji nikoli ni dolgčas in ničesar je ni strah. »Samo hudobnega človeka se bojim,« je na koncu dodala. In kaj si je najstarejša krajanka zaželela ob vstopu v novo leto? »Da bi mi le zdravje dobro služilo.« Tudi mi ji želimo: »ŠE NA MNOGA LETA!«
&
Mojca Smolič
Martinova nedelja v Biču
Kot vsako leto smo se tudi v nedeljo na dan svetega Martina zbrali v Biču, kjer je potekala žegnanjska sveta maša, ki jo je prvič daroval naš novi župnik Janez Jeromen. Med mašo je župnik blagoslovil nove hrastove klopi, ki so delo našega sokrajana Jožeta Matjaža. Potreba po novih klopeh so že pred leti izrazili župljani podružnice, pa tudi naš prejšnji župnik David Jensterle, vendar je bil to za tako majhno sosesko finančno prevelik zalogaj. S pomočjo ključarjev in gospoda župnika, ki so bili zelo vztrajni pri tej ideji in dobrotnikov, ki so darovali v ta namen, nam je letos vendarle uspelo izpeljati ta projekt. Znesek klopi je bil 6.500,00 EUR. Po sveti maši je sledil že tradicionalni blagoslov vina in konj, kater-
emu je sledila pogostitev z vinom, klobasicami, domačim kruhom in pecivom, ki ga vsako leto pripravijo pridne gospodinje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem soseščanom in romarjem, ki so se udeležili žegnanjske slovesnosti, ter darovali za nove klopi, ki krasijo cerkev svetega Martina v Biču.
Sabina Trnovšek Anita Zupančič
Praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti v Velikem Gabru
Letos smo tudi krajani K.S. Veliki Gaber praznovali Dan samostojnosti in enotnosti. Župnik g. Janez Jeromen je najprej daroval sveto mašo v čast državnosti in nas na koncu povabil k druženju pred cerkvijo.
DOBRODELNOST IN SKRB ZA SOČLOVEKA
Pod lipo se je najprej zaslišala Slovenska himna, ki smo jo zapeli sproščeno in v prijetnem vzdušju vsi prisotni. Nato je zbrane nagovoril g. župnik. Na kratko je orisal pomen praznika in lipe, pod katero smo se zbrali. Poudaril je, da se Slovenci premalo zavedamo, kaj pomeni imeti svojo državo. Biti varen brez meja. Kot primer je navedel boj Palestinskega naroda za svojo samostojnost. Koliko krvi je bilo že prelite zanjo. Med drugim je dejal, da le ni vse tako črno, kot se prikazuje. Potrebno je več volje do življenja; več spoštovanja drug do drugega . Nato smo se pogostili z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje. Ni manjkal tudi šampanjec in domača kapljica.
P.P. Bojim se, da smo državo dobili prepoceni. Država niso naši politiki. Država smo mi vsi. Kakšno si želimo imeti, lahko izrazimo na volitvah in to na legitimen in miren način.
Mirko Gliha
19
DOBRODELNOST IN SKRB ZA SOČLOVEKA
Ko dobrodelnost oživi Avgusta 2012 se je od naše župnije poslovil gospod župnik David Jensterle, katerega je zamenjal gospod župnik Janez Jeromen. Animatorji smo novega župnika sprejeli z dobrodošlico, mu s torto hkrati voščili še vse najboljše za njegov osebni praznik in mu zaželeli, da bi se v naši župniji res najbolje počutil. Hitro so minevali meseci in naše sodelovanje z novim župnikom se je vedno bolj poglabljalo. Ker animatorji nikoli ne počivamo in ne organiziramo samo oratorije za otroke v župniji, se je tudi letos v prazničnem mesecu, mesecu decembru, v nas prebudila želja po pomoči sočloveku. Leta 2011 smo tako zbrani denar od prodaje unikatno izdelanih angelčkov namenili invalidni deklici za nakup novega vozička, lani pa smo se lotili izdelave božično-novoletnih voščilnic in zbrani denar namenili za prehrambne pakete socialno ogroženim. Animatorji smo se tega dela lotili zelo preudarno, predvsem pa z velikem srcem. Nakupili smo osnovne dobrine (sol, mleko, moko, olje, makarone, špagete, polento, detergent za pomivanje posode, paštete, wc papir) in jih razdelili v škatle. S pomočjo župnika smo v obeh župnijah Veliki Gaber in Sela Šumberk poiskali najbolj socialno ogrožene in jim pakete tudi izročili. Razdeljevanje paketov se je vseh animatorjev zelo dotaknilo, saj smo spoznali, v kakšnih razmerah nekateri ljudje zares živijo. Kljub vprašanju, ali so si za take razmere krivi sami ali pa pač ne, pri vsem tem nismo ostali ravnodušni.
narna sredstva. Tako bomo lahko vsak mesec nekomu oz. nekaterim polepšali dan, teden ali pa kar celo življenje. Kljub temu da smo začeli iz majhnega gorčičnega zrna poguma in zaupanja, upamo, da bo to seme vzklilo v večjo akcijo, kjer se bomo vsi ljudje zavedali trenutne življenjske situacije in hkrati zmogli pogledati okoli sebe in mogoče opazili, da nekdo, ki živi čisto blizu nas, potrebuje našo pomoč. Zato Vabim vse, da se nam pridružite v akciji »Pet kav za en paket«, se s tem odrečete petim kavam, nekomu pa s tem polepšate življenje, ki bo za enkrat potekala vsako tretjo nedeljo v mesecu v župnijski cerkvi sv. Urha v Velikem Gabru in v cerkvi Janeza Krstnika na Sela Šumberku.
»Kadar človek naredi dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi: “Že samo za ta trenutek je bilo vredno ustvariti svet.” Talmud Mojca Praznik, vodja animatorjev
Naše misli so segle globlje, zato smo se na podlagi razdeljevanja paketov odločili, da pri tem ne more tako ostati. Zato smo se povezali z Župnijskim pastoralnim svetom (ŽPS) Veliki Gaber in se odločili za korak naprej. Pod sloganom »Pet kav za en paket« bomo tako vsako tretjo nedeljo v mesecu pri vseh nedeljskih mašah zbirali osnovna živila (moko, sladkor, olje, riž, testenine itd.) ali pa de-
Adventni oratorij Kot vsako leto smo tudi letos animatorji iz župnije Veliki Gaber pripravili adventni oratorij za otroke. To je bil tudi naš prvi oratorij z novim župnikom gospodom Janezom Jeromnom. Da bi se čim bolj pripravili na adventni čas in prihod Jezusovega rojstva, je župnik na oratorijskem dnevu poskrbel za uvodni, duhovni del, mi, animatorji, pa smo pripravili delavnice, kjer so otroci izdelovali božično-novoletne voščilnice. 1. decembra 2012 se je tako zbralo čez 50 otrok iz župnij Veliki Gaber in Sela Šumberk. Iz župnišča so tako celo dopoldne odmevali otroški smeh, petje ob kitari in molitev. Župnik nas je z uvodnim delom popeljal k premišljevanju o tem, kako pomembno je, da je naše srce vedno odprto za vse, da ne smemo gledati le na materialne dobrine ter da je veliko stvari bolj pomembnih od materialnih. Da naši želodčki niso bili
20
prazni, je poskrbela naša dobra Štefka Gliha, ki se ji še posebej zahvaljujemo za čas, ki si ga je vzela ter za najboljši mlečni riž. Po malici smo se lotili še dela in tako pridno ustvarjali. Izpod otroških rok so nastajale čudovite voščilnice, ki so jih otroci lahko odnesli domov. Na koncu smo v vsaki skupini izbrali še najbolj izvirne voščilnice in avtorje tudi nagradili s sladkim presenečenjem. Otroci so domov zopet odhajali nasmejani in z željo, da bo kmalu spet oratorij.
Mojca Praznik, vodja animatorjev
ŠPORT
Zimska košarkarska rekreacija Zopet je tu novo leto, nove zaobljube, lepe želje, novi cilji... Člani športnega društva že nekaj let organiziramo zimsko rekreacijo za košarkarske zanesenjake in rekreativne košarkarje. Rekreacije se udeležujejo mladi in malo manj mladi rekreativci, kateri skupaj delimo izkušnje in veselje ob igranju košarke, ki se odvija v prijateljsko borbenem vzdušju. Kljub temu, da se rekreacije udeležuje kar nekaj članov, bi želeli povabiti še kakšnega športnega navdušenca, da se nam pridruži ob četrtkih od 19:30 do 20:30 ure, rekreacija bo organizirana predvidoma do konca marca. Ob vsem skupaj bi se želeli zahvaliti tudi Občini Trebnje, ki sofinancira organizirano rekreacijo ter tudi Krajevni skupnosti, ki nam je v pomagala pri izvedbi aktivnosti. Hkrati bi pa povabili v svoje vrste tudi smučarske navdušence, ker bomo v naslednjem mesecu organizirali skupinsko smučanje s prevozom, tako da se priporočamo za čim večjo udeležbo in morebitne dodatne ideje. O natančnem terminu izvedbe smučanja boste obveščeni preko plakatov oziroma letakov.
Tomaž Praznik, Športno društvo Veliki Gaber Matej Štepec
Del udeležencev, 2012/20013
... ujeto v objektiv ...
Veseli četrtek v skup ini Kužki v našem vrtc u
Oratorij
1 11 1
20 2 0
Meden i krog v vrtcu
Dobrod el nost ne pozna meja
10 1 0
0 20 2
Obisk p ri gasilc ih
Zimske radost i v Velikem Gabru štt. ššt. t . 005 05, 55,, Janu JJa Jan Januar an an anu nu uaarr 22013 0011133 013
0 10 1
03 0 3 21 2 1
ZA NAJMLAJŠE
MOJA POBARVANKA
Pobarvaj pravljična bitja, da bodo oživela!
22
Napovednik prireditev in dogodkov DATUM IN URA
DOGODEK
LOKACIJA
7. 2. 2013 ob 11. uri
Kulturna prireditev NA MAVRICI BESED ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu
Veliki Gaber
8. 2. 2013
Predstavitev programa za bralno značko, Društvo upokojencev Veliki Gaber
Knjižnica Ivana Zorca v prostorih KS Veliki gaber
24. 2. 2013
Športne aktivnosti in tekmovanja v posameznih panogah. Objava in razpored bo na oglasni deski, Društvo upokojencev Veliki Gaber
Turistična kmetija Fajdiga
31. maja do 7. junija
Letovanje Društva upokojencev Veliki Gaber
Izola
konec aprila
Enodnevni izlet Društva upokojencev Veliki Gaber
Brežice z okolico
25. 5. 2013
Gasilska veselica PGD Zagorica z ansamblom Toneta Rusa
Zagorica
1. 6. 2013
Gasilska veselica PGD Veliki Gaber
Veliki Gaber
23. 6. 2013
Kresovanje v organizaciji Društva upokojencev Veliki gaber
Veliki Gaber
5. – 8. 7. 2013
Tabor pevskih zborov
Šentvid pri Stični
sredi oktobra
Večdnevni izlet Društva upokojencev Veliki Gaber
Dolina Neretve, Mostar, Međugorje
2. – 9. 11. 2013
Letovanje Društva upokojencev Veliki gaber v Hotelu Delfin v Izoli
Izola
3. 8. 2013
Srečanje PZDU Dolenjske in Bele Krajine
Jasa - Dolenjske Toplice
konec avgusta
Piknik DU Metlika in DU Veliki Gaber
Lovska koča
28. 9. 2013
Praznik korenja KS Veliki Gaber
Veliki Gaber
19. 10. 2013
2. tradicionalni Zorčev pohod po poteh treh občin
Okolica Velikega Gabra
2.-9. 11. 2013
Letovanje Društva upokojencev Veliki Gaber
Izola
8. 12. 2013
Prednovoletno srečanje Društva upokejencev Veliki Gaber
kraj še ni znan
15. 12. 2013
Božični koncert
Veliki Gaber
Datum še ni določen
Srečanje vseh slovenskih upokojencev
kraj še ni znan
vsak četrtek ob 19.30
Košarka
Telovadnica OŠ Veliki Gaber
vsak torek ob 19.30
Rekreativna vadba
Zagorica, prostori Bistroja Lavš
NAPOVEDNIK
za leto 2013
Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb. Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite: • e-mail: OBVEŠČANJE na tic@trebnje.si • ali pokličite na 07 34 81 128 (TIC Trebnje).
Gabrov list je od sedaj naprej na voljo tudi v elektronski obliki na internetnem naslovu: http://www.mojaobcina.si/trebnje/org/ krajevna-skupnost-veliki-gaber.html št. 05, Januar 2013
23
št. 05 | Januar 2013
P Prosinec
Če Vincenca (22.1.) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči. 24