Gabrov list št. 2 (januar 2012)

št. 02 | januar 2012

KS VELIKI GABER 05 OČISTIMO SLOVENIJO 2012 UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA 10 GAB‘R ‘MA TALENT DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO 17 RASTOČA KNJIGA VELIKI GABER Z OKOLICO

10 NAGRADA NA NATEČAJU

20 SKRB ZA ŽIVALI

25 ŽIGA PANDUR

26 MOTORISTIČNI NAVDUŠENEC

št. 02, Januar 2012

Donatorji 03 Uv Uvod odna od na b bes esed e a ed 04 4 Kr Kraj ajev aj evna ev na ssku kupn ku pnos pn o t Veliki os i Gaber 04 Akk ti tivn vnos vn osti os t v KKSS Ve V liiki Gab a er 04 Ob Obis i k Dedkka Mraza v KS Veliki Gaber is 05 Oč Očis isti is timo Slo ovenijo 2012 06 Ob Obči čins či nski ns ki kkot otič ot iček ič ek 06 Ši Širo r ko ro kopa paso pa sovvno om so mrežje 08 Ut Utri r nk ri n i iz šolle in vrtca ca 08 Zd draavj vje in nd dob ob bro počutje 08 EKO O ko koleeda darr

ELEKTROMEHANIKA SIMON LOŠDORFER S.P. SILVIA TRKMAN S.P.

09 Bi Bililil ssmo m na smuč mo učan uč a ju 09 Stopimo skupaj v praznični čas 10 Gab‘r ‘ma talent 10 Nagrada na natečaju “Čas za ustvarja janjje” ja e 10 Tekmovanje za Cankarjevo priznan njee 11 V svetu vil in vilincev 11 Haiku 12 Društva iz našega kraja se predstavljajo 12 PGD Zagorica pri Velikem Gabru Intervju z g. Marjanom Anžlovarjem 13 PND 2011 13 Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Trebnje 14 Društvo upokojencev Veliki Gaber v skrbi za starejše 15 KORK Veliki Gaber 16 Dejavnosti DU veliki Gaber 17 Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico 18 Dobrodelnost animatorjev iz župnije V.Gaber 18 Koroška doživetja konjeniškega društva Gom o bišč šče šč 20 Sk Skrb rb za ži živa valili 2 Vi 21 Vins nsska kkle let et Ko ozl zlev e ča ev čar 22 Ži Živl v je vl jenj njee jjee p nj pot otreebn b o zg zgra raabi biti iti ti zzaa jaajc jca,, in ntter ervj r vju vjju z Ma Marj rjan an o G an Grrčm čmaan n 23 Pr 23 Pred edstav avit ittev ev pod djeetj tjaa Or Orko kopl plas as t d ast d..o. o. o o..

2 Gors 24 Go G ors rsko ko kol o es esar arst ar stt vo o

UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec, Lucija Marolt,

25 Ž 25 Žiig gaa Pan an d du ur ur 26 Zg 26 Zgod o db baa mo moto moto torriisstttič tori iččne ič neega n ga naavvdu vd du uššeenca ncca n 29 N 29 Naap po ove vedn dnik niikk pri rired reedi dite tev in in d dog og o godko od o dko kov ja ja n nu uaarr - maj uar aj 201 012 30 3 0 FFo oto oto to kotič ottiiččeekk o

FOTOGRAFIJE Zasebni arhiv, Fotolia, Freedigitalphotos.net, FOTO-N, Grega Stopar NASLOVNICA www.fotolia.com OBLIKOVNA ZASNOVA Nina Nahtigal za Studio Creadrom d.o.o. www.studiocreadrom.com TEHNIČNA IZVEDBA, TISK Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p.

NASLOV IN IZDAJATELJ KS Veliki Gaber Veliki Gaber 8213 Slovenija E: ks.veliki.gaber@gmail.com

2

UVODNA BESEDA

Spoštovane krajanke in krajani!

Ob izidu druge številke Gabrov list bi vam rad najprej zaželel zdravo, uspešno in zadovoljno leto 2012.

P

rav tako hitro kot se je obrnilo obdobje treh mesecev in izid nove številke se je obrnilo tudi leto. Prav je, da si v tem času sežemo v roke in si zaželimo vse dobro v prihajajočem letu. Jaz pa bi ob tej priložnosti izkoristil to priložnost, da se zahvalim za nazaj.

V prvi vrsti gre zahvala vsem svetnikom KS Veliki Gaber, ker so se vedno odzvali in bili pripravljeni pomagati pri projektih v KS. Vse ustvarjalce Gabrovega lista nas je skrbelo, da bomo težko zapolnili glasilo s članki, vendar naša aktivna društva poskrbijo, da imamo člankov dovolj, prav tako pridno pišejo vzgojiteljice našega vrtca, učiteljice iz šole in ne nazadnje tudi svetniki KS, ki prav tako skrbijo, da noben kotiček glasila ne ostane prazen.

Iskrena zahvala gre našim društvom, ki nas s svojo neustavljivo energijo presenečajo na vsakem koraku. V prvi vrsti je seveda to Društvo upokojencev, ki nas je oktobra seznanilo oz. smo bili priča odprtju Rastoče knjige, ki ima zelo velik pomen za naš kraj.

KUD dr. Petra Držaja je aktivno že od leta 1900, za sabo pa ima 18 uspešno izpeljanih prireditev z naslovom Pesem nas druži. Tudi letos smo si ušesa lahko odpočili s poslušanjem ubranih glasov. V upanju, da se bo tradicija nadaljevala, jim želim še veliko zapetih pesmi.

Nepozabno decembrsko nedeljsko popoldne za starejše s kratkim programom in odlično pogostitvijo je pripravila tudi krajevna organizacija rdečega križa KORK Veliki Gaber.

Ne nazadnje gre zahvala tudi vsem ostalim društvom, ki s svojimi aktivnostmi in nesebično pomočjo skrbijo, da je v naši KS vse bolj prijetno, da se družimo in ustvarjamo skupaj.

Mislim, da je potrebno omeniti tudi stavbo krajevne skupnosti, ki krasi samo središčeVelikega Gabra. Stavba, ki je nekaj let nazaj propadala, ki so ji bili šteti dnevi, je sedaj zaživela v pravi podobi. Obnovljena znotraj in zunaj je res lahko v ponos našemu kraju. Za to, da je stavba zaživela in postala uporaben in dobro izkoriščen prostor, gre vsa zahvala bivšemu predsedniku KS g. Stanetu Zorcu, ki se je s svojo pozitivno energijo, odločnostjo in predvsem voljo do dela lotil prenove ter jo tudi uspešno zaključil.

Upam in želim, da si bomo v letu 2012 znali dneve narediti še lepše, predvsem pa jih preživeti z ljudmi, ki jih imamo radi.

V KS pa bomo veseli vsake ideje, pobude in vzpodbude za nadaljnje delo. Vse ideje in predloge nam lahko napišete na našo elektronsko pošto ks.veliki.gaber@gmail.com.

Predsednik sveta KS Veliki Gaber Boris Praznik št. 02, Januar 2012

3

KS VELIKI GABER

Aktivnosti v KS Veliki Gaber

Obvestilo vsem društvom

V zadnjem tromesečju od izida prve številke smo uspešno realizirali naslednja dela: asvaltiranje ceste pri Štepcu v Zagorici asvaltiranje ceste pri Fortunatu na Gombiščah asvaltiranje ceste pri Julči na Medvedjeku odvodnjavanje vode z izdelavo mulde pri Curkovih, in pri ekološkem otoku na Medvedjeku obsek vejevja ob cesti v Stehanji vasi sanacija razpok na cestišču v vasi Cesta Naročena pa je izvedba javne razsvetljave in mulde v dolžini 200m v Stehanji vasi. Ta dela se bodo realizirala takoj, ko bo to dopuščalo vreme.

Vsem društvom v krajevni skupnosti Veliki Gaber, sporočam, da morajo svoje programe glede aktivnosti in delovanja v letu 2012 ter prošnje za sofinanciranje dogodkov in aktivnosti, s strani Krajevne skupnosti Veliki Gaber, priglasiti najkasneje do 31.03.2012. Po tem roku namreč ne bo več mogoče dodatno razporejati višino sredstev, ki so v proračunu krajevne skupnosti namenjena za sofinanciranje dejavnosti društev na območju KS Veliki Gaber.

Glavna aktivnost v tem obdobju pa bo nedvomno to, da poskrbimo pluženje za vse ceste, ki so v naši lasti.

Obisk Dedka Mraza v KS Veliki Gaber Dedek Mraz in njegovi pomočniki so zapregli konje, obesili na sani velike svetilke in se odpravili iz zasneženih gora.

zanimal pleten koš z darili. Dedek Mraz jih je povprašal, če so bili kaj pridni in želel je, da mu zapojejo kako pesmico.

“Nismo ničesar pozabili?” je vprašal Dedek Mraz. “Ničesar!” so odgovorili.

Vsi so v en glas zakričali, da so bili letos še posebej pridni, da pesmico pa prav tako znajo. In tako so po odpeti pesmici komaj čakali, da dedek Mraz prične deliti darila. Tako mu res ni preostalo drugega kot to, da pohiti. Konec koncev ga je čakala na drugem mestu oz kraju nova množica nestrpnih otrok. Na koncu jim je še obljubil, da če bodo naslednje leto prav tako pridni ali pa še malce bolj, jih zopet obišče.

Dedek Mraz je na vrta svoje kolibe obesil velik napis:* Sem pri otrocih v Velikem Gabru.* Nato je zažvižgal konjičkom, kraguljčki so zazvončkljali in dogodivščina se je začela. Sani so drsele po belem snegu in mesečini, kakor bi plavale po veliki mlečni reki. V diru so se spustili z gora in že od daleč zagledali razsvetljeno stavbo KS v Velikem Gabru, kamor so bili namenjeni.

Veliki množici radovednih otrok v dvorani, je pred prihodom dobrega starega decembrskega moža, čas krajšala čebelica Lili. Ves čas je pridno nabirala cvetlični med za svoje gozdne prijatelje. Za ježka, za kosmatinca medveda in ostale. Matica jo je vztrajno opominjala po telefonu, na katerih cvetlicah naj nabere cvetlični prah, da bo potem lahko izdelala odličen med za imenovane prijatelje. Na koncu je cvetličnega prahu nabrala toliko, daje kozarček medu namenila tudi dedku Mrazu.

Radovednim otročičkom, katerih oči so se svetile od nestrpnosti kdaj vendar bodo zaslišali glas dobrega moža, je čas tekel s hitrostjo polža. Čebelica Lili je to opazila, zato je predlagala naj ga pokličejo. In otroci so zakričali v en glas prvič: “Dedek Mraz!” Nič ni bilo ne slišati niti videti. Zakričali so drugič: “Dedek Mraz!” Zopet nič. Medtem se je dobri stari mož trudil s parkiranjem sani, saj je bilo pred stavbo ogromno avtomobilov in prostora je primanjkovalo. Ko se je iz dvorane zaslišalo v tretje:*Dedek Mraz*, je po stopnicah sopihal in že pozdravljal sam dedek Mraz s pomočnico snežinko. Otrokom je zastal dih. Končno so si oddahnili. Potem jih je samo še 4

Avtor: S.P.

Očistimo Slovenijo 2012

N

a dan 24. marec 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija čiščenja odpadkov. Prostovoljci bodo do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki je bil ustvarjen tekom lanskega projekta Očistimo Slovenijo. V marcu pa bodo prostovoljci s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se širi na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude World Cleanup 2012.

Slovenski prostovoljci bodo del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah iz celega sveta.

Problematika divjih odlagališč Večino materiala na odlagališčih predstavljajo gradbeni in organski odpadki, okoli 10 % pa je komunalnih odpadkov.

Skoraj 20 % odpadkov je nevarnih okolju, živalim in človeku.

Velik delež se jih nahaja na vodovarstvenih območjih. Ker predstavljajo grožnjo za onesnaženje podtalnice, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, jih je zato nujno potrebno sanirati.

Na dan čiščenja bomo prostovoljci pobirali le komunalne in kosovne odpadke, gradbeni in nevarni odpadki pa se bodo popisali in register predali državnemu inšpektoratu.

K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta in ga tako še bolj popestrili.

“Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost, da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako pripomore k pospeševanju reševanja te problematike.” pravi Janez Matos

Na tem mestu vabimo vse občane, da sodelujejo in prijavijo divja odlagališča, ki še niso registrirana: to lahko storijo preko spletne strani www.ocistimo.si ali brezplačne telefonske številke 080 2262.

Ena izmed uspešno zaključenih čistilnih akcij v Zagorici (Foto: M. Štepec)

KS VELIKI GABER

Ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos je na novinarski konferenci 10. 1. 2012 poudarila zaupanje organizatorjev, da je Slovenija ponovno sposobna doseči energijo iz leta 2010. Janez Matos pa je dodal: »Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost, da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako pripomore k pospeševanju reševanja te problematike.

Register je namreč idealna osnova za ažurno in ekspeditivno delo inšpektorjev.” Prijava odlagališč je anonimna in poteka na spletni strani www.ocistimo.si, kjer si lahko vsak naloži tudi aplikacijo za prijavo divjih odlagališč preko mobilnega telefona. “Vsako prijavljeno odlagališče bo prišlo v poštev za čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2012,” je še dodal Matos.

Organizacija projekta se že odvija v več kot 100 občinah, kjer je odziv povečini pozitiven. Po akciji leta 2010 delovanje aktivistov ni zamrlo. Ugotavljajo, da je več občin po akciji leta 2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju okoljevarstva in da se je stanje na področju divjega odlaganja ter ravnanja z odpadki vsaj delno spremenilo. Tudi ljudje postajamo bolj pozorni na divja odlagališča. Več kot polovica letošnjih občinskih koordinatorjev je pri projektu sodelovala že prvič.

V primerjavi s pripravami na akcijo leta 2010, ko so v januarju organizacijo na lokalni ravni šele zagnali, tokrat priprave potekajo bolj gladko, saj občine in prostovoljci vedo, za kaj gre in kaj to zanje pomeni.

Leta 2010 je sodelovalo prek 270.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Z doslej verjetno največjo ekipo prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, prostovoljskih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih akterjev slovenske družbe smo v enem dnevu počistili odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh, obrežjih rek in morja, ob poteh in cestah v urbanem okolju in tudi v naseljih in vaseh.

št. 02, Januar 2012

5

PREDSTAVITEV KS VELIKI GABER

Akcije smo se leta 2010 udeležili tudi po vaseh KS Veliki Gaber, kjer smo uspeli odpeljati velike količine odpadkov.

Med drugim se je več lokacij uspelo popolnoma očistiti. Čiščenju pa je sledila zaslužena malica.

V preteklem letu je bilo ŽAL pri delu v gozdu in na sprehodih po gozdnih poteh ponovno možno opaziti številne na novo odvržene smeti - plastenke, časopise, motorna olja, gume, gradbene odpadke in nepredstavljivo – tudi razpadajoče klavniške odpadke! Ali to sodi v gozd?

Morali se bomo zavedati, da je narava naša velika dnevna soba in nihče izmed nas si ne želi tega v svojem domu!

Organizacija akcije Akcija Očistimo Slovenijo 2012 je organizirana na občinski ravni.

Vsaka občina naj bi določila svojega koordinatorja akcije, ki je odgovoren za aktiviranje in povezovanje občine, komunale, društev, šol, vrtcev in občanov. V občini Trebnje ta oseba še ni dokončno določena. Če imate kakršno koli vprašanje v zvezi z akcijo, se boste lahko obrnili nanj. Na nacionalni ravni akcijo koordiniramo prostovoljci, združeni v društvu Ekologi brez meja.

Spletna stran www.ocistimo.si in register divjih odlagališč razkriva, da so divja odlagališča na območju KS Veliki Gaber v večini primerov že evidentirana.

Potrebna je zgolj organizacija in izvedba čiščenja. V primerih, ko gre za več kubičnih metrov materiala je nujno potrebna tudi mehanizacija kot so vitli za poteg in dobra zaščitna oprema udeležencev (rokavice, delovna obleka, obutev). Odpadke je potrebno v čim večji meri fizično ločevati na čisto in neblatno plastiko (rumene vreče), embalažo barv, olj, škropiv in čisti (rdeče vreče), steklovino (zelene vrečke), mešane odpadke (črne vrečke), gume ločeno, ločeno tudi kosovne odpadke in kovino ter gospodinjske aparate.

Posebna pozornost velja nevarnim odpadkom in azbestnim ploščam 6

Zemljevid registriranih divjih odlagališč in očiščene lokacije (Vir: www.geopedia.si)

(salonitkam), ki naj jih odstranjujejo zgolj za to usposobljeni. Pri odvozu odpadkov naj bi sodelovala Komunala Trebnje d.o.o. na podoben način kot v letu 2010.

Informacije o samem poteku čistilne akcije bodo še objavljeni v medijih, lahko pa projekt spremljate tudi na spletni strani www.ocistimo.si.

Za dodatne informacije, predloge in komentarje na projekt lahko pišete na lokalno@ocistimo.si.

Se vidimo 24. 3. 2012!

Vir: www.ocistimo.si Avtor: Matej Štepec

Veliko aktivnosti je v naši krajevni skupnosti, povezanih z Občino Trebnje. Kar nekaj projektov je, ki bi jih radi izvedli, lahko rečemo, da so nujno potrebni uresničitve, vendar ima vse niti v rokah občina.

V občinskem svetu imamo iz Velikega Gabra kar tri svetnike in ob tej priliki bi jih rad opomnil, da smo jih izvolili mi, zato da bodo s skupnimi močmi naredili čim več koristnega za naš kraj.

Nedvomno bi bilo potrebno začeti z: 1. izgradnjo pločnika Medvedjek –Mali Gaber, 2. obnovo ceste Veliki Gaber–Bič in 3. širitvijo vrtca Sončnica Veliki Gaber.

Naj te besede ne izzvenijo kot kritika, temveč kot velika vzpodbuda, da bomo skupaj dosegli, da čim več zastavljenih projektov ugleda luč sveta.

Avtor: Boris Praznik

Širokopasovno omrežje V občini Trebnje se je septembra 2011 pričela gradnja odprtega širokopasovnega - optičnega omrežja elektronskih komunikacij, ki bo naročnikom omogočil dostop do sodobnih telekomunikacijskih rešitev, večjih hitrosti interneta, IP telefonije in IP televizije.

Izgradnja celotnega omrežja naj bi se po pogodbi zaključila v 18 mesecih. O priklopih na omrežje se bodo zainteresirani pogovarjali neposredno z izvajalcem del, podjetjem GVO d.o.o.

Informacije s strani Občine Trebnje: E-pošta

Telefon

Jože Povšič, v.d. direktorja OU

joze.povsic@trebnje.si

07/34 81 102

janja.fink@trebnje.si

07/34 81 145

Janja Fink

Za vsa tehnična in izvedbena vprašanja v zvezi z izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Trebnje je na voljo vodja projekta s strani izvajalca GVO d.o.o.: Ime in priimek

E-pošta

Telefon

Boštjan Kolar

bostjan.kolar@telekom.si

02/333-26-12 031/235- 615

Vsa gospodinjstva v občini so bila predhodno o gradnji s strani izvajalca del, podjetja GVO d.o.o. seznanjena preko informativne zloženke. Vpogled na predvideno traso je občanom na voljo preko občinske spletne strani v aplikaciji PISO.

Modri in rdeči kvadratki V aplikaciji PISO je mogoče natančno videti z rdečimi in modrimi kvadratki označena gospodinjstva na območju izvedbe projekta. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je na podlagi obstoječih sivih in belih lis določilo v občini Trebnje 1089 gospodinjstev ter v občini Mirna 301 gospodinjstvo, ki bodo imela možnost prednostne priključitve v prvi fazi, to je takoj po končani izgradnji. Ta gospodinjstva so v aplikaciji označena z rdečimi kvadratki. Ostala gospodinjstva, ki so v aplikaciji označena z modrimi kvadratki, pa bodo imela možnost priključitve ob predhodni potrditvi priklopa s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ministrstvo bo soglasje izdalo na podlagi prijave zainteresiranih uporabnikov za priklop Telekomu.

Predvidena trasa širokopasovnega omrežja Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TREBNJE

Pomembno je poudariti, da se za priklop na optično omrežje odloči vsako gospodinjstvo zase in da imajo možnost priklopa vsi. Prednost bodo imela gospodinjstva, ki so označena z rdečo, modra pa takoj po pridobitvi soglasja s strani ministrstva.

V času izgradnje priklop cenejši Cena priklopa za tiste, ki so po določilih ministrstva upravičeni do takojšnjega priklopa (rdeči kvadratki), znaša 192 EUR. V ceni je zajet izkop od glavnega voda do objekta, položitev kabla do objekta ter vgradnja hišne omarice. Ravno toliko bodo za priklop plačala gospodinjstva v drugi fazi priklapljanja (modri kvadratki). Tako bo znašalo plačilo zanje ob prijavi najprej 132 evrov, po prejemu soglasja za priklop s strani ministrstva pa bo potrebno doplačati še 60 evrov. Omenjene cene bodo veljale le za tiste, ki se bodo za priklop odločili v času gradnje optičnega omrežja. Po izgradnji oziroma po zaključku investicije, to je po preteku 18 mesecev od začetka gradnje, bo cena priključka obračunana po dejanskih stroških posegov v prostor in priključitve.

OBČINSKI KOTIČEK

Ime in priimek

Spletna stran Občine Trebnje nudi povezavo do prostorsko dobro predstavljivega in ažurnega vpogleda predvidene trase optičnega omrežja v trebanjski občini, ki je v fazi gradnje.

Načrt predvidenih tras je javnosti dostopen v spletni aplikaciji PISO, Prostorsko–informacijskem sistemu občin, ki poleg obravnavanega nudi še veliko drugih zelo uporabnih in enostavno dostopnih podatkov (natančni letalski posnetki, kataster, infrastruktura …). Uporaba je enostavna, saj aplikacija ne zahteva namestitve programov ali registracije uporabnika.

Natančna navodila so priložena.

Avtor: Boris Praznik, Vir: internet št. 02, Januar 2012

7

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Zdravje in dobro počutje To je rdeča nit letošnjega projekta Zdravje v vrtcu, v katerega smo vključeni otroci in odrasli našega vrtca Sončnica pri OŠ Veliki Gaber. V mesecu novembru smo v skupini drugega starostnega obdobja – Kužki spoznavali, kaj vse vpliva na naše zdravje in kako poskrbeti, da ostanemo zdravi. Pri tem so nam prijazno svetovali in pomagali zdravstveni uslužbenci, ki smo jih spoznali ob različnih obiskih.

EKO koledar V sklopu eko projekta smo se v skupini Zajčki prijavili na nagradni natečaj »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje«, ki ga organizira Holding Slovenske elektrarne in Modri sklad. Glavni cilj Modrega Jana je okoljevarstveno osveščanje otrok. V skupini smo se odločili, da izdelamo eko koledar za vsakega otroka po sebej.

Koledar je nastajal od sredine oktobra do sredine decembra.

Vsebuje 12 eko nasvetov, enega za vsak mesec v letu, koledar pa bo otroke in starše vsak mesec opominjal nanje in na koncu leta bodo tako že podzavestno izvajali 12 opravil v skladu z varovanjem okolja. Pomembno je, da se otroci in starši pogovarjajo o vsebini nasvetov in jih spoštujejo.

O higieni in zdravem načinu življenja smo se pogovarjali z višjo medicinsko sestro Slavico Adamič iz ZD Trebnje, ki je otrokom tudi predstavila lutkovni film z naslovom Dobili bomo dojenčka.

Vse informacije o zobni higieni in preventivi smo dobili ob srečanjih z zobno asistentko - preventivno sestro, gospo Bernardo Sever, ki prihaja v naš vrtec. Otrokom je nazorno prikazala, kako se pravilno umiva zobe. Še več zanimivih izkušenj pa so otroci dobili ob samem obisku preventivne ambulante v ZD Trebnje, kamor smo bili povabljeni.

Tudi pri zasnovi in izdelavi koledarja smo se poskušali vesti »eko«. Koledar je zasnovan tako, da se ga lahko uporablja v nedogled, ne glede na koledarsko leto. S tem smo želeli doseči, da ga starši po enem letu ne bodo zavrgli in bodo poskrbeli, da bo na Zemlji en odpadek manj. Pri izdelavi eko koledarja smo poskusili uporabiti čim več odpadnega materiala. Osnova za koledar je iverna plošča, na kateri so bile nekoč razstavljene keramične ploščice, prav tako pa sta uporabljena papir in valovita lepenka nastala kot odpadek pri proizvodnji. Tulci so nastali iz odpadne embalaže. V njem so shranjeni lističi z eko nasveti, številkami, dnevi v tednu in meseci. Meseci so poimenovani tudi s skoraj pozabljenimi slovenskimi imeni.

Na tulcih je znak za recikliranje, saj želiva, da bi otroci ta znak prepoznali kjer koli in se zavedali njegove pomembnosti.

Koledar je zasnovan tako, da so otroci lahko sodelovali pri njegovi izdelavi ter da razumejo njegov pomen, prav tako pa je koledar lahko ob redni uporabi učni pripomoček za poimenovanje dnevov v tednu in mesecev v letu.

Bodite tudi vi »eko«!

Avtorji: Tanja Novak in Metka Nose

To pa ni bilo edino »zdravniško » povabilo, na katerega smo se z veseljem odzvali. Markova mamica Marjana Hribar, ki je po poklicu medicinska sestra in je zaposlena v Splošni bolnišnici Novo mesto, nam je najprej v vrtcu predstavila svoj poklic, potem pa organizirala zanimiv ogled te ustanove. Prijazno zdravniško osebje nam je predstavilo delo reševalne službe.

Videli smo tudi veliko pralnico in kuhinjo. Dalj časa smo se zadržali v mavčarni in na otroškem oddelku.

Otrokom smo s tem obiskom zmanjšali strah pred zdravnikom in bolnico, ki je včasih prisoten. Vsem, ki so nam omogočili spoznati in doživeti veliko dobrega in zdravega, se iskreno zahvaljujemo.

Avtor: vzgojiteljica Martina Mole 8

Bili smo na smučanju Stopimo skupaj v praznični čas

V domu smo imeli po kosilu in popoldanskem počitku dve šolski uri, prvi dan fis pravila in pravila hišnega reda v domu, drugi dan kamnine, tretji dan pa smo si ogledali vas, v kateri smo te dni prebivali. Po večerji smo vsak dan pisali dnevnike in jih vsak dan tudi nekaj prebrali ob druženju v večnamenskem prostoru v kleti z učenci iz OŠ Preserje. Potem smo imeli vsak dan drugo dejavnost. V torek smo se tako odpravili na nočni pohod, naslednji dan smo imeli družabne in športne igre, predzadnji dan pa zaključni večer skupaj z učenci iz OŠ Preserje.

V kleti smo tako imeli najprej predstavitev sob (vsaka soba je morala pripraviti neko točko), nato pa še ples in druženje ob glasbi. Ob deseti uri je sledilo spanje. Ja, in v petek, na naš zadnji dan, je zjutraj seveda najprej sledilo pakiranje, zatem pa po zajtrku, kot ponavadi, smučanje na Rogli. Po smučanju smo imeli v domu kosilo, zatem pa je sledil odhod proti domu oz. OŠ Veliki Gaber.

V petek, 9. 12. 2011, se je v telovadnici OŠ Veliki Gaber odvijala praznična prireditev z bazarjem. Prireditev je bila nekaj posebnega predvsem za najmlajše učence, prvošolce, saj so uradno postali člani šolske skupnosti. Za pestrost programa so poskrbeli učenci pod vodstvom mentorjev. Z izvedbo glasbene pravljice Rdeča kapica so nam pričarali pravljično-zimski čas, čas ko so babice ob ognjiščih svojim vnukom pripovedovale pravljice. Člani šolske skupnosti pa so z dramatizacijo prikazali življenje na šoli in na duhovit način prvošolčkom pokazali, kaj vse jih še čaka naslednjih devet let.

Postati član šolske skupnosti je resna stvar, zato so morali novi člani tudi obljubiti, da bodo: vseh devet let pridno hodili v šolo, vsak dan pisali domače naloge in se pridno učili, pazljivo poslušali učitelje in starše …

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

V torek, 3. 1. 2012, smo se učenci 9. razreda OŠ Veliki Gaber že zelo zgodaj odpravili na pot proti Rogli. Ko smo prispeli v CŠOD Gorenje, smo razpakirali, uredili potrebne stvari ter se odpeljali na Roglo. Izbirali smo lahko med tremi vrstami smučanja (alpsko smučanje, nordijsko smučanje ter bordanje).

Na Rogli smo se glede na našo izbiro razdelili v skupine in z učitelji odšli na smučišče. Pri nordijskem smučanju smo bili vsi prvič na tekaških smučeh, zato je bilo iz začetka kar nekaj padcev. Seveda smo se najprej naučili nekaj potrebnih gibov na progi za začetnike. Zatem smo se lahko tudi prosto smučali po tisti progi. Tako je potekal vsak dan do druge ure popoldne, le da smo vsak dan ubrali kakšno težjo in daljšo pot. Zadnja dva dni smo se lahko tudi sankali, kar pa je bilo še posebej zabavno.

Po prireditvi pa se je v šolski jedilnici odvijal pravi praznični sejem. Učenci so v sklopu tehniškega dne, ki je potekal 6.

12. 2011, skupaj z mentorji izdelali lične izdelke, namenjene prodaji. Izdelali so najrazličnejše stvari: hranilnike, slike, voščilnice, božične okraske in namizne dekoracije, pekli so piškote, sejali božično žito … Izdelki so bili všečni in skrbno narejeni, kar dokazuje prodaja in izkupiček celotnega bazarja, ki je namenjen šolskemu skladu.

Avtor: Manca Černe

Tako je minilo naše zadnje daljše osnovnošolsko druženje.

Ostali nam bodo lepi spomini …

Avtor: Tjaša Zupančič, 9. razred OŠ Veliki Gaber, Mentorica Olga Podpadec

št. 02, Januar 2012

9

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Gab‘r ‘ma talent V letošnjem šolskem letu so se učenci devetega razreda z razrednikom Matjažem Lavrihom odločili izpeljati projekt Gab’r ‘ma talent. V novembru in decembru so potekale avdicije, na katerih so prijavljeni učenci pokazali svoj talent.

Ocenjevali so jih trije člani žirije (dva predstavnika učiteljev in predstavnik učencev). Žirija je po predstavitvi vseh prijavljenih izbrala osem najboljših talentov, ki so se uvrstili na finalno prireditev, ki je potekala 23. 12. 2011. Na njej so nastopili: Šolska punca, Hulahop Lara, Zlata roža, Guapa, harmonikar Nejc, harmonikar Matej, The Minute in Šolarke. Finalno prireditev so si ogledali vsi učenci šole in starejše skupine otrok iz vrtca. Finalisti so pripravili odlične nastope in tako žirija kot gledalci so imeli težko nalogo, ko so odločali o zmagovalcu. Seštevek glasov internetnega glasovanja, glasovanja žirije in rezultatov »aplavz metra« je dal nespornega zmagovalca. Zmagala je plesna skupina Guapa. Nagrade za nastopajoče in dobitke za ostale nagradne igre so prispevali: Gostilna in pizzeria P’r Hladet, Fitnes center Klepec, Golf vadišče Trebnje, Be-fit SKI servis.

Po koncu prireditve je potekal tudi

srečelov, ki so ga organizirali učenci devetega razreda. S pomočjo mnogih donatorjev, ki se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo, so zbrali veliko raznovrstnih dobitkov. Glavno nagrado srečelova (pisalna miza po meri) je prispevalo Mizarstvo Ozimek, prejela pa jo je učenka prvega razreda Neža Sever.

S prireditvijo in srečelovom so učenci slovesno zaključili zadnji šolski dan v letu 2011.

Učencem devetega razreda in njihovemu razredniku se zahvaljujemo in čestitamo za dobro idejo, izvedbo celotnega projekta ter prireditve. V prihodnje si želimo še veliko podobnih dogodkov, ki popestrijo življenje na šoli.

Več o poteku tekmovanja Gab’r ma talent si lahko ogledate na spletni strani http://talent.os-velikigaber.si .

Avtorji : Manca Černe

Nagrada na natečaju “Čas za ustvarjanje” Tinca Potrbin, 3 leta Mentorica: Tanja Novak

Otroci skupine Zajčki so sodelovali na ustvarjalno-nagradnem likovnem natečaju “Čas za ustvarajanje” na temo “Pisani travnik”, ki ga je organiziralo podjetje Eurocom v sodelovanju s portalom Ringaraja in podjetjem Jolly. Poslali smo nekaj likovnih del v različnih tehnikah.

Na natečaju je sodelovalo kar 1873 otrok s svojimi risbami in ponosni smo, da je bila risba naše Tince izbrana med deset najboljših likovnih del. Čestitamo, Tinca! Prejela bo lepo darilo podjetja Jolly, prav tako pa bo naša skupina nagrajena s kompletom trirobih barvic Jolly, v katerem je 96 barvic.

Avtorji: Tanja Novak in Metka Nose 10

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje 8. decembra 2011 smo tudi na naši šoli organizirali šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je rekordno število učencev od 2. do 9. razreda s svojimi mentoricami. Učenci so morali prebrati predpisane, starosti primerne knjige in jih raziskovati. Na tekmovanju so po danih navodilih ustvarjali razlagalne spise na dane naslove. To je bila zahtevna naloga! Mnogim je kljub strogim kriterijem dobro uspelo in so osvojili bronasto priznanje.

Učenka Urša Glavič iz 8. razreda in učenca Sandi Selan in Klemen Pevec iz 9. razreda pa so osvojili dovolj točk in se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo 26. januarja v Novem mestu.

Vsem tekmovalcem, zlasti pa dobotnikom priznanj iskreno čestitamo, prvim trem pa želimo tudi uspešne priprave in dobre razultate. Vsi učenci so zmagovalci že zato, ker so posegli po knjigah in jih tudi prebrali.

Avtor: mentorica Olga Podpadec

V svetu vil in vilincev Strokovne delavke vrtca Sončnica pri OŠ Veliki Gaber smo otroke v prazničnem decembru popeljale v čudoviti pravljični svet. S pomočjo pravljic o vilah in vilincih so otroci vstopili v svet domišljije, ki nudi nešteto možnosti za ustvarjanje in doživljanje na vseh področjih.

V petek, 16. 12. 2011, smo povabili v vrtec otroke in starše na prednovoletno srečanje. V programu so nastopili otroci Cici pevskega zbora našega vrtca, ki ga vodita mentorici Petra Pograjc in Vanja Slak. Skupina prizadevnih mamic – Katarina Zajc, Martina Travnik, Angelca Trlep, Simona Reberšak, Ksenija Grošelj in naša vzgojiteljica Barbara Matjaž – so nastopile v lutkovni predstavi. Vila, ki je nastopala v predstavi, je vse prisotne povabila v VILINSKO VAS, v katero se je spremenila šolska telovadnica.

Ob odhodu so otroci zavrteli še kolo sreče, ki je vsakemu otroku prineslo dobitek. Vse dobitke smo pripravile in izdelale strokovne delavke vrtca. Da pa ni nihče ostal žejen in lačen, jih je v vilinski slaščičarni čakalo sladko presenečenje. Postregli smo s pecivom in naravnim sokom iz pomaranč in limon. Vse smo napekli in pripravili po igralnicah skupaj z otroki.

Pa naj še kdo reče, da ni to res čarobni čas!

Avtor: vzgojiteljica Martina Mole

Otroci in starši, ki so se v velikem številu odzvali našemu povabilu, so obiskali vilinsko knjižnico, šolo, čevljarno in različne ustvarjalnice. Ko so si otroci s pomočjo staršev izdelali pripomočke in vilinska oblačila, so se podali v čarobni vilinski gozd, v katerem je bilo slišati zvoke iz narave, povezane s svetlobnimi efekti. Ob gozdu sta stali veliki lutki vila in vilinec, ki so ju s pomočjo odraslih okrasili otroci. Med nami sta bila še ves praznični čas.

V torek, 20. 12. 2011, je gospa Mira Grahek učencem od 7. do 9. razreda OŠ Veliki Gaber predstavila japonsko umetnost pesnjenja kratkih, največkrat nerimanih pesmi, ki jih imenujejo haiku.

Učence je navdušila, da so tudi sami poizkusili. Nastali so pravi mali biserčki.

Preberite in poizkusite še vi. Le tri vrstice in mnogo vsebine …

Ljubezen je kot USB ključek: naložim in prenesem in jo imam.

Sanja Grm, 8. razred

Ljubezen je prava le ena, prijateljstvo najboljše eno, žalosti tako ogromno …

Tjaša Zupančič, 9. razred

Modro nebo ptice krasijo, v gozdu listi šumijo, v mestih sivine strašijo.

Sanja Grm, 8. razred

Vrtnica rdeča tam v tvoji roki se razcveta.

Tjaša Zupančič, 9. razred

Tisoč listov leži na tleh, jesen je bila tukaj …

Kje je zdaj vzdušje poletja?

Urša Glavič, 8. razred

Mladi smo, čustva menjavamo – kot spodnje perilo.

Sanja Grm, 8. razred

Poglej: tam za zasneženimi gorami sonce zahaja.

Tjaša Zupančič, 9. razred

Morje modro nas vabi, vse bolj je toplo, le modre oči varajo!

Urša Glavič, 8. razred

Pokrajina je bela.

Nebo je oblačno.

Prišla je zima.

Zala Curk, 7. razred

Srce se zaljubi, cvetlice cveto, zaljubljena pomlad.

Urša Glavič, 8. razred

Je tih deževen dan.

Dežne kaplje močijo suha tla.

Rastline so srečne.

Zala Curk, 7. razred

Bela odeja pred hišo, snežak na vrtu, v tvojem srcu led.

Urša Glavič, 8. razred

Ogromno srce, cesta našega življenja, naša pot in sreča.

Tjaša Zupančič, 9. razred

št. 02, Januar 2012

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA

Haiku

11

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

PGD Zagorica pri Velikem Gabru Intervju z dolgoletnim predsednikom društva Marjanom Anžlovarjem Ideja o ustanovitvi gasilskega društva se je med vaščani Biča, Dobravice, Pristavice, Zagorice in Velikih Dol pojavila v začetku petdesetih let 20. stoletja zaradi vse večje potrebe po varnosti pred požari in drugimi naravnimi nesrečami.

Sklenili so, da se po zgledu okoliških krajev z organiziranimi gasilskimi društvi, kot na primer Sela pri Šumberku (1926), Dob (1930) in Veliki Gaber (1935), tudi sami organizirajo v gasilsko društvo. Želja po lastnem gasilskem društvu se je realizirala leta 1956. Glavni pobudniki ustanovitve društva so bili Anton Sever, po domače Mejačev iz Pristavice (r. 1930), Anton Kanc st., po domače Sravinov iz Pristavice (1906–1989), Milan Pevec, po domače Jakapov iz Zagorice (1933–1986), Jože Sever, po domače Severjev iz Zagorice (1932–1957), Franc Lavš, po domače Lavšev iz Zagorice (r. 1932). Razvoj Prostovoljnega gasilskega društva Zagorica od samega začetka je bilo podrobno s številnim slikovnim materialom predstavljeno v knjižici Petinštirideset let Prostovoljnega društva Zagorica pri Velikem Gabru, ki ga je leta 2002 izdalo gasilsko društvo.

O razvoju zadnjih treh desetletjih in načrtih v prihodnje pa smo se pogovarjali z dolgoletnim predsednikom društva Marjanom Anžlovarjem.

V: Na kakšen način in v kakšni družbi ste vstopili v leto 2012?

O: Moram reči, da smo v leto 2012 zakoračili tako kot se za gasilce spodobi. Organizirali smo silvestrovanje v prostorih našega doma in odziv je bil kar velik, kajti našega srečanja se je udeležilo kar 30 naših krajanov. Večer smo začeli z nočnim pohodom na Sela pri Šumberku, nadaljevali pa z dobro hrano in pijačo v domu, tako da smo brez problema zdržali do zgodnjih jutranjih ur novega leta.

V: Ali ima lahko gasilsko društvo tudi še danes takšno povezovalno vlogo med ljudmi kot nekoč?

O: Moje mišljenje je še vedno, da ima gasilstvo v našem kraju pozitivno povezovalno vlogo, kajti večina naših družin je takšnih, ki imajo člane v naši stanovski organizaciji in po delu našega društva se tudi odraža celoten utrip našega kraja.

V: Kaj je bil razlog, da ste vstopili v gasilsko društvo?

O: Če se ozrem v čas, ko sem se sam včlanil v gasilske vrste, to je bilo leta 1972, bi bilo kar malo čudno, da ne bi tudi jaz postal gasilec, kajti zame je bilo biti gasilec nekaj, na kar sem bil ponosen, in zato sem s ponosom oblekel tudi prvo gasilsko svečano uniformo.

V: Ali so se operativne aktivnosti društva (izvajanje požarne zaščite) kaj spremenila od takrat, ko ste začeli operativno delovati v društvu do danes?

O: Na področju operative so se stvari do danes kar precej spremenile. Že sama požarna varnost v našem kraju je veliko boljša v primerjavi s časom mojega vstopa v gasilske vrste. Da pa niti ne omenjam vso sodobnejšo opremo in pa vedno bolj izobražen gasilski kader.

12

V: Kaj bi rekli, v čem je glavni napredek gasilskega društva Zagorica v zadnjih 30-ih letih?

O: Naše gasilsko društvo si je vsa ta leta prizadevalo izboljšati rezultate na operativnem kot tudi na gospodarskem področju, kot je urejanje gasilskega doma in njegove okolice. Tako vsako leto dajemo velik poudarek na izobraževanju našega članstva.

Seveda pa je prav, da na tem mestu pohvalim zelo dobro delo z mladimi, kar dokazujejo tudi z dobrimi tekmovalnimi rezultati tako na občinskem nivoju kot tudi širše. Imamo tudi zelo aktivne in delavne gasilke in pa tudi lepo število organiziranih veteranov, ki ob pripravi letnih prireditev in delavnih akcijah z veseljem priskočijo na pomoč za kar smo jim zelo hvaležni.

Zagoriški gasilci s prvo motorno brizgalno »Savica« okoli leta 1959. Original hrani družina Kanc, Pristavica pri Velikem Gabru 22.

V: Kakšen je vaš pogled na povezovanje in sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi, kot so PGD Veliki Gaber, PGD Sela pri Šumberku, PGD Log, PGD Dob in drugimi?

O: PGD Zagorica spada v en požarni sektor skupaj s PGD Veliki Gaber, Sela pri Šumberku in pa Log. Skupaj pokrivamo skrajni zahodni del trebanjske občine in naše gasilske zveze.

Zavedamo se, da mora biti naše sodelovanje dobro, če hočemo, da je skupno požarno območje dobro pokrito in požarno varno. Seveda pa imamo dobre odnose tudi z društvi kot so PGD Dob, Radohova vas, Šentvid pri Stični in Hrastov Dol, kajti zavedamo se, da ogenj ne pozna občinskih meja.

V preteklem letu so prizadevni člani gasilskega društva Zagorica uspeli izvesti kar nekaj obnovitvenih del. Če se na kratko ozrem na preteklo leto, lahko ugotovim, da smo bili zelo aktivni na operativnem kakor tudi na gospodarskem področju. Že sam pogled na okolico doma nam pove, da smo naredili nov nadstrešek poleg doma, asfaltirali okolico in uredili igrišče ali prostor za razne društvene in vaške dejavnosti.

Tu je prav, da se zahvalim tudi naši krajevni skupnosti za razumevanje in pomoč. Za adaptacijo našega doma pa smo pripravili tudi vso potrebno dokumentacijo.

V: Kakšni so načrti društva v letu 2012?

O: Tudi za leto 2012 imamo kar velike načrte, predvsem na gospodarskem področju. Kot sem že omenil, gremo v zunanjo adaptacijo doma, kakor tudi notranjih prostorov. Radi bi prišli do urejene velike dvorane, ki nam je nujno potrebna za gasilske, kakor tudi za vaške dejavnosti. Seveda pa ne bomo pozabili na izobraževanje našega članstva, kot tudi na urejenost voznega parka in gasilske opreme, kajti le na ta način bo društvo služilo svojemu namenu.

V: Kdaj bo gasilska veselica?

O: Da, tudi letos nameravamo izpeljati gasilsko veselico, in sicer tretjo soboto v juniju – 23. 6. 2012, seveda vedno pripravimo tudi bogat srečelov in s tem pridobimo vsaj nekaj sredstev, ki nam omogočijo realizirati zastavljene cilje. V naše društvo je včlanjenih preko 130 članov in z veliko mero zagnanosti in razumevanja upam, da bo tudi leto 2012 za naše društvo uspešno. Pa naj se poslovim z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«!

Avtor: Matej Štepec

Ob prevzemu gasilskega praporja leta 1996.

V soboto, 26. 11. 2011, je KUD dr. Petra Držaja organiziral tradicionalno prireditev Pesem nas druži, ki je bila letos že 18. zapovrstjo.

Pevke ŽePZ dr. Petra Držaja so predstavile svoj nov repertoar, s katerim so nas popeljale od pomladi s pesmijo Ne čakaj na maj pa vse tja do zime s pesmijo Naj sneži.

Predstavile so se tudi članice glasbene skupine Zvezdice.

Z večglasnim petjem in instrumentalno spremljavo so dodale lep košček k mozaiku glasbenega večera.

Da ne bi cel večer poslušali samo petje, pa so poskrbeli učenci Osnovne šole Veliki Gaber z igrico Pozdravčki, s katero so nam na hudomušen način predstavili, kaj pomenijo nekateri pozdravi, ki se jih uporablja še dan danes.

Za vse te točke se moramo zahvaliti zborovodkinji in umetniški vodji glasbene skupine Zvezdice Fani Anžlovar. Brez njene potrpežljivosti in trdega dela ne bi mogli uživati v tako pestrem večeru. Zahvala pa gre seveda tudi mentorici gledališke skupine Justini Zupančič, saj nam je s svojo ustvarjalnostjo in učenci polepšala večer.

Gost večera je bila moška vokalna skupina Pushluschtae.

S svojim ubranim petjem in imitiranjem instrumentov so navdušili še tako zadržanega poslušalca. Poleg petja smo lahko v njihovem nastopu opazili še hudomušne plesne in dramske vložke, ki so razmigali smejalne mišice vseh obiskovalcev prireditve.

Povezovalka programa je bila Polona Simonišek. Tudi njej bi se radi zahvalili za dobro opravljeno delo.

Zahvala pa gre tudi naši zvesti publiki, ki nas podpira in redno obiskuje naše prireditve že vsa ta leta ustvarjanja.

Se vidimo na naslednjem kulturno obarvanem večeru!

Avtor: Nives Ramač

Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Trebnje Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Trebnje obvešča delovne in brezposelne invalide, da bomo ustanovili Aktiv delovnih invalidov v začetku leta 2012.

Pobude in pristopne izjave v članstvo aktiva sprejemamo na sedežu DI Trebnje, Goliev trg 5: • v času uradnih ur vsako sredo od 09.00 do 11.00 ure, • v mesecu januarju in februarju tudi od 14.00 do 17.00 ure.

Informacije o Aktivu delovnih invalidov dobite na: T: 07 30 45 613 v času uradnih ur, E: adi.trebnje@gmail.com.

KAJ JE AKTIV? Aktiv je običajna organizacijska oblika, ki deluje v podjetju, društvu invalidov in združuje delovne invalide. V aktiv vstopajo posamezniki prostovoljno z željo po uveljavitvi osebnih ali skupnih interesov na področju zaposlovanja invalidov.

DEJAVNOSTI AKTIVA: • poročanje o problematiki zaposlenih in brezposelnih invalidov, • uresničevanje pravice do pridobitve potrebnih informacij (tudi usmerjanje delodajalcev, sindikatov), • možnosti različne pomoči posameznikom (pravna pomoč, osebno posredovanje, javna razgrnitev problema …), • razvoj novih oblik aktiviranja brezposelnih delovnih invalidov, • zagotavljanje novih neformalnih oblik izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju s partnerskimi institucijami na lokalni ravni in v lokalni skupnosti, • usposobitev invalidov pri uporabi komunikacijske in informacijske tehnologije.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

PND 2011 P

CILJI AKTIVA: • enake možnosti za invalide na delovnem mestu, • povečati zaposlitvene možnosti invalidov, • vzpodbuditi varno, zdravo in dostopno delovno mesto.

Januar 2012 Društvo invalidov Trebnje Goliev trg 5, 8210 Trebnje E: d.i.trebnje@gmail.com, T: 07 30 45 613

št. 02, Januar 2012

13

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Društvo upokojencev Veliki Gaber v skrbi za starejše Društvo upokojencev Veliki Gaber se je pridružilo vseslovenskemu projektu »Starejši za višjo kakovost življenja doma«, katerega nosilec sta Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenska filantropija, delno pa ga financirata na osnovi razpisov za izvajanje socialnih programov Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter FIHO Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Strokovno mnenje k projektu je izdala Socialna zbornica Slovenije.

Projekt se izvaja od leta 2004. Izvajanje projekta poteka v skladu s Pravilnikom o varovanju osebnih podatkov.

Namen projekta • vključiti VSE starejše nad 69 let, ki živijo v naši občini ne glede na članstvo v Društvu upokojencev; • spoznati njihove potrebe; • poiskati tiste, ki ne zmorejo sami ali ne vedo za možne oblike pomoči; • vzpostaviti stalen pretok informacij med javnimi službami – občino, Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom/ patronažno službo, Domom starejših občanov, ki izvaja organizirano pomoč na domu, in lokalnimi društvi, ki imajo v svojem programu skrb za starejše: Rdeč križ, Karitas in drugi; • organizirati pomoč v lastnih vrstah: obiski, svetovanje, vključitev v aktivnosti društva; • seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja starejših, ki živijo doma.

Cilji projekta • izboljšati kakovost pomoči starejšim na domu; • izboljšati pretok informacij o pomoči potrebnih med javnimi službami in društvi; • razširiti aktivnosti društva upokojencev z vključevanjem vseh starejših v njihovem okolju; • seznanjati starejše z njihovimi pravicami in programi za starejše; • povečati obseg medsebojne pomoči starejših; • izboljšati sodelovanje med društvi in povečati medgeneracijsko sodelovanje; • razvijati prostovoljstvo.

Na območju DU Veliki Gaber so ciljna skupina vsi krajani KS Veliki Gaber in KS Sela pri Šumberku, starejši od 69 let. V DU Veliki Gaber je vključenih 210 krajanov, od tega 91 starejših od 69 let. Še 95 pa je takih, ki v društvo niso vključeni.

Za vse starejše od 69 let smo pripravili vprašalnike. Z njimi so prostovoljci prvič obiskali 165 starejših. Opravili pa smo tudi 61 ponovnih obiskov. Nudili smo preko 80 pomoči – od druženja do prevoza k zdravniku in seveda v trgovino ter tudi v cerkev.

Pomagali smo pri manjših hišnih opravilih, prinašali hrano iz trgovine in posredovali tudi pri pomembnejši strokovni pomoči ter v enem primeru celo uredili vse potrebno, da se je naša članica v svoje in naše veliko veselje preselila v varovano stanovanje.

14

Naši prostovoljci obiskujejo tudi starejše krajane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za ostarele. Še posebno pozornost posvetimo starejšim od 80 let, ki jih je v članskih vrstah že 30.

V te številke pa niso vključeni številni obiski ob praznovanjih rojstnih dnevov, niti redne tedenske skupine za samopomoč, in veliko drugih obiskov, kratkotrajnih srečanj in manjših pomoči, ki jih prostovoljci z visoko razvitim čutom za humanost enostavno ne evidentirajo in niso vključeni v evidence.

V izvajanje programa je vključenih 15 prostovoljcev pod vodstvom koordinatorice. V izjemno veselje mi je, ko se pri srečanju s koordinatoricami drugih društev lahko pohvalim, da so v naših prostovoljskih vrstah tudi štirje moški. Le malo kje je tako. Ponuja se ugotovitev, da v naši družbi velja skrito pravilo, da prostovoljstvo pripada le ženskam. Pa ni tako. V prenekaterem primeru moški prostovoljec delo veliko lažje in bolje opravi.

Načrtovalci aktivnosti se zavedamo, da lahko le informiran in dobro podučen prostovoljec svoje delo opravi kar se da dobro, pomaga starejšim z nasveti in tudi sam doživlja zadovoljstvo pri svojem humanem delu.

Zato skušamo opraviti čim več izobraževanj in intervizijskih srečanj. Poleg rednih mesečnih srečanj smo med drugim tudi letos organizirali seminar za prostovoljce. Še posebej smo počaščeni, da sta si vzeli čas in nam prišli v društvene prostore predavati o ciljih in dosedanjih rezultatih projekta predsednica projekta na državni ravni gospa Rožca Šonc in pokrajinska koordinatorica za Dolenjsko in Belo Krajino gospa Nada Povše.

Predavanju strokovnjaka pozorno prisluhnemo

V septembru pa se je del skupine prostovoljcev odzval povabilu Pokrajinske zveze društev upokojencev in smo se tako udeležili srečanja s prostovoljci Severno primorske regije v Idriji. Strokovna ekskurzija z ogledom idrijskih znamenitosti (Antonijev rov v rudniku živega srebra, akvarij, muzej, voden ogled po mestu, čipkarska šola …), zavedanje biti enakovreden del več sto zbranih prostovoljcev, poslušanje zahvalne besede vodstva ZDUS so tvorili resnično neprecenljivo doživetje in nagrada za dosedanje delo. Še nekaj je neprecenljivo na takih številčnih srečanjih prostovoljcev. Ozračje namreč »kar poka«, nabito je s premnogimi idejami in iskanji možnosti za dajanje pomoči potrebnim.

KORK Veliki Gaber V naši krajevni skupnosti deluje tudi KORK in smo na področju sociale ter humanosti zelo aktivni.

Naše delo in naloge se odvijajo skozi celo leto. Tako smo v preteklem letu v krajevni skupnosti mesečno oskrbovali 44 oseb, od tega 6 družin s šoloobveznimi otroki, delili intervencijsko hrano in pomagali eni družini pri plačilu položnic.

V decembru smo se prostovoljci programa Starejši za starejše srečali na zadnjem letošnjem sestanku. Pregledali smo delo minevajočega leta. Posebno pozornost smo namenili spremenjeni zakonodaji v zvezi s socialnimi transferji. Z delom smo zadovoljni in odločeni delati kot prostovoljci za dobro starejših tudi v prihodnjem letu.

V Društvu upokojencev Veliki Gaber si želimo, da nihče od starejših krajanov ne bi bil osamljen in pozabljen. Vsaj ne s strani svojih vrstnikov – upokojencev.

Dolgost življenja nam je prinesla tudi toliko modrosti, da se zavedamo tega, da so želje, še posebej neuresničene, pogosto samo cokla, v prazno izgubljena energija. Le dobra dela štejejo.

V imenu prostovoljcev programa »Starejši za starejše« si upam trditi, da tudi v prihodnje ne bomo šteli prostovoljno opravljenih ur dela, ne prevoženih kilometrov, ne prijaznih besed, ne nasmehov, ki jih bomo posvečali svojim starejšim kolegom in drug drugemu. Tako bomo morda nekoč v prihodnje s skupnimi močmi našo željo tudi uresničili. V to srčno verjamemo!

Vodstvu Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Veliki Gaber pa se za moralno in finančno podporo iskreno zahvaljujemo.

Vsem želim zdravo leto 2012 in ravno prav sreče. Toliko, da bi se vsak dan v hvaležnosti zavedali, da se je za vse blagre, zdravje, duševni mir in dobre medsebojne odnose vredno truditi.

Srečanje starejših KORK

Avtor: Silva Korevec koordinatorica programa Starejši za starejše v DU Veliki Gaber

Obiskali smo kar nekaj krajanov ob jubilejih, naredili preko 300 ur prostovoljnega dela, izpeljali jesenske in spomladanske meritve sladkorja, krvnega tlaka in holesterola ter za krajane pripravili brezplačna strokovna predavanja.

V mesecu marcu smo v goste povabili primarija Boris Cibica, dr. med., ki je bil 17 let predsednik Kardiološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, 10 let predsednik Internistične sekcije, sodeloval je pri ustanovitvi društva za zdravje srca in ožilja, dolga leta je bil njegov predsednik, še danes je podpredsednik, izdal je veliko publikacij o visokem krvnem tlaku.

Naslednja gostja, ki nam je predavala, je strokovnjakinja za delo z ženskami in otroki – žrtvami nasilja, ga. Dalida Horvat, članica društva SOS telefon. Ona nam je v mesecu aprilu povedala veliko o nasilju v družini, kaj nasilje sploh je, kakršno nasilje poznamo, kako se zaščititi, pomagati drug drugemu, hkrati pa je podala mnogo koristnih nasvetov.

V mesecu novembru pa smo na temo rak debelega črevesa in danke, ki je po pogostosti v Sloveniji prvi rak, če štejemo moško in žensko populacijo skupaj, saj vsako leto za njim zboli več kot 1400 ljudi, veliko zvedeli od doc. dr. Janje Ocvirk, dr. med., specialistke, internistke in onkologinje z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem rakov prebavil in kožnega melanoma. Poleg nje je ga. Ivka Glas, predsednica združenja Europacolon Slovenija, na kratko predstavila tudi delovanje združenja.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Pred vhodom v rudniški rov (Čelada je obvezna.)

V mesecu juniju smo v akciji »Drobtinica« v sodelovanju z OŠ Veliki Gaber pod vodstvom učiteljic in otrok razveselili krajanko, kateri smo predali zbrana živila.

Že tradicionalno pa smo prvo nedeljo v decembru izpeljali srečanje starejših krajanov. Letošnje je bilo še bolj posebno, saj smo v goste povabili vse, ki so na kakršen koli način pustili pečat v naši krajevni skupnosti. Vse ki so bili na predsedniških položajih, župnike, oba župana, središče dogodka pa so bile naše jubilantke, katere štejejo vse že kar nekaj čez 90 let.

Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je srečanja udeležilo 80 krajanov. Prijeten kulturni program so oblikovali mirnopeški harmonikaši in učenci OŠ Velik Gaber.

Leto 2011 smo zaključili z obiski in obdaritvijo naših krajanov, stiskom rok in lepimi željami za novo leto, v katerega smo že vstopili.

V njem tudi vam želimo obilo notranjega miru, zdravja, osebne sreče in čim več prijetnih ter uspešnih dni.

Avtor: Mojca Smolič

št. 02, Januar 2012

15

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Dejavnosti DU veliki Gaber V prvi številki glasila Gabrov list smo predstavili dejavnosti, ki so v našem društvu že delovale, in tudi načrtovane dejavnosti.

O delovanju našega DU bomo krajane seznanjali v rednih prispevkih v glasilu.

V sodelovanju s Krajevno skupnostjo smo v predvidenem roku uresničili načrtovani program prejšnjega leta. Po že ustaljenem programu redno potekajo različne dejavnosti, kot so ročna dela, športno-rekreativne dejavnosti, knjižničarstvo, pevske vaje mešanega pevskega zbora in projekt Starejši za starejše.

V posameznih športnih panogah, kot so kegljanje, streljanje z zračno puško, pikado, šah itd., se že odvijajo redne vadbe za društvena tekmovanja v regiji.

Mešani pevski zbor Večerna zarja, ki ga vodi zborovodja Stane Fux, je že imel nekaj nastopov. Pevske vaje potekajo enkrat tedensko ob torkih.

Krožek Ročna dela in slikarstvo uspešno deluje. Lani so na F3ŽO (Festivalu za tretje življenjsko obdobje) v Cankarjevem domu pripravili razstavo svojih izdelkov in predstavili naše društvo.

Zelo pomemben projekt na kulturnem področju in pomembno obeležje za naš kraj pa je v lanski jeseni zaznamovalo odprtje Rastoče knjige Veliki Gaber z okolico. Dr. Gabrijelčič, oče rastoče knjige, je ob odprtju dejal: »Današnji dan ni pomemben samo za vaš kraj. Veliki Gaber bo sedaj vpisan v Društvo rastoče knjige Slovenije, kjer ste enakovredni z vsemi večjimi kraji, ki so že uspeli odpreti rastočo knjigo.« Toplo jesen smo zaključili z enodnevnim izletom na otok Krk, meddržavnim srečanjem dveh društev z enakimi interesi, ki nam je ob gostoljubnosti naših sosedov pokazalo pravo pot in smisel povezovanja starejših generacij. Pod njihovim vodstvom smo si ogledali veliko zanimivosti otoka.

IP (usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja).

Z zadostno udeležbo so nam omogočena brezplačna predavanja izbranih tem, kot so: zdrava prehrana, zdravilna zelišča, osnove tujega jezika, razne delavnice ročnih del ipd.

Udeleženci tega programa dobivajo nadgradnjo svojemu znanju, ki ga bodo lahko posredovali mlajšim generacijam.

Prav tako brezplačno smo se lahko vključili v 60-urni tečaj računalništva za člane DU. Tečaj poteka v osnovni šoli pod strokovnim vodstvom.

Prednovoletno srečanje smo imeli na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Udeležba je bila polnoštevilna. Naše druženje smo popestrili s petjem, folkloro, harmoniko, skečem in srečelovom.

Konec decembra smo se upokojenci iz cele Slovenije odzvali ugodni ponudbi termalnega zdravilišča Reumal v Fojnici, blizu Sarajeva. Prijetno presenečeni smo bili nad tako kvalitetno zdravstveno in gostinsko ponudbo. Termalna voda je v sestavi raznovrstnih mineralov še posebej učinkovita pri zdravljenju določenih bolezni.

Učna pot Ivana Zorca je po programu izvedena do določene stopnje. Narejeni so znaki, table, vris trase. Po učni poti Ivana Zorca se bomo skupaj z učenci osnovne šole prvič podali spomladi, na dan treh generacij.

V programu za letošnje leto imamo tudi izdelavo načrta za približno 18 km dolgo pešpot Ivana Zorca, ki bo potekala skozi tri občine: Trebnje, Ivančna Gorica in Šmartno. S sodelovanjem krajevne skupnosti naj bi bil načrt izveden ob 60-letnici pisateljeve smrti, to bo 30. julija 2012, takrat naj bi izšla tudi zloženka.

V novembru smo preživeli sedem dni v Izoli, letovanja se je udeležilo kar 50 članov društva. Prav v hotelu Delfin smo naredili prve korake folklornih plesov pod vodstvom mentorjev Anice in Jožeta Zakrajšek, ki sta nad 30 let vodila folkloro v zamejstvu, sedaj pa sta postala naša člana DU. Od tedaj naprej vztrajno vadimo, ustanovili smo folklorno skupino, ki tudi nosi ime Večerna zarja. Imeli smo že prvi nastop s spremljavo harmonike. Vaje imamo vsak torek zvečer.

V novembru smo se preko CIK-a Trebnje vključili v program UŽU

16

Že več let je tiha želja večine krajanov, posebno starejših, da bi v Velikem Gabru zgradili dom za starejše krajane ali vsaj dnevni center, kjer bi bilo zagotovljeno dnevno varstvo starejših krajanov, hkrati pa tudi medgeneracijska povezava.

Ta projekt, ki smo ga v letošnjem letu zastavili skupaj s krajevno skupnostjo, bo zelo zahteven. Pričakujemo dober odziv krajanov v tako pomembni odločitvi za naš kraj, za vse sedanje in poznejše generacije.

Občni zbor DU Veliki Gaber bo 26. februarja na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici.

Več pa v naslednji številki glasila Gabrov list.

Avtor: Joži Štrempfelj Predsednica DU Veliki Gaber

Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico Je najlepša povest našega kraja, ki se začenja v davni preteklosti, je nedokončana zgodba napisana od ljudi, ki so v našem kraju pustili pomemben pečat. Je projekt ponosnega srečavanja s preteklostjo in pogumnega načrtovanja prihodnosti našega kraja. To je knjiga, ki bo rastla in bo dala možnost tudi vam, da vstopite v njeno vsebino.

» Številno smo Slovenci majhni, imamo pa velike ljudi, ki so veliko naredili. Rastoča knjiga je povabilo mladim in starejšim, da je vsak dan pomemben da nekaj dajo svojim bližnjim in okolici,» je med drugimi dejal idejni oče rastoče knjige Janez Gabrijelčič.

Rastoča knjiga je živ organizem ki organsko raste v skladu z svojo brezčasnostjo in neskončno dobrohotnostjo ter dobronamernostjo.

Rastoča knjiga, je knjiga in med nami biva.

Kot listina, kot dar rodov, kot dragocena, neminljiva, kot živ simbol, kot kruh in sol…

Tone Pavček

1.

Pot se začne v Ljubljani pri Deklici z rastočo knjigo, Brižinskih spomenikih in Združenimi rastočimi knjigami sveta v Zupančičevi jami.

2.

Nadaljuje se po avtocesti do Ivančne Gorice, postanek v Stični v samostanu, ogled drugi najpomembnejši srednjeveški rokopis-Stiški rokopis. ( V pripravi je tudi ustanovitev rastoče knjige Stična).

3.

Pot se nadaljuje po stari cesti do Velikega Gabra, kjer bo ogled rastoče knjige Veliki Gaber z okolico.

4.

Naprej po stari cesti s postankom pri spomeniku, obeležju vojne za Slovenijo.

5.

Naslednji postanek je v Trebnjem, ogled rastoče knjige Trebnje, oziroma rastočo knjigo temeniške in mirenske doline.

6.

Pot do Šentruperta bo vodila skozi slikovito dolenjsko pokrajino Čatež pod Zaplazom.

7.

Ogled rastoče knjige v Šentrupertu in rastoče knjige svetovne mladinske književnosti.

8.

Pot se nadaljuje v Sevnico-ogled rastoče knjige Sevnica.

9.

Zadnja pot vodi do šole v Brusnicah pri Novem mestu.

Ogled rastoče knjige Brusnice in Brusničarke z rastočo knjigo.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

V rastočo knjigo Veliki Gaber in okolico so se zapisali: Jožef Rosina (1810-1889), organizator političnega življenja Franc Zorec (1854-1930), duhovnik in karikaturist Franjo Neubauer (1872-1945), pesnik in duhovnik Ivan Zorec (1880-1952), pisatelj-pripovednik Jožef Rozman (1902-1959), duhovnik Dr. Peter Držaj (1913-1944), partizanski zdravnik Peter Podobnik (1943), učitelj in ravnatelj Anton Fortuna (1943), kmetovalec Ivan Jagodic (1954), nekdanji župnik v Velikem Gabru

Vabimo vse ki si želijo ogledati rastočo knjigo Veliki Gaber z okolico, da je to možno v času ko je odprta knjižnica Ivana Zorca, to je vsako sredo popoldan.

Ob 10. Obletnici tega pomembnega vseslovenskega inovativnega projekta se pojavila ideja, da bi organizirali enodnevne izlete za vse ljubitelje rastoče knjige.

Obiskali bi vse kraje ki imajo rastočo knjigo. Med njimi je sedaj tudi Veliki Gaber.

Avtor: Joži Štrempfelj, vodja projekta

št. 02, Januar 2012

17

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

Dobrodelnost animatorjev iz župnije V.Gaber Nekateri se gotovo sprašujete, kdo sploh je animator. Animator je tisti, ki živi in dela z mladimi. Je tisti, ki otroku prinaša radost, veselje, mir in upanje. Daje mu ljubezen in mu razodeva svojo vero.

Animatorji iz župnije Veliki Gaber smo v letu 2011 postali zelo dejavni. Poleg oratorijev (velikonočni, adventni in poletni oratorij), ki jih vsakoletno pripravljamo za otroke, smo se v mesecu decembru, mesecu obdarovanj in praznovanj, odločili, da tudi mi naredimo nekaj dobrega za sočloveka.

Odločili smo se, da bomo mladi deklici Klari iz Straže pri Novem mestu pomagali pri nakupu novega invalidskega vozička. Cel december smo se animatorji dobivali v naši animatorski sobi v župnišču in si večere krajšali s šivanjem unikatnih angelčkov.

Angelčke smo nato prodajali po simbolični ceni 1 evro ob nedeljah pred cerkvijo sv. Urha v Velikem Gabru. Po vsaki prodaji smo dobili še večjo vzpodbudo in tedensko sešili še več angelčkov. Na koncu se je naš trud poplačal in tako smo lahko Klari odnesli 250 evrov. Res, da ni vsota zelo velika, je pa toliko večja, saj je v njej delček našega dela in truda, ki smo ga vložili v to akcijo.

Klara nas je v petek, 30. decembra 2011, tik pred novim letom, skupaj s svojo družino na svojem domu zelo prijazno sprejela in prevzela denar, ki ga še kako potrebuje. Starši pa so nas dodobra obložili z bogato praznično mizo, mi pa smo veselo klepetali s Klaro in o njej ter njenem življenju izvedeli veliko nam novega.

Od Klare smo odhajali veseli in srečni, saj smo storili nekaj dobrega za njo in hkrati tudi zase. Sedaj pa že iščemo nove ideje in predloge, da bi še komu polepšali dan, če že ne kar celo življenje.

Avtor: vodja animatorjev Mojca Praznik

Koroška doživetja konjeniškega društva Gombišče V sredini meseca oktobra smo člani konjeniškega društva odšli odkrivat skrite kotičke Koroške, čudovite dežele v objemu Pece, Uršlje gore in Pohorja. Dežela Koroška je nam bolj ali manj nepoznana, vendar v sebi skriva veliko čudes, ki jih pod Peco še vedno varuje kralj Matjaž.

18

V jutranjih urah smo prispeli v Savinjsko dolino, kjer nas je pričakal lastnik najlepše konjeniške kmetije v občini Žalec, in sicer Turistične kmetije Ušen. Kmetija Ušen se ponaša z velikimi prostornimi in urejenimi boksi za 26 rekreativnih in športnih konj ter urejeno okolico. Imajo dva velika hleva, sprehajalno napravo za konje, pokrito jahalnico v izmeri 25 x 55 m, zunanjo manežo in izpuste za njihove konje. V novejšem hlevu, zgrajenim pred nedavnim, imajo tudi kopalnico za konje in solarij. Ukvarjajo se v večji meri s treniranjem konj v preskakovanju ovir, njihov glavni trener pa je znan tekmovalec v preskakovanju ovir Andrej Kučer, ki ima tudi sam na kmetiji v lasti šest konj. Po končanem ogledu so nas člani družine pogostili z domačimi dobrotami, čajem in kavo.

Urejena in čista notranjost hleva Turistične kmetije Ušen.

Pot smo nadaljevali po slikoviti koroški pokrajini, polni pobočij in dolin, mimo Črne na Koroškem, rojstnem kraju naših smučarskih asov Tine Maze in Aleša Gorze. Videli smo hrib, kjer sta Tina in Aleš začela s prvimi smučarskimi zavoji. Visoko nad hribom so jima Črnjani tudi postavili tablo, na kateri piše »zlata Tina in Aleš«. V Črni smo videli tudi rudarski muzej na prostem.

Odpeljali smo se v nekaj minut oddaljeno Mežico, deželo kralja Matjaža, ki jo je med drugim zaznamovala tamkajšnja ruda.

Rudnik cinka in svinca Mežica je eden najstarejših rudnikov v Evropi, rudna bogastva pod Peco so namreč izkoriščali že Rimljani; od leta 1665 pa se je rudarjenje v Mežiški dolini zelo razširilo. Pod Peco so koroški rudarji skopali več kot 800 km rudniških rovov, za turistični ogled pa je danes urejenih le 1 % rudniških poti. Najprej smo si ogledali rudarski muzej, v katerem smo v prvih dveh nadstropjih videli kamnine, ki so jih pridobivali v rudniku, v zgornjem delu muzeja pa je pravo

mi v Sloveniji, ampak gre za pivo, katerega sestavine uvažajo iz tujine, največ iz Irske. Degustirali smo tri vrste piva, zraven pa so nas pogostili še s tradicionalnim koroškim prigrizkom – grumpom.

Gustelj osvaja rudarsko ženo

Degustacija piva in grumpa

Po petnajstminutni vožnji smo prispeli v skrivnostni podzemni svet rudnika Mežica in se sprehodili skozi rove. Podoživljali smo, kako je v različnih zgodovinskih obdobjih potekalo težaško delo rudarjev globoko pod zemljo. Delali so tudi otroci in žene. Z zvočno simulacijo so nam tudi ponazorili, kako zadoni miniranje v primeru, če je rudar 75 metrov stran od mesta, kjer poteka miniranje. Zanimivo pa je bilo tudi dejstvo, ki nam ga je povedal vodič, da v primeru, da bi se ravno v tistem času zgodil potres, ko bi bili v rudniku, za nas ne bi bilo nobene nevarnosti, saj je svinčena in cinkova ruda tako trdna, da se ob potresu ne bi mogla prelomiti in tako bi mi ostali »na varnem«, reševati pa bi morali ljudi na prostem.

Na poti domov smo se ustavili še na Trojanah in se najedli slastnih krofov. Polni nepozabnih in bogatih doživetij smo se v večernih urah vrnili na Dolenjsko in dan zaključili z večerjo. Izlet je vodila gospa Maja Kos, ki nas je s svojo besedo popeljala skozi idilično Koroško in smo ji za njeno vodenje in trud izredno hvaležni ter upamo, da nam v tem letu ponovno pripravi zanimiv izletniški program. Zahvala pa gre seveda tudi našemu predsedniku društva Gusteljnu Pekolju in Maji Kolenc, ki sta nas »pocrkljala« z izletniško malico in pijačo ter organizirala vse potrebno, da smo se imeli lepo.

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO

rudarsko stanovanje, v katerem so prebivale rudarske družine.

Stanovanja so bila skromna, imela so spalnico in kuhinjo z manjšim dnevnim prostorom. To pa je bilo tudi za tiste čase vse, kar so si lahko privoščili. V rudnik smo vstopili s pravim rudarskim vlakom.

»Gasilska« pred vstopom v podzemni svet

Ob prihodu na svetlobo se nam je že pošteno mudilo novim dogodivščinam naproti, zato smo pohiteli v smeri proti Dravogradu, in sicer s tokom reke Meže proti njenemu izlivu v reko Dravo, kjer nas je čakala vesela druščina flosarjev. S splavom smo splavarili po reki Dravi. Tam smo imeli flosarsko malico, zabavali so nas Flosarski muzikanti, ki še zdaleč niso presegli kvalitete našega društvenega ansambla Veseli konjeniki. Tam pa smo jim mi, Dolenjci, pokazali, kaj je prava »fešta«, čeprav priznam, da tudi srčni Korošci znajo narediti pravi žur. Na koncu je eno od naših članic doletel tudi pravi flosarski krst in s tem je postala »čist taprava« flosarka.

Iz Dravograda nas je pot vodila do znane koroške pivovarne – Človeška ribica (human fish brewery), kjer smo si ogledali varjenje naravnega piva, ki ni takšnega okusa, kot ga poznamo

Fantje znajo poskrbeti za »dolenjsko fešto« na avtobusu.

Upam, da bomo to leto spet ponovili naše druženje z obiskom kakšnega skritega kotička naše lepe Slovenije!

Avtor: Lucija Marolt

št. 02, Januar 2012

19

SKRAB ZA ŽIVALI

Skrb za živali V novem letu, v katerega smo vstopili, smo si zaželeli same lepe reči, stisnili roko eden drugemu in si voščili vse najbolje. Vse lepo in prav. Vendar z željo, da bi tako kot sočloveku želimo vse dobro, želeli tudi drugim živim bitjem okoli nas, imam ob tej priložnosti namen povedati nekaj besed, ki so namenjene samo našim živalskim prijateljem, ki delijo svet z nami.

Foto: freedigitalphotos.net

Kot odgovorna in skrbna lastnica živali vse prevečkrat okoli sebe vidim ljudi, ki jim do živali ni mar. Z mislijo zakaj je tako, sem se že dolgo nazaj prenehala ukvarjati. Tega pač ne razumem in tudi nikoli ne bom. Od živali se lahko naučimo veliko več, kot pa si lahko mislimo. Ne učijo nas računanja, branja, pisanja in ostalih osnovnih tehnik komuniciranja.

Naučijo pa nas, da moramo dojemati svet s čutili, v osebah videti pozitivne stvari, biti zvesti najprej samemu sebi, nato tudi drugim in biti zadovoljni z malenkostmi, ki polepšajo naš vsak dan.

Poleti sem sama imela v našem kraju kar nekaj dela z izgubljenimi psi. Vsem naokoli je bilo malo mar, zakaj nek kuža hodi po sredini ceste in nekaj išče, zakaj se eden od kužkov skoraj štiri tedne potika naokoli. Vseeno pa je okoli mene nekaj ljudi, ki mi pri tovrstnih akcijah pomagajo in še vedno sem našla rešitev, kako izgubljencem pomagati. S pomočjo moje sestre sva našli dom že kar nekaj kosmatincem. Samo v enem samem primeru sem morala poklicati za pomoč zavetišče, saj kužka zaradi nezaupljivosti nisem upala pretirano omejevati.

Naj povem, da je za naše območje v primerih izgubljenih ali najdenih psov pristojno Zavetišče Meli Center Trebnje.

Obstajajo pa seveda tudi društva za zaščito živali in eno takih je Društvo za zaščito živali Novo mesto, ki je neprofitno, nevladno prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo z namenom zaščite vseh vrst živali, zaščite njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja.

Z namenom, da bi bilo našim živalskim bitjem bolje, navajam nekaj napotkov kaj storiti v primeru, če opazimo zapuščeno žival. Če opazite mačko ali psa, ki se potepa brez nadzora, deluje zmedeno in izgubljeno, se najprej prepričajte, da res ni v bližini njegovega skrbnika. Če je žival sestradana, bolna, ranjena ali se več dni zadržuje na določenem kraju, potem je velika verjetnost, da se je izgubila ali jo je skrbnik zavrgel.

20

1.

Povprašajte v bližnji okolici, ali kdo pozna mačko ali psa.

Poskusite žival pridržati ali začasno namestiti na varen prostor, kajti na ulici bo samo še v večji nevarnosti.

2.

Če ima žival ovratnico, poglejte, ali ima morda obesek s podatki, ali je morda tetovirana ipd.

3.

Posredujte objavo na radijske postaje, pustite vašo telefonsko številko za informacije.

Radio Krka 07/337 20 40 ali 07/337 20 41 Radio Sraka 07/334 22 74 Studio D 07/373 10 20 ali 07/373 10 19 Radio Zeleni val 01/ 78 60 460, 01/ 78 64 243

4.

Pokličite na Veterino Trebnje na tel. št. 07/3482120 (24-urni telefon) ali pa žival kar odpeljite tja, kjer se lahko prepričate, ali kdo mogoče pogreša žival, prijazni veterinarji pa bodo tudi pogledali, ali ima žival čip, in celo poklicali v zavetišče, ali se je kdo javil, da pogreša svojo žival.

5.

Obvestite lokalno zavetišče za zapuščene živali. Po zakonu so dolžni poskrbeti za odvoz in namestitev izgubljene ali zavržene živali, in sicer v 24-ih urah. Če ste našli muco, so zelo veseli, če ji boste nudili začasen dom, dokler se ne najde star ali nov lastnik.

6.

Če imate možnost, razobesite letake s sliko najdene živali in svojo telefonsko številko po avtobusnih postajah, cestnih lučeh …, na mestih, kjer bi ga „sprehajalci“ lahko videli. Svoje prijatelje obvestite preko elektronske pošte.

7.

Če se po vseh poskusih iskanja in 8 dneh čakanja nihče ne javi, lahko žival obdržite ali pa ji skupaj z društvom za zaščito živali najdete nove skrbnike. Tudi po kužka/ mačko lahko greste v zavetišče že po osmih dneh, vendar se po naših izkušnjah lastnikom običajno čisto nič ne mudi priti po žival v zavetišče, tako da bi ga lahko zahtevali nazaj tudi po nekaj tednih.

Vsekakor je naša dolžnost in moralna obveza, da prevzemamo odgovornost do svoje okolice in do svojih živali. Če ste pravi ljubitelj živali in ste dobro premislili, da bi v svojem življenju imeli psička ali muco, potem boste naredili največ, če posvojite žival iz zavetišča ali preko društva za zaščito živali. Če pa niste prepričani, da lahko prevzamete skrb za žival za vse dni njenega življenja, se raje za lastništvo živali ne odločajte! Pri nas je namreč še vedno premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni nuditi topel dom živali, ki čaka na novega lastnika. Da ne omenjam lastnikov, ki mislijo, da če žival privežejo na verigo ali pa dajo v premajhen pesjak, da s tem naredijo vse.

Tudi, ko starši po večkratnem pregovarjanju s svojimi otroki ustrežejo svoji ali njihovi želji po novem hišnem ljubljenčku, je potrebno vedeti kar nekaj stvari: • Pes mora imeti primeren prostor za svoje bivanje. Mora imeti zavetje pred vročino, mrazom itd.

• Opraviti je potrebno vsa zahtevana cepljenja in zdravljenja proti parazitom.

• Mačke in pse je potrebno sterilizirati oz. kastrirati, saj bomo le tako zmanjšali število brezdomnih živali in bolezni, ki krožijo med njimi.

• Potrebno je tudi premisliti, kako in kdo bo za žival skrbel, ko bomo odšli na dopust, žival pa pustili doma.

• Žival mora imeti kvalitetno hrano in NE ostankov z mize.

• Pes vsakodnevno potrebuje zadosti gibanja, prav tako tudi muca potrebuje obilo pozornosti in reda – vse to koristi tudi vam in vaši družini.

• Vsekakor pa je priporočljivo psa peljati v pasjo šolo, tudi če je samo mala šola, da se tako vi kot on naučite socialnega obnašanja.

• Ob vsakodnevnem sprehodu v urbanem naselju pa je seveda nujno potrebno pobirati iztrebke in jih odložiti med odpadke.

Ob tej priložnosti bi se sama rada zahvalila vsem mojim sokrajanom, ki so rešili katerokoli žival in ki bodo tudi v nadaljnje pripravljeni na taka dejanja. Naj omenim samo dve družini, za katere sama vem, da so obdržali kužka, ki se jim je »pritepel« k hiši. To so Stojan Kozlevčar z družino, ki je obdržal kužka, ki sedaj dopolnjuje njihov prosti čas, in Kastelčevi iz Malih Dol, ki so pred kratkim na cesti na poti domov pobrali premraženo in shirano psičko ter jo kljub temu da enega psa že imajo, obdržali. Želim si vse več takšnih dobrih ljudi!

Opravičujem pa se vsem tistim, ki ste tudi že pomagali zavrženi živali s ceste, pa za vas ne vem in vas nisem omenila.

Hvala vsem!

Za konec naj napišem le še tole: Ne sprašujte se znova in znova, ali živali razumejo, ali govorijo v svojem jeziku.

Seveda, saj so živa bitja! Raje se vprašajte, ali trpijo!

Avtor: Lucija Marolt

Vinska klet Kozlevčar

Ob obisku obiskovalec najprej opazi novo razširjeno parkirišče, ki lahko sprejme in pogosti tudi cel avtobus obiskovalcev – Vinska klet Kozlevčar je tudi v ponudbi Regijske mreže tematskih poti – in obnovljeno zunanjost objekta ter seveda urejen vinograd, ki se spušča od kleti po jugozahodnem pobočju Medvedjeka. Ob vstopu v notranjost kleti se odpre pogled na prostorni vinski hram, ki je opremljen s sodobnimi napravami za nadzor temperature v kleti, domišljeno osvetlitev in seveda s številnimi vinskimi cisternami kot tudi hrastovimi sodi barik. Še predno se dobro zavemo, že poskušamo prvo, drugo, tretjo vrsto vina in z zanimanjem slediom predstavitvi postopkov pridelave in predelave vin, ki jih Franc Kozlevčar z velikim zanosom in doživetostjo predstavlja in tako vsakič znova širi navdušenje, znanje in zavedanje o vinogradništvu, kletarstvu in ne nazadnje o kulturi pitja vina.

VINSKA KLET KOZLEVČAR

Franc Kozlevčar je vinogradnik in vinar, ki se že od mladosti ukvarja z vinogradništvom, zadnjih dvajset let pa intenzivno tudi s kletarstvom, na kar kažejo številne medalje in priznanja, ki jih s svojim vinom dosega na raznih ocenjevanjih.

V njegovi kleti zorijo vina, ki na Dolenjskem dosegajo vrhunske ocene in medalje, nekatera med njimi pa segajo v sam svetovni vrh. Kozlevčar vzgaja vina beli pinot, sauvignon, rizling, kraljevino, cviček, modri pinot, modro frankinjo in vinsko posebnost modro frankinjo barik v francoskih hrastovih sodih. Poleg omenjenih vin so letos v vinski kleti Kozlevčar tudi rosse iz modre frankinje, polsladek rumeni muškat, polsladka penina iz belega pinota in zlata penina s 24-karatnim zlatimi lističi.

Vinogradi so pretežno novi in ležijo na sončni legi Medvedjeka. Gorica, ki je bila obdana z obzidjem varujočega gradu, stoječega na vrhu Medvedjeka, je bila posajena s trto že pred mnogimi leti. Obzidje je varovalo pred napadi Turkov, v grajski kleti pa je zorela vinska kapljica. Pred devetdesetimi leti je prišla trtna uš in uničila trto, zato so takrat na tem območju zasadili šmarnico, sedaj pa je spet posajena žlahtna sorta. Medvedjek ima tudi zgodovino, ki so jo zaznamovali stiški opatje. Vinogradniki, ki so sodelovali s pletarskimi vinogradniškimi opati, so imeli to vinsko gorico Medvedjek v najemu in so pridelovali kakovostno grozdje tako kot v Pletarjih.

Zadnja leta je Franc Kozlevčar kakovost svojih vin preizkusil tudi na mednarodnih ocenjevanjih in pri tem dosegel zavidljive rezultate. Modra frankinja barik letnik 2004 je leta 2008 dosegla na največjem mednarodnem ocenjevanju, kjer je sodelovalo kar 60 držav iz vsega sveta, drugo mesto (tik za Francijo), leta 2009 pa je postala modra frankinja barik letnik 2006 svetovni prvak. Klet pa je pridobila še tri vina, ki se jih dobi le v redkih kleteh, in to so rosse frankinja, rumeni muškat in posladka penina iz belega pinota ter penina iz belega pinota s 24-karatnimi zlatimi lističi.

Foto: FOTO-N

Ko se srečata navdušenje in znanje, se rodijo odlični rezultati

Franc Kozlevčar vabi vse ljubitelje vin na pokušino in kupico pozitivne energije za vašo dušo, hkrati pa se lahko osvežite še z izvirno vodo iz globin Medvedjeka, kot so to ugotovili že mnogi obiskovalci kleti, med katerimi so bili tudi veleposlaniki Irske, Romunije, Španije, Portugalske in Japonske.

Vinska klet Kozlevčar Martinja vas 40 (Medvedjek), 8213 Veliki Gaber T: 031 388 388, E: vinski.tempelj@gmail.com Avtor: Brigita Kozlevčar Žorga št. 02, Januar 2012

21

POGOVARJALI SMO SE Z MARJANO GRČMAN

Življenje je potrebno zgrabiti za jajca Marjana Grčman je za neki zbornik takole opisala s čim se ukvarja v svojem življenju. Dela v turistični redakciji nacionalne televizije in njena služba je, da potuje. Skoraj polovico tedna je na poti. Hodi na izlete in pri tem portretira ljudi. Na trak kamere riše njihova življenja, njihovo žalost in spomine. In jih sprašuje stvari, ki jih že davno ni nihče. Hodi v že pozabljene vasi, kjer se hiše posedajo same vase in tu živijo ljudje, ki dišijo po prvi košnji in mastni zemlji. Ljudje, ki živijo tako, kot minevajo letni časi. Z gubami, ki so zgovornejše od besed.

V: Nam lahko predstaviš, kako je lahko dekle brez poznanstev in s skromnimi finančnimi zmožnostmi uspela priti iz Velikih Dol na velike televizijske zaslone?

O: » (ha, ha) Ja, do te službe na televizijskih zaslonih sem res prišla čisto brez poznanstev in brez denarja. Mogoče tiči skrivnost v tem, da sem si takšno delo od nekdaj želela. In zgodila so se mi čudna naključja, ki so me pripeljala točno sem, kjer sem danes. Po končani srednji ekonomski šoli, nisem bila v prvo sprejeta na novinarstvo, zato sem bolj za šalo kot zares vpisala študij grškega in latinskega jezika, vmes pa pridno hodila na študentski servis oprezat za primerno delo. In zgodil se je mali čudež. Potrebovali so nekoga, ki obvlada slepo desetprstno tipkanje – in voila! Zgodba je stekla. Naročnik dela je bil namreč Tone Fornezzi – Tof in čez nekaj tednov smo že delali prve reportaže, pokrivali različne akcije Nedeljskega dnevnika in na pragu dvajsetih sem tudi pričela s prvimi intervjuji politikov, glasbenikov in medijskih zvezd. Vmes sem na Filozofski fakulteti končala študij slovenskega jezika in sociologije kulture, kar se mi je zdelo še najboljši približek temu, kar želim početi v življenju – pisati zgodbe, opazovati družbo in jo razstavljati na prafaktorje. Po nekajletnem delu pri Nedeljskem dnevniku sem bila kot raziskovalna

» Vsako življenje je tako veličastno. Iz zgodb portretirancev sem spoznala, da življenje zaznamuje samo troje – dom, ljubezen in hrepenenje. «

Foto: arhiv Marjane Grčman

To so bile zelo intimne zgodbe, zelo osebna pričevanja o zgodovinskem spominu neke vasi, predvsem pa izjemne zgodbe, ki jih je pričevalcem prinašalo življenje. Še danes se mi zdijo njihova življenja in izkušnje zelo dragocene. Mogoče zato, ker me po malem spominjajo na moje otroštvo. Zgodbe prežete z nostalgijo – velike zgodbe malih ljudi, vasi, ki izginjajo … taka žalobna romantika, ki pa se dotakne gledalce pred televizijskimi zasloni - se vam ne zdi?

novinarka povabljena na Televizijo Slovenija, kjer sem pričela soustvarjati popularno oddajo Tistega lepega popoldneva skupaj z Ladom Bizovičarjem in Anjo Tomažin. Za TLP sem v rubriki Človeški faktor tudi pripravljala zgodbe o človeških ekscentrikih in bila kasneje tudi avtorica Sošolcev iz 5. razreda pri oddaji Hri-bar. Skratka – delo na nacionalni televiziji mi je kar naenkrat steklo, vse se mi je dogajalo zelo spontano, kot posledica trdega dela in strasti, ki jo nenehno vnašam v to, kar počnem. Tudi v turistično oddajo Na lepše, ki je trenutno moja glavna okupacija.

22

V: Kako izgleda posneti eno takšno 20-minutno oddajo Na lepše?

O: Priprave se pričnejo že kak teden pred snemanjem.

Potrebno je narediti raziskavo, kontaktirati sogovornike, uskladiti termine. Navadno gremo na teren trije - snemalec, asistent in jaz. Pred snemanjem je tudi potrebno psihološko pripraviti sogovornike, saj pogosto snemamo z ljudmi, ki se prvič soočajo z nastopom pred kamero, potrebno je omiliti njihovo nezaupanje pa tudi strah. Skratka, včasih je na snemanju potrebno biti dober psiholog, da človeka primerno zgneteš (ha, ha), da se sprosti in odpre. Še zlasti je bilo to pomembno pri snemanju oddaje Na svoji zemlji, kjer smo snemali življenjske zgodbe in usode ljudi iz vasi, ki dobesedno izumirajo.

V: Kako to, da si se odločila v okviru oddaje Na svoji zemlji posneti tudi prispevek o svoji domači vasi Velikih Dolah?

O: Zato, ker je moje delo način življenja. Živim, to kar delam in obratno. Oddaja Nedeljsko popoldne se je iztekala in imela sem moralni dolg, da posnamem tudi svojo vas – zelo prvinski prostor, kjer so se rojevala moja prva prijateljstva in otroške igre. V zgodbo moje vasi sem skušala ujeti – bolj preteklost kot sedanjost, hotela sem pokazati izginjajoče sledove arhitekture, kot pomnik nekih časov, ki nam vse bolj drsijo iz spomina. Pa bogate zgodbe mojih vaščanov, njihove spomine, ki mi pomagajo razumeti prostor, kjer živim. Svojo prihodnost si namreč predstavljam tukaj. Všeč mi je, da se s sosedi poznamo, ne maram brezimnosti mesta.

Menim, da je moralni dolg nas mladih, da prinesemo neko novo obliko življenja v naše vasi. Zdi se mi, da je življenje na vasi lahko zelo kreativno in ustvarjalno. Neprecenljivo je, da

sem tu lahko sama z naravo, da si tu lahko zbistrim misli in razmišljam. Tu lahko lahko pišem nove scenarije, tu lahko ustvarjam, kajti ta prostor me ne sili uspeti za vsako ceno. Tu si lahko oddahnem od vsega, kar je preveč. Podeželje je zame prostor prihodnosti, kjer se lahko realizirajo različni projekti – od alternativnih oblik kmetovanja, turizma, glasbe … veliko potencialov še skriva.

V: Kaj je potrebno, da neka vaška skupnost živi in se razvija?

O: Dobrega leaderja, ki zna s svojo karizmo povezovati ljudi za skupno stvar, da jih zna navdušiti. Ljudje smo postali preveč individualisti. Čas nas sili v to. Mogoče so danes bolj kot kadarkoli potrebni interni vaški dogodki, ki povezujejo – kot na primer včasih ličkanje, petje in razni vaški obredi, srečanja.

Morali bi potrebo po skupnih akcijah in druženju odeti v sodobnejši imidž. Fino se mi zdi, da se po nekaterih vaseh mladi ukvarjajo s preoblikovanjem ljudskih pesmi in stare etno-folk glasbe, prav tako mi je fino obujanje starih običajev – mlade generacije jim namreč dajo drugačno podobo. Super je tudi, ko vidim, da se ponekod ustanavljajo mali muzeji, v katerih so zbrani predmeti, ki so nekoč oblikovali zgodovino vasi. S takšnimi koraki se ustvarja kolektivni spomin in odnos do preteklosti, iz katere raste naša sedanjost. Pri razvoju skupnosti pa je nujna močna prostovoljna baza, vendar bi morali biti pobudniki mladi. Povezati bi se morali v nekakšne kreativne skupine, morali bi pričeti ustvarjati lastne projekte in pisati lastno zgodovino. Vas z bogatim družabnim dogajanjem ustvarja kvalitetno življenje za vse.

Orkoplast d.o.o.

Začetki segajo v leto 1974, ko je Anton Zupančič v obrtni delavnici začel z izdelavo orodij. Z leti nabiranja izkušenj in pridobivanja znanja na področju orodjarstva je pridobil zadovoljne stranke, ki nam sledijo še danes.

Leta 2003 smo ustanovili podjetje Orkoplast, d. o. o., s katerim nadaljujemo prvotno dejavnost – orodjarstvo, ki jo dopolnjujemo s proizvodnim delom. S poznavanjem orodja in tehnologije se odraža velika prednost v celoviti ponudbi na enem mestu, od sodelovanja s kupcem pri zasnovi izdelka do končne produkcije le-tega.

Vseskozi vlagamo v razvoj in posodabljanje strojnega parka, ki je podlaga za kontinuirano in ekonomsko vzdržno rast podjetja. Naš strojni park obsega klasične obdelovalne stroje, CNC obdelovalne stroje, stiskalnice itd. Vsa ta oprema nam omogoča izdelovanje orodij do dimenzije 1700 x 700 mm. Z investicijo v nov obdelovalni center, ki se zaključuje v začetku tega leta, pa povečujemo zmogljivost izdelave orodij do dimenzije 3000 x 1600 mm.

Konstruiramo in kvalitetno izdelamo orodja za preoblikovanje pločevine (progresivna orodja, orodja za globoko vlečenje pločevine, prebijalna orodja, krivilna orodja). Izdelano orodje preizkusimo na naših strojih in naredimo prvo serijo izdelkov.

PREDSTAVITEV PODJETJA ORKOPLAST

Sodelujemo s proizvajalci električnega orodja, gospodinjskih aparatov, avdio/video komponent, zaščit … Z nekaterimi kupci razvijamo nove koncepte s pomočjo prototipnih orodij in izdelkov. Izdelujemo različne vpenjalne naprave, odvijalne naprave, strojne dele itd.

Kupci nam zaupajo sodelovanje pri samem razvoju izdelka, njihovi optimizaciji in implementaciji v proizvodnjo kakor tudi proizvodnjo manjših in večjih serij izdelkov. Proizvodnjo zagotavljamo s stiskalnicami z zmogljivostmi do 40.000 kN.

V: Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

O: V načrtu imam posneti serijo dokumentarnih filmov na temo minljivosti življenja, običajev in obredih, ki so se izvajali ob smrti. Tukaj tudi izkoriščam priložnost in vse bralce pozivam, da v kolikor poznajo zlasti kakšne napeve in pesmi, ki so se pele ob smrti in obredih bedenja ob pokojniku, da me kontaktirajo.

Naše konkurenčne prednosti so kakovostna izvedba zastavljenega projekta, motivacija zaposlenih, sodoben strojni park in zdravi temelji.

DOSEŽKI SO ZA NAS MOTIVACIJA ZA PRIHODNJE IZZIVE. Orkoplast, d. o. o.

Avtor: Matej Štepec

št. 02, Januar 2012

23

GORSKO KOLESARSTVO

Gorsko kolesarstvo Gorsko kolesarstvo je ena od vrste kolesarstva, ki poteka izven urejenih poti, največkrat po gozdnih ih poteh. Začetki gorskega kolesarstva segajo v ZDA v pozna 60. leta 20. stoletja. Takšna oblika kolesarjenja pa se je v Sloveniji začela nekje v sredini 80-ih let 20. stoletja.

Začetniki v gorskem kolesarstvu so uporabljali za svoje podvige klasična kolesa za tisti čas, danes pa se gorsko kolo razlikuje od ostalih koles po močnejšem okvirju, prednjem in zadnjem vzmetenju, ki olajša premagovanje neravnin na terenu, močnejših zavor za lažje kontroliranje hitrosti, širše gume s profilom za lažjo vožnjo po mehkih podlagah, ter na splošno močnejše komponente.

Samo gorsko kolesarstvo ima veliko različnih disciplin, v grobem pa jih lahko delimo na tekmovalne in netekmovalne zvrsti.

Med tekmovalne discipline štejemo olimpijski kros, maraton, spust in 4-kros. Olimpijski kros je edina olimpijska disciplina gorskega kolesarstva. Tekmovalci s skupinskim startom se pomerijo na razgibani progi, ki je polna strmih vzponov in bolj ali manj tehničnih spustov. Podlage so lahko različne od makedama, travnika, gozdnih poti, enoslednic (»singlov«).

Dirke so navadno dolge okrog dveh ur.

Slovenija ima v tej disciplini zelo uspešne tekmovalke, najuspešnejša je dvakratna svetovna prvakinja (mladinska in pri mlajših članicah) Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič, obe pa se redno uvrščata med prvo deseterico v svetovnem pokalu.

Z odličnimi uvrstitvami sta Sloveniji privozili kvoto 2 tekmovalk v disciplini olimpijski kros za letošnje olimpijske igre v Londonu.

4-kros 4-kros je dirka na izpadanje. Sočasno štartajo štirje tekmovalci na isti progi, ki vsebuje mnogo skokov, naklonov in grbin. Iz vsake vožnje se v nadaljnje tekmovanje uvrstita le prva dva v posamezni vožnji. Velikokrat se zgodi, da se tekmovalci zaletijo drug v drugega, ali pa se celo dobesedno zapletejo med seboj, kar naredi tekmo še posebej zanimivo.

Spust Spust je disciplina, ki poteka samo po hribu navzdol. Na progi je veliko naravnih preprek (kamni, korenine, strmine) in skokov, katere mora kolesar premagati v najkrajšem možnem času. Največkrat se tekme izvajajo v smučarskih središčih v poletnem času, kjer uporabljajo smučarske žičnice za prevoz navzgor. Je izjemno tehnično zahtevna in adrenalinska disciplina ter najbolj atraktivna za gledalce.

Netekmovalne zvrsti Pri netekmovalnih zvrsteh pa zvrsti nimajo točnih ločnic, vendar jih lahko delimo na turno kolesarsko, vsegorsko kolesarstvo, enduro, akrobatsko skakanje (dirt jumping)…

Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji v porastu, tako rekreacijsko kot tudi tekmovalno. Rekreacijsko gorsko kolesarstvo postaja tudi vse bolj turistična aktivnost prav zaradi vseh lepot, ki jih ponuja Slovenija. Za tekmovalni del skrbi okoli 20 klubov in društev, ki so člani Odbora za gorsko kolesarstvo.

Avtor: Žiga Pandur

24

Foto: Grega Stopar

Žiga tekmuje v disciplini spust štiri leta, zadnji dve leti je tudi član mednarodne ekipe Unior Tools Team, s katero nastopa na svetovnih pokalih in ostalih mednarodnih tekmah.

Odbor za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije je v Predlogu za podelitev nagrad »Športnik leta« za leto 2011 v Občini Trebnje in Občini Mirna zapisal kot dokazilo o dosežkih in uvrstitvah na tekmovanjih naslednjo vsebino: »Športna panoga in klub za katerega nastopa kandidat: gorsko kolesarstvo, DH (KD Rajd / Unior Tools Team) • 35. mesto na Svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu (Champery, Švica). To je 2. najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini svetovnih prvenstev, ekipno je Slovenija dosegla 11. mesto; • 10. mesto v skupnem seštevku Evropskega pokala IXS. Točke je osvojilo 188 tekmovalcev, še precej več pa jih je ostalo brez točk. V tem pokalu so poleg evropskih tekmovalcev nastopali tudi tekmovalci iz Avstralije, Nove Zelandije, ZDA, Kanade, Južnoafriške Republike, Irana…

• 2. mesto na mednarodni UCI class 2 dirki (Psunj, Hrvaška); • Tekmovalec mednarodne profesionalne ekipe Unior Tools Team;

• Nastopi v svetovnem pokalu 2011 (Škotska, Avstrija, Kanada, ZDA, Italija in Francija). V škotskem Fort Williamu se je uvrstil v finale; • • V mladinski konkurenci je leta 2009 že dosegel zmago v evropskem pokalu (Bischofsmais, Nemčija), skupno je osvojil 3. mesto v evropskem pokalu, dosegel je prvo in edino mladinsko slovensko uvrstitev v finale svetovnega pokala med člani (elite), 10. mesto na Evropskem prvenstvu, 21. mesto na svetovnem prvenstvu (Canberra, Avstralija)…«

GORSKO KOLESARSTVO

Žiga Pandur

Komisija je določila, da za te uspehe dobi priznanje Športni znak, ki mu je bil podeljen dne 15. 12. 2011.

» Priznanje sem prejel iz rok legendarnega olimpijca, enega od prvih dveh članov Hiše slavnih slovenskega športa, gospoda Mira Cerarja kar mi pomeni veliko motivacijo in podporo za nadaljnje delo. « pravi Žiga.

S tekmovanji v letošnji sezoni začenja Žiga že marca v Južnoafriški Republiki na tekmi Svetovnega pokala. Letos se bo udeležil vseh tekem za Svetovni pokal, Svetovnega prvenstva ter nekaj tekem Evropskega pokala, mednarodnih in domačih tekmovanj. V imenu Gabrovega lista mu želimo vso srečo na tekmovanjih!

Avtor: Matej Štepec št. 02, Januar 2012

25

ZGODBA MOTORISTIČNEGA NAVDUŠENCA

Zgodba motorističnega navdušenca Le malokdo je tako srečen, da ga navdušenje iz mladosti spremlja vse življenje. Še več, se krepi in nadgrajuje z novimi znanji in spoznanji ter preide v hobi kateremu so posvečeni vse misli in trenutki, ki jih ob ustvarjanju doma, skrbi za družino, strokovnem izpopolnjevanju in službenih obveznosti natrpan vsakdan še dopušča.

Janez je eden teh vztrajnih,potrpežljivih, entuziastičnih, delovnih in ne nazadnje, srečnih ljudi.

Začelo se je v mladosti, ob koncu osnovne šole,tam nekje okrog leta šestdesetega, ko so se nekateri starejši fantje premožnejših staršev že vozili z motorji. Pa jih je Janez opazoval, občudoval in včasih le nabral korajžo in katerega poprosil, če mu prelepo brneče vozilo posodi vsaj za eno vožnjo po peščenem dvorišču. Pa ni šlo. Nič ni bilo z izposojo motorja. Takrat se je odločil. Od prve plače naprej bo varčeval za svoj moped. Težka je bila. Plače je bilo 18.000 dinarjev, za pol leta star moped pa je sorodnik zahteval 150.000 dinarjev.

Toda s pridnim delom in služenjem denarja kjer je le bilo mogoče si je 16 letni Janez kupil svoj prvi Tomos T-12.

Koliko veselja, sreče in tudi občudovanja vrstnikov ter njegovih osem bratov in sester je bil deležen.

Pa lep in za tiste čase tudi hiter je bil njegov moped. Samo dobro urco vožnje iz takrat cca 50 km oddaljenega Velikega Gabra čez Višnjegorski klanec do Ljubljane- do delovnega mesta je potreboval. Ja, takrat je bila še dovoljena vožnja z mopedi po avtocesti.

vožnjo so bili popolna sreča nedeljskega dopoldneva. Toda leta 1966 je bilo treba na služenje vojaškega roka. Janez je svojega maxa spravil po lestvi na podstreho kjer je bil varno pospravljen pred mlajšimi brati in ga je tam počakal vseh 18 mesecev do vrnitve iz JLA. Takrat proti letu 1970 pa je čestito mesto na naših cestah že pripadalo Fičku. No ja, priznajmo, da je bil ta veliko bolj prijazen za prevažanje deklet in tudi Janez je sledil napredku. Maxsa je zamenjal Fičko in v nadaljnjih letih ustvarjanja družine in gradnje novega doma so motorje zamenjali avtomobili.

Naslednjih 20 let je Janez posvetil družini in mehaničnemu ter kovinarskemu poklicu v službi. Toda z vsakim privitim vijakom je rasla tudi želja po motorju. Ko se je leta 1985 z mlado družino preselil iz Ljubljane v novi dom se je Maxu in mopedu za 12 letnega sina pridružil še BMW in prvi PUCH. S Panonio, ki jo je leta 1985 rešil gotovega rjastega propada izpod napušča neke železniške postaje, pa se je začelo zares.

Mladina vseh časov si je podobna. Želi si več in več. Nekateri se boste še spomnili izložbe v Ljubljani med Figovcem in Delavskim domom v kateri sta se šopirila nova NSU MAX in NSU PRIMA. Prava paša za oči in vznemirjenje za srce. Saj ni trajalo dolgo. Janezovega Tomosa je kmalu nadomestil močnejši NSU MAX 175. Ni bil nov, toda bil je pravi lepotec.

PANONIA DE LUXE letnik 1952

Takole sta jo s sinom Damjanom po dolgih urah drgnjenja osvobodila kupa rje..

…. in ji dodala prikolico

….in danes se jo da peljati tudi takole.

Brat Tone pri kontroli olja.

Nudil je mnogo ur mehaničnega treninga. Saj je bilo enostavno. S preprostim orodjem je bilo mogoče vse postoriti in tudi lesena šupa je bila čisto dovolj razkošna delavnica. Pa kako lep glas je imel. Takega, ki te zastrupi za vse življenje.

Prava narodno zabavna glasba iz gramofona, vonj po domači mamini juhi in še zadnje »štelanje« užiga pred popoldansko

26

Ob podpori, pomoči in vspodbudi družine je v 25 letih z veliko mero znanja, vztrajnosti in ne nazadnje vloženega denarja nastala družinska zbirka večjih in manjših motociklov starodobnikov, ki so vsak trenutek pripravljeni, da jih »zakurblamo« in popeljemo na klubska srečanja ali spominske vožnje.

Levo pod nastreškom džip MAHINDRA letnik 1972; V ozadju eden redkih ZASTAVA 616, letnik 1977; Na fotografijah je del družinske zbirke

Na stotine delovnih in neprespanih ur je vtkanih v vsak motocikel. Tisti, ki ste se že sami preizkusili v restavriranju veste kako hitro mine čas, ko razmišljaš na kakšen način bi sam naredil nek manjkajoči del, ki ga v naših trgovinah ni mogoče dobiti in bi bilo potrebno ponj na različne sejme. Ni dolgo tega, ko so bili tudi pri nas drugačni časi. Ne taki, kot so danes, ko je s pomočjo spleta cel svet ena sama trgovina. Če si že vedel kakšen kos potrebuješ in si skupčkal dovolj denarja zanj, si se moral ubadati še z mislijo kako boš kupljeno prinesel čez mejo, posebno večje dele. Na BMW-jevih auspuhih smo v avtobusu držali noge, za vsak slučaj. Naslednjič pa sva sedež odložila prav korajžno kar v prtljažnik avtobusa. In glej ga šmenta, prav v tisti zavitek se je carinik zagledal. In carina je bila dražja od cene sedeža. Za BMW-jem je počasi nastajal Triumph. Ta lepotec nam je šele delal težave. Vsega razmontiranega, z drobovino v lesenem zaboju, brez sedeža, s namontiranimi traktorskimi deli in vsega strganega in rjastega smo izvlekli iz razpadajoče drvarnice. Pa se nameniva eno leto na sejmu v Nemčiji kupiti špice za oba kolesa. Drago, toda takole na klocih motor ne more stati. Štiri zavitke sva jih kupila. Še enkrat vprašava, če je vse rihtig. Vsa vesela, da sva kljub visoki ceni le dobila prave, jih dava v nahrbtnik poleg ostalih drobnarij, pa domov. Kot se majhen otrok veseli bonbonov, tako sva midva še isti večer z veseljem razložila kupljeno po mizi. Glej ga šmenta. Špice v dveh zavitkih so bile prekratke.

In kaj je preostalo v tistih socialističnih časih? Čakati na izlet naslednjega leta. To je samo majhen delček zgodb nastajanja zbirke. Prav vsak motor ima svojo in danes, ko gledam dvajset in več let nazaj je ena zanimivejša od druge. Takrat pa ni bilo vedno tako.

Takole je v dobrem četrt stoletja nastala družinska zbirka večjih in manjših starih motociklov.

Nekaj se jih je v zadnjem letu še pridružilo.

Pred dvajsetimi leti so bili motocikli zapostavljeni, nič vredni.

Toda, ko si se pojavil kot kupec so nenadoma vsakemu gospodarju pomenili tako vrednost, ne glede na to ali ga je bilo potrebno skopati iz starega sena v skednju, izpod starih drv ali iz zasutega vodnjaka, vsega polomljenega in oropanega. Če si ga hotel imeti, si ga pač moral dobro plačati. Potem pa v akcijo za rezervnimi deli. Kolesa so bila navadno nameščena na starih šajtrgah, sedeži pribiti na lesenih drogovih otroških gugalnic, luči razbite In tudi ti rezervni deli so imeli za lastnika visoko vrednost.

Ko si že kupil in v prikolici in zabojih pripeljal v svojo delavnico glavnino motocikla je bila prva skrb pridobiti dokumentacijo.

Večina lastnikov prometnega dovoljenja ni imela, saj so motocikli pogosto šli »iz rok v roke« ali pa ga med staro dokumentacijo niso našli.

V takem primeru se je restavratorstvo zaključilo s pridobitvijo odločbe o dodelitvi statusa starodobnika na Ministrstvu za promet, ki je služila kot podlaga za registracijo in pridobitev prometnega dovoljenja.

Nekaj takšnih pa še čaka na svojo priložnost.

št. 02, Januar 2012

27

ZGODBA MOTORISTIČNEGA NAVDUŠENCA

Vem, da je po naši deželici Sloveniji še veliko posameznikov, ki imajo ne le take, tudi večje in mnogo dragocenejše zbirke.

Verjamem pa tudi, da je le malo takih katerih zbirka je nastala z njihovimi rokami, vztrajnostjo in njihovim znanjem, ne le z denarnico.

Ne glede na način nastajanja zbirke, vsem, ki so našo kulturno dediščino rešili gotovega rjastega propada vse spoštovanje in pohvalo.

Pa se včasih v teh dolgih zimskih dneh z možem sprašujeva ali je bilo vredno? Nimamo vikenda. Naš vikend je v motorjih.

Zagotovo sta bila tudi sin Damjan in hči Janja v svoji mladosti na njihov račun vsaj kdaj prikrajšana za kakšno sladkost.

V tej naši ljubi Sloveniji imamo srečo. Noben letni čas ne traja prav dolgo. Za zimo pride pomlad. Z pomladjo naši motocikli oživijo. Vse je potrebno speljati na plano. Ko očiščeni zimskega prahu in usedline v »forgazarjih« in s ta pravo iskro zaropotajo vsak z sebi značilnim glasom, ko se zasveti pločevina in zadišijo bencinski hlapi čisto gor v prvo nadstropje in se njihov vonj pomeša z vonjem dobrega kosila, dobimo odgovor: da, vredno je.

Veliko veselih nedeljskih popoldnevov smo že preživeli na račun starih lepotcev in veliko lepih spominov je vezanih nanje.

To pa je že druga zgodba. Včasih vsak s svojim, najraje pa skupaj.

Toda…pri tej hitrosti ne sme biti vetra v laseh. So pa včasih mušice v očeh.

So pa tile stari motocikli ravno prav hitri, da si z vetrom v laseh kdaj pa kdaj očistimo slabo razpoloženje in nezdrave misli.

Res da je grmelo in smrdelo, toda z Markom v prikolici je bilo vedno veselo.

Če sem ob prebiranju tega članka komu polepšala dragoceni čas, je bil moj namen dosežen.

Hvala vsem, ki delite veselje z nami!

Še ena resnica oz. spoznanje je pomembno. Resnica, da v restavratorstvu en sam človek le težko doseže uspehe, če nima podpore družine, predvsem partnerja. Ali je v hiši prepir, ali pa nekaj časa celo živijo v navideznem miru, vsak z svojim veseljem. Toda življenje drug mimo drugega ne prinaša trajne sreče. Ko sem spoznala, da bodo ob moji podpori, vspodbudi in pomoči moževe lastnosti pridnost, vztrajnost, potrpežljivost, znanje in ročne spretnosti prinesle rezultate vsem nam v veselje, sem se hitro odločila.

28

Avtor: Silva Korevec

DATUM IN URA

DOGODEK

LOKACIJA

20. 1. 2012 10.00 h

Predavanje: Izboljšajmo kakovost voluminozne krme in prehrana krav molznic. Predaval bo Stane Bevc, specialist za živinorejo KGZS - Zavod Novo mesto.

Velika predavalnica CIK, Trebnje

20. 1. 2012 12.00 h

Predavanje: Kako registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji - obrati za živila živalskega izvora. Predavala bo Anja Mežan, KGZS - Zavod Novo mesto, izpostava Trebnje.

Velika predavalnica CIK, Trebnje

28. 1. 2012 16.00 h

Zbor mladih PGD Zagorica

Gasilski dom PGD Zagorica

29. 1. 2012

Pohod Planinskega društva Trebnje iz Temenice na Čatež. Čas hoje je 4 ure. Vodnika bosta Janez Zajc in Marjeta Martinčič.

Temenica - Debeli hrib (503m) Primskovo - Zaplaški hrib (609m) Čatež

29. 1. 2011 14.00 h

Občni zbor PGD Veliki Gaber

Gasilski dom PGD Veliki Gaber

31. 1. 2012 10.00 h

Predavanje: Davčno knjigovodstvo na kmetiji. Predaval bo Damijan Vrtin, specialist za ekonomiko - KGZS Velika predavalnica CIK, Trebnje Zavod Novo mesto.

4. 2. 2012 16.00 h

Zbor mladih PGD Veliki Gaber

Gasilski dom PGD Veliki Gaber

4. 2. 2012 19.00 h

Občni zbor Društva podeželskih žena Tavžentroža v Galaksiji, Trebnje

Galaksija Trebnje

12. 2. 2012 14.00 h

Občni zbor PGD Zagorica

Gasilski dom PGD Zagorica

26. 2. 2012

Občni zbor Društva upokojencev Veliki Gaber

Turistična kmetija Fajdiga, Temenica

24. 3. 2012

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

KS Veliki Gaber

31. 3. 2012

Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber

Veliki Gaber

Spomladi

Po učni poti Ivana Zorca ob dnevu treh generacij

Veliki Gaber

NAPOVEDNIK PRIREDITEV IN DOGODKOV / SVETNIKI

Napovednik prireditev in dogodkov januar - maj 2012

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb.

Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite e-mail: OBVEŠČANJE na E: tic@trebnje.si ali pokličite na T: 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

SVETNIKI KS IME

NASLOV

P. ST.

POŠTA

FUNKCIJA

Andrej PEKOLJ

Zagorica 27

8213

Veliki Gaber

računovodja

Boris PRAZNIK

Veliki gaber 86

8213

Veliki Gaber

predsednik sveta ks

Anton TURK

Zagorica pri Vel. Gabru 7

8213

Veliki Gaber

Zagorica

Anton LAVRIH

Žubina 28

8213

Veliki Gaber

Žubina

Mitja JERAS

Medvedjek 32

8213

Veliki Gaber

Veliki Gaber

Lucija MAROLT

Veliki Gaber 71

8213

Veliki Gaber

Veliki Gaber

Jože VERBIČ

Mali Gaber 23

8213

Veliki Gaber

Cesta, Mali Gaber

Matej ŠTEPEC

Zagorica pri Vel. Gabru 37

8213

Veliki Gaber

Zagorica

Janez BREGAR

Stehanja vas 14

8213

Veliki Gaber

Stehanja vas, Gombišče

Borut SEVER

Bič 3

8213

Veliki Gaber

Bič, Pristavica

št. 02, Januar 2012

29

FOTO KOTIČEK

Foto kotiček Ker smo v uredništvo prejeli kar nekaj zanimivih fotografij, jih z veseljem objavljamo tudi na naših zadnjih straneh, da ne bomo izpustili kakšnega ovekovečenega dogodka.

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. in 2. Zdravje in dobro počutje

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. Učiteljice in pobudnice akcije Drobtinica, 2. Vrtec

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. in 2. Smučanje na Rogli

30

FOTO KOTIČEK

DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO / 1. in 2. Društvo upokojencev

DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO / 1. in 2. Rastoča knjiga

KORK / 1. dr. Cibic in 2. dr. Janja Ocvirk

št. 02, Jan Janu Januar an n ar 2012 2012

31

SreÄ?no in zdravo 2012!