SGlasnik september 2021 by MOSG

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 9 | September 2021 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

13–16

NAPOVEDNIK

Sprejem olimpijske prvakinje Janje Garnbret 4

Prva lopata za hitro cesto na Koroškem 6

Pester nabor septembrskih prireditev 21

Pogovor z županom ob prazniku mestne občine

Zaživel je informativni spletni portal SGlasnik

SHOTS in Zebra navdušila obiskovalce

OBČINSKA UPRAVA

AKTUALNO

KULTURA

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 9 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. Fotografija na naslovnici: v Primož Ermenc

19. 9. Občinski praznik

v Tomo Jeseničnik

19. september je občinski praznik Mestne občine Slovenj Gradec. Na ta dan je leta 1989 Javier Pérez de Cuéllar, takratni generalni sekretar OZN, našemu mestu, kot enemu izmed zgolj 68 mest s celega sveta, podelil častni naziv glasnik miru, k čemur so pripomogle mnoge dotedanje aktivnosti posameznikov in institucij v našem mestu. Organizacija mest glasnikov miru, formalno ustanovljena leta 1989, se je uveljavila kot ugledna nevladna mednarodna organizacija s posvetovalnim statusom pri OZN. Pod njenim okriljem je danes združenih 112 mest, Slovenj Gradec pa vse od leta 2007 opravlja funkcijo generalnega sekretarja te organizacije.

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Spoštovane občanke, spoštovani občani, 19. september je dan, ko je naše mesto pred dobrimi tremi desetletji od tedanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov prejelo častni naziv mesto glasnik miru. Tako je naš praznik na nek način povezan tudi z 21. septembrom, mednarodnim dnevom miru Združenih narodov, ki ga vsakoletno počastimo z Mirovniškim festivalom. Za nami je dokaj težko in nepredvidljivo obdobje. A čas strahu in tesnobe, ki so ga zaznamovale epidemija in z njo povezane neznanke, se počasi vendarle umika optimizmu, s katerim se bomo lahko podali v zahtevno prihajajoče obdobje. Dela in izzivov v tako dinamičnem okolju, kot je Slovenj Gradec, nikoli ne zmanjka. Težavam smo se uspešno zoperstavili, investicije in ostale projekte izvajamo tekoče, rezultate pa bomo lahko občanke in občani kmalu tudi užili. Z občinskimi odličji se bomo na svečani seji zahvalili tistim, ki so svojo energijo v preteklosti vlagali v razvoj in napredek naše mestne občine in njenih ožjih lokalnih skupnosti. Letos bomo tako podelili prav vsa odličja, ki jih zaradi epidemije doslej nismo mogli: Bernekerjeva, Železnikarjeva in občinska. Občinski praznik je čas, da se ozremo na postorjeno in si vsaj v času našega praznovanja za trenutek tudi oddahnemo, se srečamo, poklepetamo in izmenjamo dobre želje. In naj bo vsaj praznični čas priložnost, da vsaj za trenutek pozabimo skrbi in tegobe, se posvetimo drug drugemu in se pozabavamo in sprostimo ter se vam še enkrat zahvalimo za vso podporo, sodelovanje in razumevanje, ki smo jih deležni pri naši skrbi za razvoj in napredek naše mestne občine. Skupaj in povezani bomo še naprej dovolj močni, da se bomo lahko uspešno zoperstavili vsem izzivom, ki nam jih prinaša prihodnost, za katero v danem trenutku nihče ne ve, koliko nam bo naklonjena. Z optimizmom, dobro voljo, z roko v roki z vsemi in ob upoštevanju argumentiranih in dobrih pobud, mnenj in želja izvoljenih predstavnikov v mestnem svetu ter ožjih lokalnih skupnosti pa nam bo uspelo Slovenj Gradec narediti še bolj atraktiven, dinamičen, prodoren in posledično tudi spoštovan. Kar si naša mestna občina vsekakor tudi zasluži. Ob občinskem prazniku vam torej iskreno čestitam in želim prijetno praznovanje ter sproščujoč praznični utrip v mestnem jedru in na ostalih prireditvenih prizoriščih. S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan

AKTUALNO /

Sprejem olimpijske prvakinje Janje Garnbret

Mestna občina Slovenj Gradec je za Janjo Garnbret, ki se je v zgodovino olimpijskih iger vpisala kot prva športna plezalka, ki je v tej disciplini osvojila olimpijsko zlato, pripravila veličasten sprejem. Najboljšo športno plezalko na svetu so v Šmartnem pri Slovenj Gradcu najprej sprejeli gasilci PGD Šmartno in jo na poti proti Slovenj Gradcu, v sodelovanju z ostalimi gasilskimi društvi naše občine, pospremili z vodnim slavolokom. Na Glavni trg, kjer se je odvil osrednji dogodek, so jo pospremili številni slovenjgraški športniki. Tam jo je pozdravila množica navdušenih navijačev, ki so se v središču mesta začeli zbirati že v zgodnjih popoldanskih urah. Športna zveza Slovenj Gradec je namreč v sodelovanju z lokalnimi športnimi društvi pripravila 18 športnih izzivov, v katerih so se lahko preizkusili obiskovalci. V nepregledni množici navijačev so bili tudi mnogi predstavniki lokalnih oblasti iz vse Koroške, športni funkcionarji, predstavniki klubov in društev, gospodarstveniki in, česar je bila Janja zagotovo najbolj vesela, njena družina in prijatelji. Tudi zaradi tega je naša plezalna junakinja večkrat poudarila, da ji ta sprejem pomeni ogromno, saj gre za njen domači kraj. Ko se je olimpijska prvakinja sprehodila med navijači do odra, je sprožila pravo evforijo. Sproščena in nasmejana je prejela nešteto čestitk in podelila ogromno avtogramov. Kljub mnogim uspehom, ki jih je dosegla v svoji karieri, ni bil njen pristop prav nič zvezdniški, kar bi mogoče kdo pričakoval od najboljše plezalke na svetu. Skromna, preprosta, ustrežljiva, prijazna in predvsem povsem predana svoji ljubezni – športnemu plezanju. In ravno zaradi vsega naštetega jo imajo navijači tako radi. Na odru so se ji pridružili trener Roman Krajnik in njeni starši, mama Darja in oče Vili. »Nepozaben sprejem. Zagotovo si ga bom zapomnila za vse življenje. Veliko sprejemov je že bilo, ampak tale v domačem kraju je najlepši. Nikoli niso pozabili name, vedno so mi stali ob strani. Od vsega začetka do zdaj. Počaščena sem,« se je organizatorjem in navijačem zahvalila Janja. Kljub temu da še ni uspela dobro predelati vsega dogajanja na olimpijskih igrah in v dneh po njih, se je ozrla tudi že v prihodnost: »V tekmovalnem smislu sem res dosegla vse. Ampak, kolikor se poznam, bom že še našla kak nov cilj, ki me bo gnal naprej.« Delček recepta za njene uspehe je razkril njen trener Roman Krajnik, ki je prepričan, da

>2021

je takšne uspehe dosegla tudi zaradi dejstva, da je pripravljena delati na svojih pomanjkljivostih, kar je po njegovih besedah najtežje. Od ponosa so seveda žareli tudi njeni starši. »Pred 15 leti, ko je začela s plezanjem, niti pomislili nismo, da bi lahko postala vrhunska športnica. Bila je mala, živahna, polna adrenalina. Z veliko trdega dela in talenta pa imamo zdaj olimpijsko prvakinjo. Hvala, Janja, da si posegla po zvezdah. In v Primož hvala, ker si res asica,« je vidno ganjena povedala mama Darja. ZeloErmenc ponosen pa je bil tudi župan Slovenj Gradca Tilen Klugler, ki je Janji predal ček v vrednosti 10 tisoč evrov, svoje mesto pa poimenoval kar Zlati Gradec. Da je bil sprejem resnično veličasten, so se strinjali tudi navijači. In takšnega si je Janja tudi več kot zaslužila. Za prepoznavnost Slovenije ter Slovenj Gradca, Šmartnega ter cele Koroške je naredila več kot marsikdo drug. Poleg tega pa nam je vsem dokazala, da se da s predanostjo, trdim delom in vztrajnostjo doseči tudi najbolj drzne in na videz nedosegljive cilje. MaN OB SVETOVNEM DNEVU MIRU

Ob svetovnem dnevu miru, 21. septembru, čestitam vsem organizacijam in posameznikom, ki se ga trudijo ohraniti, negovati in varovati. Kot mesto glasnik miru se pridružujemo mnogim partnerskim mestom pri obeležitvi tega pomembnega spominskega dne Organizacije združenih narodov. S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan 3

AKTUALNO /

TILEN KLUGLER, ŽUPAN MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

Epidemija ni vplivala na izvajanje projektov Bliža se praznik Mestne občine Slovenj Gradec, ki ga bomo tradicionalno obeležili s slavnostno sejo občinskega sveta, podelitvijo občinskih priznanj ter nekaterimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Ob tej priložnosti je župan Tilen Klugler med drugim pojasnil, kako potekajo največje letošnje naložbe ter katere projekte pripravljajo za novo finančno perspektivo. Pestro poletje je za nami, letos ponovno z več prireditvami in druženja v mestnem jedru … Skupaj z javnimi zavodi in lokali v mestnem jedru smo tudi to poletje pripravili zanimiv program, ki je v mesto privabil veliko število obiskovalcev. Zagotovo najbolj obiskana prireditev pa je bil sprejem naše zlate olimpijke Janje Garnbret. V živo smo si ogledali na velikem zaslonu tudi tekmo in z bučnim navijanjem zagotovo pripomogli Janji do pridobitve vrhunskega uspeha, do zlate medalje, ki je tudi prva medalja za Slovenj Gradec v njegovi zgodovini. Izredno počaščen sem, da je domačinki uspel takšen podvig, zato smo ji v mestnem jedru pripravili slavnostni sprejem, ki se ga je udeležilo blizu 4000 ljudi, ki so ji prišli čestitat. Janji želim tudi v prihodnje še veliko uspehov in vrhunsko športno kariero.

Katere druge večje naložbe občine velja izpostaviti? TK: Med večjimi evropski projekti je poleg bloka neprofitnih stanovanj zimsko-letni bazen s parkom urbanih športov. Za oba projekta Pred nami je praznik Mestne občine Slovenj smo z ministrstvom dokončno uredili tekoče Gradec, ki ga bomo, vsaj glede na trenutno financiranje. Gradnja bazena poteka po začrtani stanje, lahko obeležili bolj bogato in aktivno dinamiki in bo predan v uporabo predvidoma kot lani. Kaj bi veljalo izpostaviti? junija 2022. Glede na to, da se letos ni bilo TK: Osrednja prireditev bo svečana seja, na mogoče kopati v Slovenj Gradcu, smo omogočili kateri bomo podelili najvišja občinska odličja. brezplačno kopanje za otroke na bazenu na Poleg tega pa bomo podelili tudi Železnikarjeva Ravnah. Novost je tudi, da v letošnjem letu v in Bernekerjeva odličja, ki jih v spomladanskem celoti pokrivamo stroške za plavalne tečaje času nismo mogli zaradi epidemije. V septembru pripravljamo veliko zabavnih prireditev – koncerte, predšolskih otrok, prav tako jim sofinanciramo tudi smučarske tečaje. Tudi letos vsem otrokom festivale, srečanja raznih društev, predstavitev prve triade osnovnih šol podarjamo zvezke za četrtnih in vaških skupnosti … Želim si, da nam bodo epidemiološke razmere tokrat dopuščale, da novo šolsko leto. Projekt Trajnostna mobilnost v mestnem jedru (prenova ulic) je v fazi izbora se bomo lahko osebno srečali in družili. izvajalca, enako tudi ureditev nove, pet hektarjev Ali je letos epidemija vplivala na izvajanje velike podjetniške cone v Pamečah. V celoti večjih občinskih projektov? smo tudi prenovili Kulturni dom Slovenj Gradec, TK: V občinski upravi se trudimo peljati vse seveda upam, da bodo epidemiološke razmere začrtane projekte in zatrdim lahko, da epidemija omogočale obisk te naše osrednje kulturne ni preveč vplivala na izvajanje posameznih ustanove. projektov. Pojavlja pa se težava s cenami Projekt izgradnje kolesarskih poti in projekt gradbenih materialov, ki se v zadnjem času ultrafiltracije (izgradnja vodovoda in kanalizacije nerazumno višajo, kar je seveda podražilo tudi na Legenski planoti ter infrastrukture na Brdah, naše investicije. A vendar nam je uspelo izpeljati v Mislinjski Dobravi, Suhem Dolu, na Mrakovem vse dosedanje investicije skladno z načrtovanim hribu in delu Gmajne) pa je ravnokar v fazi proračunom. uvedbe v delo, kar pomeni, da z gradnjo projektov pričenjamo septembra. Vzporedno z gradnjo Izgradnja bloka neprofitnih stanovanj je pri vodovodnih vodov bomo zgradili tudi javno koncu. Kdaj se bodo vselili stanovalci? kanalizacijsko omrežje in s tem TK: Blok neprofitnih stanovanj je v zaključni fazi, priključili več naselij na omrežje vendar je v objektu žal še vedno veliko vlage, ki se znotraj aglomeracij. jo izvajalec trudi intenzivno odpravljati. Takoj, ko Žal nam v letošnjem letu narava bodo razmere dopuščale dokončanje zaključnih ni v celoti prizanesla, pred nami del, bomo lahko stanovalcem razdelili tudi ključe. je izdaten in obsežen finančni in projektantski zalogaj – sanacija šestih plazov, za katere smo večino sredstev uspešno pridobili s strani Ministrstva za okolje in prostor. V proračunu smo namenili 1,3 milijona sredstev za prenovo lokalnih cest na podeželju. V sklopu Lokalne akcijske skupine

Mislinjske in Dravske doline smo uspešno kandidirali za izgradnjo štirih medgeneracijskih igrišč, in sicer v Podgorju, Turiški vasi, na Legnu, v Radušah, pa tudi za izgradnjo varne poti v Trobljah (odsek Škof–Kašnik). Iz teh sredstev bomo financirali tudi varne poti, izgradnjo nove, prepotrebne kanalizacijske infrastrukture ter sanacijo podružničnih šol v Razborju in Pamečah. Občani so z vaših delom zelo zadovoljni, saj so vas letos v raziskavi agencije Ninamedia izbrali za najbolj priljubljenega župana mestnih občin v Sloveniji. Kot najpomembnejši pridobitvi so navedli izgradnjo bazena in bloka neprofitnih stanovanj. Med področji, ki bi jih morale oblasti začeti reševati nemudoma, pa so našteli delovna mesta oziroma pomanjkanje le-teh, oživitev mestnega jedra ter izboljšavo prometne infrastrukture. Se na omenjenih področjih obetajo kakšne izboljšave, spremembe? TK: Seveda sem zelo počaščen, da so občanke in občani sprevideli ves trud, ki ga vsi skupaj vlagamo v razvoj in napredek. Zahvaljujem se celotni občinski upravi, svetnicam in svetnikom, vsem članom svetov vaških skupnosti in mestnih četrti, ki sledijo in soustvarjajo vizijo razvoja Slovenj Gradca. Že v začetku mandata smo zastavili zelo razvojno naravnan program za Slovenj Gradec, ki ga tudi uspešno izvajamo. Dejstvo je, da sta najpomembnejša projekta za občane gradnja bazena in bloka, saj novih

OBČINSKA UPRAVA / stanovanj v Slovenj Gradcu ni bilo izgrajenih že več kot desetletje in je potreba zato tudi presegla obstoječo ponudbo. Zato smo z zadovoljstvom zagotovili pogoje za izgradnjo stanovanj tudi zasebnim investitorjem. Občina pa bo v prihodnjem obdobju pričela s projektom izgradnje še enega manjšega bloka z neprofitnimi stanovanji. Zavedamo pa se, da je poleg stanovanj nujno zagotoviti tudi nova delovna mesta in ostalo infrastrukturo, zato smo pristopili tudi k izgradnji nove podjetniške cone v Pamečah, za katero je že sedaj veliko zanimanje novih investitorjev. Konkurenčnost gospodarstva bo omogočila tudi izgradnja hitre ceste, za katero smo prvo lopato zasadili 24. avgusta. Sprejeli smo tudi kar nekaj občinskih podrobnih prostorskih načrtov, s katerimi omogočamo tudi individualno zazidavo, nekaj pa jih je še v fazi sprejetja. Na območju Ozar smo omogočili izgradnjo novih bivalnih enot za osebe s posebnimi potrebami. Poleg tega pa bomo na območju Ulice Karla Pečka bogatejši za prvih 27 varovanih stanovanj v Slovenj Gradcu. Odpravili smo veliko arhitekturnih ovir, predvsem za gibalno ovirane osebe, in namestili taktilne oznake. Tik pred izvedbo je tudi izgradnja pločnika na relaciji Raduše–Podgorje. Za potrebe Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja urejamo prostor za depoje njihovih zbirk. Bogatejši pa smo za dva muzeja – Muzej Štirih kovačev in Čevljarski muzej Jožeta Levovnika.

Precej sredstev namenjamo tudi za delovanje naših gasilskih društev, domov, za vsakoletni nakup novih vozil, financiranje nakupa avto lestve, usposabljanja in zavarovanja. Gasilstvo je zelo pomembno, zato ga tako tudi obravnavamo. Posebej pomembno se nam zdi tudi sofinanciranje kmetijske pridelave v želji po večji samooskrbnosti in kultivacijo kmetijskih površin. Skozi razpise in spodbude financiramo in sofinanciramo agromelioracije, obnovo pašnikov in travnikov, preparate za gnojevko, gozdarstvo, rastlinjake in na tak način pomagamo kmetom in tistim, ki jim je kmetovanje dopolnilna dejavnost. Kakšni pa so novi projekti, ki jih v bodoče načrtuje občina? TK: V občinski upravi že intenzivno pripravljamo projekte za novo finančno perspektivo za črpanje nepovratnih evropskih sredstev v obdobju 2021– 2027. Naj omenim samo nekatere: prizidka k Tretji OŠ in OŠ Podgorje, prizidek k zdravstvenemu domu, garažna hiša, nov vrtec z večnamensko dvorano v Pamečah, športna dvorana, blok z neprofitnimi stanovanji, izgradnja javnih kanalizacijskih vodov znotraj aglomeracij. Pri bazenu smo kupili dodatno zemljo, na kateri bo večji otroški park. Hvaležen sem vsem, ki prispevajo, da projekti tečejo v zastavljenih okvirih in v skladu z načrti. Skupaj se trudimo izboljšati že sicer odlično lokalno okolje, pri čemer se nam uresničujejo praktično vsi zastavljeni cilji, kar me resnično veseli. MN

DELA NA 3. RAZVOJNI OSI SO SE ZAČELA TUDI NA KOROŠKEM

Pomemben mejnik za koroško povezljivost Konec gradnje 31 km dolge trase hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca je načrtovan konec leta 2027. Dela na odseku Jenina in tudi na drugih delih 17-kilometrskega odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem bodo zelo zahtevna. Dolžina hitre ceste znotraj sklopa Jenina bo znašala 1,15 km.

Na glasbeno pospremljenem slavnostnem dogodku blizu Podgorja pri Slovenj Gradcu, ko je lik kralja Matjaža simbolično zasadil lopato za pričetek del na koroškem delu 3. razvojne osi, je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec spomnil, da so na ta dan, ko se začenja gradnja 2. odseka ceste na Koroško, predolgo čakali. »Tretja razvojna os ima z razlogom v imenu besedo razvoj – to prečno cestno omrežje, ki se navezuje na vseevropsko prometno omrežje, bo prineslo razvoj in napredek za vse prebivalce Koroške, torej višjo gospodarsko rast, povečano zanimanje za delo v tej regiji, tudi večje možnosti za zaposlitev in preprečitev bega možganov iz regije. Z izgradnjo bomo povečali pretočnost in povečali varnost za vse udeležence v prometu. Nikoli več ne smemo dovoliti, da bi bila Koroška še kdaj zapostavljena zaradi njene geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije,« je poudaril. Minister je različne okoljevarstvene organizacije in civilna združenja pozval, naj »ne mečejo polen pod noge, pač pa pomagajo«. Pričakuje, da bo družba za avtoceste DARS vsa dela izvedla v skladu s časovnico in znotraj postavljenih okvirov. Glede podražitev materialov, potrebnih za gradnjo odseka hitre ceste, so, po besedah predsednika uprave DARS Valentina Hajdinjaka, izvajalci »določen del podražitev že vkalkulirali v svojo ponudbo, zato ni razloga, da bi se v času gradnje povečevala investicijska vrednost, če ostanejo razmere takšne, kot so sedaj«. Z gradnjo na odseku, ki so ga poimenovali po tamkajšnjem potoku Jenina, bo napredovala povezava hitre ceste z delom, ki so ga lani jeseni pričeli graditi v Gaberkah. Rok za zaključek del na odseku Gaberke je konec letošnjega leta. Hajdinjak je ocenil, da je gradnja severnega dela 3. razvojne osi zelo zahtevna, najzahtevnejša na slovenskem avtocestnem križu: »Nekateri odseki so zelo zahtevni, ker je na njih veliko premostitvenih objektov, kot so viadukti, mostovi, nadvozi. V naših načrtih je, in tega se nameravamo držati, da bi se lahko Korošice in Korošci, predvsem pa vsi prebivalci Slovenije, od Šentruperta do Slovenj Gradca zapeljali do konca leta 2027.« Dela na sklopu F – Jenina obsegajo gradnjo hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina  in še nekatera 9

>2021

druga dela. V pogodbenem roku 30 mesecev jih bo za pogodbeno vrednost 37,38 milijona evrov izvedel konzorcij domačih gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje. Začetna dela med drugim zajemajo ureditev gradbišča in čiščenje terena oziroma posek drevja. Sklop F – Jenina bo omogočil dostop do napadnega mesta za izkop predora Vodriž s severne strani. Med njegovo gradnjo bo namreč trasa sklopa Jenina služila kot transportna pot. Nekateri tamkajšnji okoliški kmetje, ki se jih dotika gradnja hitre ceste, niso zadovoljni. Tudi župan Tilen Klugler je izrazil veselje, da 3. razvojna os na Koroškem postaja dejstvo, in se zahvalil vsem, ki so zaslužni, da je do gradnje vendarle prišlo. Tudi sam pravi, da gre za enega najzahtevnejših terenov avtocestnih tras v Republiki Sloveniji. S predstavniki družbe DARS in ustreznim ministrstvom je Mestna občina Slovenj Gradec dorekla tudi protokol voženj do gradbišča. »Ker se zavedamo, da bo moten promet na lokalnih cestah, a verjamem, da smo dorekli način, ki bo najmanj vznemirjal občanke in občane,« je dodal in zaključil, da verjame tudi, da bodo sproti uspeli reševati morebitne prometne težave in zagotavljati varnost v cestnem prometu. AP

OBČINSKA UPRAVA /

Izgradnja varne šolske poti Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je potrdila sofinanciranje projekta Izgradnja varne šolske poti, ki ga je Mestna občina Slovenj Gradec prijavila na 5. Javni poziv Lokalne akcijske skupine Mislinjske in Dravske doline. Predmet investicije je izgradnja varne šolske poti na območju Mestne občine Slovenj Gradec, na lokaciji naselij Gradišče in Pameče - Troblje. Predvidena je obnova ceste in izgradnja hodnika za pešce v skupni dolžini cca 740 m, ki bo povezoval obrobne dele naselja z vaškim jedrom Pameč - Trobelj, v katerem se nahajajo trgovina, gasilski dom, stanovanjske stavbe, vrtec, šola in ki predstavlja osrednji prostor za uporabnike, tako dnevne kot občasne. Projekt ima širok vpliv na razvoj naselij Pameče - Troblje in Gradišče. S samo ureditvijo bomo

izboljšali kakovost življenja za vse občane ter zagotovili bolj enakovredne bivalne pogoje občanom na podeželskem območju omenjenih naselij. Investicija bo zadovoljevala potrebe lokalnih povezav, zmanjšala se bo količina prašnih delcev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje ljudi, uredila se bo varna šolska pot. Urejena cestna infrastruktura bo pomenila ne le boljšo povezavo, temveč tudi večjo prometno varnost samih udeležencev v prometu. Z izvedbo projekta bomo izboljšali tudi dostop do turistično pomembnejših območij, kulturnih in športnih dogodkov, ki se odvijajo v vaškem jedru Pameč - Trobelj, in s tem povečali obisk in frekvenco prireditev. Ker lokalno prebivalstvo vedno bolj prehaja na motorizirano gibanje, bo imela ureditev pozitiven vpliv na počutje udeležencev v prometu ter omogočila varno dostopnost centraliziranega dela naselja. Predvsem pa bo otrokom omogočila varno pot do šole in vrtca. Predviden zaključek projekta je v aprilu 2022. DS

SGLASNIK VABI K SPLETNEMU BRSKANJU IN SOUSTVARJANJU VSEBIN

Informativni spletni portal www.sglasnik.sg Prihodnje leto bomo v mesecu septembru obeležili desetletje od tedaj, ko je prva številka SGlasnika priromala do poštnih nabiralnikov vseh gospodinjstev naše mestne občine. V času, odkar izhaja, se je SGlasnik izkazal kot eden osnovnih virov informacij o dogajanju v lokalni skupnosti. Že po svojem izvornem poslanstvu pa je mnogo več kot zgolj občinsko glasilo. Je naš sopotnik in kronist dosežkov in uspehov naših občank in občanov, z obilico informacij pa nudi bogat arhiv vsega, na kar smo lahko v Slovenj Gradcu in širše, v Mislinjski dolini in na Koroškem, ponosni in za kar želimo, da postane dediščina našim zanamcem, ki bodo v arhivskih izvodih SGlasnika našli zanimivosti iz življenj svojih staršev, someščanov, prijateljev, sorodnikov in znancev. Čeprav so bile elektronske datoteke posameznega izvoda na voljo na spletu v arhivskem formatu PDF že od prve izdaje dalje, pa je po desetletju tiskane izdaje SGlasnika napočil čas, da ga v celoti preselimo tudi na splet. Zavedamo se, da ima tiskovina omejen rok aktualnosti in da jih vse preveč konča med odpadnim papirjem. Spletna izdaja pa bo razširila naš domet daleč preko občinskih meja, povečala dosedanje število bralcev in ostala dostopna vsak dan v mesecu, na vseh (tudi mobilnih) napravah. Še en razlog je, da smo SGlasniku poiskali prostor tudi na spletu. Za tako številne dogodke in prireditve, ki jih v naši mestni občini prirejajo bodisi občina, njeni javni zavodi in vsi ostali organizatorji, je bil tiskani mesečni napovednik dogodkov preprosto premalo ažuren, saj se nam je žal prevečkrat zgodilo, da vas na kakšno od prireditev nismo mogli več povabiti v tiskani izdaji. Težava je seveda tudi veliko število drugih portalov in koledarjev, družbenih omrežij in spletnih strani organizatorjev dogodkov, da bi občan med razpršenimi vsebinami uspel najti informacije o tem, kar ga zanima. Odslej bo portal SGLASNIK.SG ponujal prav to: vse informacije o dogodkih in prireditvah na enem spletnem naslovu in pod eno streho. Prav tako pa bo lahko bralec SGlasnika na portalu prebiral razširjene članke, za katere v tiskani izdaji žal ni dovolj prostora. Vljudno vas torej vabimo, da portal SGLASNIK.SG sprejmete, kot ste sprejeli tudi tiskani časopis. Če ste z vsebinami ali svojimi pobudami in mnenji soustvarjali in sooblikovali že dosedanje izvode našega SGlasnika, bo vaše sodelovanje sedaj še toliko bolj dobrodošlo, saj bomo v uredništvu le na tak način lahko aktualni in ažurni, seveda pa bodo tudi informacije o vaših aktivnostih do občank in občanov z vašo ažurnostjo in aktualnostjo prispele pravočasno, kar je naš skupni cilj. Pri WWW.SGLASNIK.SG vas pričakujemo in se veselimo vašega odziva.

Dušan Stojanovič, MO SG, odnosi z javnostmi

Učilnica na prostem V Glasbeni šoli Slovenj Gradec smo v poletnih mesecih uredili učilnico na prostem za izvajanje skupinskega pouka za predmet nauk o glasbi. Učenci bodo ob lepem vremenu lahko muzicirali in glasbeno ustvarjali na prostem, kar bo še dodatno motiviralo njihovo kreativnost in ustvarjalnost. Primeri dobre prakse kažejo, da si otroci na svežem zraku in v gibanju hitreje zapomnijo podano snov. Želimo jim, da bi novo pridobitev s pridom in veseljem uporabljali. DS

MERITVE DELCEV PM10 Mestna občina Slovenj Gradec v letošnjem letu izvaja meritve koncentracij delcev PM10. Z meritvami smo pričeli 1. 1. 2021, med izvajanjem le-teh pa pripravljamo mesečna poročila, ki prikazujejo rezultate meritev in primerjavo z vrednostmi z okoliških merilnih mest (primerjava z merilnim mestom MariborCenter). Poročilo za mesec junij 2021 Izmerjene koncentracije delcev PM10 v občini Slovenj Gradec so bile nižje kot na primerjanem merilnem mestu v Mariboru. V Slovenj Gradcu sta bili izmerjeni 2 preseganji mejne dnevne vrednosti, ki sta bili predvsem posledica saharskega peska, ki ga je z močnimi južnimi vetrovi prineslo nad Slovenijo. Mesečno povprečje koncentracije delcev PM10 je v Slovenj Gradcu znašalo 20 µg/m3. Skupno število preseganj v koledarskem letu je za Slovenj Gradec 4, kar za zdaj ni več od dovoljenih 35.

v Tomo Jeseničnik

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021

za sofinanciranje najemnin poslovnih prostorov v mestnem jedru Slovenj Gradca za leto 2021 Predmet javnega razpisa je izvedba ukrepa sofinanciranja najemnin poslovnih prostorov v mestnem jedru Slovenj Gradca na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2021 in Pravilnika o spodbujanju razvoja podjetništva in samozaposlovanja v Mestni občini Slovenj Gradec, skladno s pravili o dodeljevanju pomoči de minimis, skladno z Uredbo Komisije (ES). Vlogo z dokumentacijo v zaprti kuverti, oznako 'Ne odpiraj – Razpis za sofinanciranje najemnin v mestnem jedru' ter imenom in naslovom pošiljatelja na hrbtni strani je potrebno poslati priporočeno ali osebno dostaviti na naslov: Podjetniški center Slovenj Gradec, d. o. o., Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec. Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do vključno 21. 9. 2021. Ustrezne in popolne vloge bo obravnavala pristojna komisija po vrstnem redu, kot bodo prispele, do porabe sredstev. Odpiranje vlog bo potekalo v roku 8 dni od roka za oddajo vlog.

OBČINSKA UPRAVA / INTERVJU: BOŠTJAN PERŠAK

Načrtovanje prometa in raba prostora Boštjan Peršak, vodja enote za varstvo okolja v podjetju Epi Spektrum, je avtor strokovne podlage Strokovna ocena obremenitve s hrupom in analiza vplivov na okolje, hkrati sodeluje pri načrtovanju infrastrukture v prostor, ki jo načrtuje država, med drugim tudi pri umeščanju in načrtovanje HC Slovenj Gradec–Dravograd. V tej številki objavljamo prvi del pogovora, celotno besedilo lahko preberete na spletni strani: www.sglasnik.sg. Zakon o varstvu okolja jasno določa, da je poseg v prostor dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Promet vsekakor povzroča tudi izpuste, ki se razširjajo onkraj dosega prometnih omrežij. Prispevajo h koncentraciji trdih delcev, ozona in dušikovega oksida in kot takšni lahko imajo negativen vpliv na zdravje ljudi. Poleg tega je tu prisoten še hrup. Kako se zagotovi zaščita pred hrupom in ostalim onesnaževanjem za območja načrtovanja spremembe NRP? Kaj to pomeni v praksi? BP: Onesnaženost zraka in hrup, ki ju povzročajo cestni promet in še posebej vozila na dizelski pogon, povzročata različne zdravstvene težave. Tem so izpostavljeni prebivalci ob cestnem omrežju, najbolj pa so povečani obremenitvi s hrupom neposredno izpostavljeni prebivalci v urbanem okolju. Zaradi visokih ravni hrupa je njihovo zdravje lahko ogroženo zaradi pojavov ishemične bolezni srca, povečane vznemirjenosti (povzročitelj stresa) ali motnje spanja. Iz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije je razvidno, da lahko v državah članicah EU in drugih evropskih državah hrupu zaradi prometa vsako leto pripišemo izgubo več kot enega milijona zdravih let življenja. Obremenitev okolja s hrupom ima tudi neposredne materialne posledice, ki se kažejo predvsem v zmanjšanju vrednosti nepremičnin na s hrupom bolj obremenjenih območjih. V splošnem se izpostavljenost hrupu v primerjavi z drugimi povzročitelji stresa v razvitih državah stalno povečuje. Poglavitni razlog za to so: urbanizacija, vedno večje povpraševanje po mobilnosti in neučinkovito urbanistično načrtovanje. Ocenjeno je, da je v Sloveniji približno 20 % prebivalcev izpostavljenih hrupu, ki je za zdravje nesprejemljiv. Ukrepi varstva pred hrupom so na evropski, državi in lokalni ravni med prioritetnimi področji pri upravljanju obstoječega in načrtovanju bodočega cestnega prometa. Zmanjšanje obremenitve s hrupom lahko dosežemo z naslednjimi ukrepi: - načrtovanjem prometa, - načrtovanjem rabe prostora, - tehničnimi ukrepi na virih hrupa, - ukrepi za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje, - zakonskimi ali ekonomskimi ukrepi ali finančnimi vzpodbudami. Načrtovanje prometa in rabe prostora sta ključna ukrepa, ki ju je treba upoštevati pri načrtovanju novih cestnih povezav in pri pripravi prostorskih načrtov, ravno tako pa je treba varstvo okolja pred hrupom upoštevati tudi pri vseh spremembah prostorskih načrtov in umeščanju dejavnosti na

>2021

območjih ob obstoječih prometnicah. Pri tehničnih ukrepih na virih hrupa ali ukrepih za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje je treba razlikovati med ukrepi, ki vplivajo na lokalni ravni, in ukrepi, ki vplivajo na celotnem omrežju. Med prve spadajo ukrepi na infrastrukturi (npr. uporaba akustično primernejših obrabnih plasti vozišča, omejevanje hitrosti vožnje ali prometa, protihrupne ograje), saj ti zmanjšajo obremenjevanje s hrupom samo na območjih, kjer so izvedeni, za razliko od ukrepov za zmanjšanje emisij vozil, ki prinašajo koristi povsod, kjer so v uporabi tišja vozila. Občani so prepogosto skeptični do strokovnih podlag in njihovih zaključkov in jim mnogokrat ne verjamejo. Kaj lahko kot strokovnjak in izdelovalec le-teh, ki sodeluje pri njihovi realizaciji, poveste občanom? Kakšen pomen in obvezo imajo pri izpeljavi posameznih projektov v praksi? So občani upravičeno zaskrbljeni ali lahko preprosto zaupajo stroki? BP: Izdelovalci strokovnih podlag s področja varstva okolja, kar še posebej velja za načrtovanje protihrupnih ukrepov, morajo imeti skladno s področno zakonodajo pooblastila, s katerimi jamčijo za strokovno, korektno in zanesljivo opredelitev pričakovanega vpliva posegov v okolje in pripravo projektnih rešitev, s katerimi se učinkovito odpravlja čezmerna obremenitev okolja, prav tako pa so strokovno in moralno odgovorni za svoje delo. V postopku umeščanja v prostor so pri iskanju prostorsko in okoljsko najbolj sprejemljivih rešitev vključeni vsi nosilci urejanja prostora na državni in lokalni ravni, lokalna skupnost in druge zainteresirane javnosti. Pri tem je pomembno obojestransko zaupanje med stroko in lokalno skupnostjo, prav tako je ključnega pomena sodelovanje in seznanjanje prizadetih občanov v vseh fazah postopka umeščanja novega posega v prostor. Ste avtor strokovne podlage Strokovna ocena obremenitve s hrupom in analiza vplivov na okolje na širšem območju, hkrati pa sodelujete pri načrtovanju infrastrukture v prostor,

ki jo načrtuje država, med drugim tudi pri umeščanju in načrtovanje HC Slovenj Gradec– Dravograd. Kako ocenjujete onesnaženje zraka in hrupa na področju Slovenj Gradca? BP: Obremenitev okolja s hrupom in onesnaževali zraka je na urbanih območjih posledica cestnega prometa in proizvodnih dejavnosti, na kakovost zraka v zimskem obrobju pa pomembno vpliva tudi obratovanje kurilnih naprav. Na širšem območju mesta Slovenj Gradec je v obstoječem stanju prevladujoči vir hrupa promet po glavni cesti G1-4 (Dravograd–Velenje) in regionalni cesti R1-227 (Ravne na Koroškem–Slovenj Gradec), obremenitev s hrupom je v manjši meri povečana tudi ob ostalih državnih cestah (R3-696 – v smeri Podgorja – in RT-932 – na območju Legna) in lokalnem cestnem omrežju. Vpliv proizvodnih in kmetijskih virov hrupa je praviloma lokalno omejen. Zaradi gostega prometa na obeh glavnih prometnih koridorjih je na območju Slovenj Gradca povečana tudi obremenitev okolja s hrupom. Čezmerno je obremenjenih več stanovanjskih in drugih stavb z varovanimi prostori, v neposredni bližini cest pa je povečana onesnaženost zraka. Po podatkih obratovalnega monitoringa hrupa na državnem cestnem omrežju, ki je bil izdelan na podlagi prometnih podatkov za leto 2016, je bilo na območju mesta Slovenj Gradec glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za linijski vir hrupa v večernem obdobju (mejna vrednost 60 dB(A)) skupno čezmerno obremenjenih 61 stavb s 331 prebivalci, v nočnem (mejna vrednost 55 dB(A)) pa 59 stavb s 194 prebivalci. Največ teh stavb leži ob regionalni cesti R1-227, kjer je bilo v letu 2016 v večernem obdobju čezmerno obremenjenih 56 stavb (316 prebivalcev), ob glavni cesti G1-4 pa je bila obremenitev najbolj problematična v nočnem obdobju (7 stavb s 23 prebivalci). Splošna ugotovitev obratovalnega monitoringa hrupa je, da je obremenitev s hrupom na območju mesta Slovenj Gradec velika in še posebej problematična ob regionalni cesti R1-227 skozi mesto središče.

MN

v Tomo Jeseničnik

OBČINSKA UPRAVA /

ZAGOTAVLJANJE POPLAVNE VARNOSTI

Mislinja je zopet pokazala svojo moč Močno neurje z dežjem v mesecu juliju je ponovno pokazalo moč Mislinje in veliko potrebo po čimprejšnji ureditvi protipoplavnih ukrepov tako reke Mislinje kot Homšnice za zagotovitev poplavne varnosti mesta Slovenj Gradec pred stoletnimi poplavnimi vodami. Največ škode je utrpelo povodje reke Mislinje. Škoda, ki so jo povzročile poplave v zadnjih letih, se meri v milijonih evrov. Samo v letu 2012 so škode zaradi poplav v občini Slovenj Gradec znašale 8 milijonov evrov. Kot smo predstavili že v prejšnji številki mesečnika SGlasnik, si občina skupaj s pristojnimi službami intenzivno prizadeva za čim hitrejšo zagotovitev poplavne varnosti. Tako smo že izvedli in zagotovili protipoplavno varnost rek Suhodolnice in Mislinje na območju Pameč. V teku je izvedba operacije 'Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo' v delu, ki je ostal še nedokončan, to je izgraditi ukrepe na Homšnici in Mislinji. V prejšnji številki SGlasnika smo podrobneje opisali protipoplavno ureditev na Mislinji, in sicer je predvidena ureditev vodotoka na skupni dolžini 2700 m, vse od sotočja s Suhodolnico pa do lokacije vtoka razbremenilnika visokih voda Homšnice iz zadrževalnika visokih voda. V tem delu se bo struga poglobila za 0,9 m, izvedene bodo zaščite pete brežin, leseni talni pragovi, groba kamnita drča dolžine 10 m, kamnite zložbe, ureditev struge z dvojnimi profili in obrežnimi zavarovanji, zgrajena bo tudi nova brv pri kopališču ter izvedene poglobitve struge in podzidava obstoječih mostov. Na ta način bomo zagotovili pretočnost 180 m3. Po izvedbi tega ukrepa na Mislinji bodo izvedeni tudi protipoplavni ukrepi na Homšnici. Da bomo dosegli učinkovito zmanjšanje poplavne ogroženosti, je potrebno izgraditi ukrepe tako na Homšnici kot Mislinji, le oboje skupaj pa predstavlja celovito rešitev, s katero se bodo poplavne površine zmanjšale za cca 65 ha.

Zasnova protipoplavnih ukrepov na Homšnici Zasnovana protipoplavna ureditev Homšnice predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika visokih voda s pregradnim nasipom, ki bo lociran približno 2 km nad izlivom Homšnice v Suhodolnico, in izvedbo razbremenilnika za odtok visokih voda iz zadrževalnika v Mislinjo. Območje urejanja je prikazano na sliki 2. Slika 2: Situacija predvidenih ureditev na Homšnici in drugih planiranih ureditev na istem območju (VGB, d. o. o.) Suhi zadrževalnik visokih voda Homšnica je omilitveni ukrep za Homšnico, ki mora med drugim ohranjati prehodnost za vodne organizme ter ne sme prekinjati transporta sedimentov. Zadrževalnik se bo začel polniti v času visokih voda. Pri naraščanju vode v zadrževalniku bo po

Homšnici odtekal konstantni pretok. Ko bo gladina dosegla koto preliva v razbremenilnik, bo iz zadrževalnika del voda odtekal v razbremenilnik. Razbremenilnik bo v funkciji le v primeru poplav, ko bo zadrževalnik poln, in torej predstavlja dodatno poplavno varnost območja. Količinsko se bo preko razbremenilnika v času visokih voda odvajal dotok cca 8 m3, kar glede na pretočnost reke Mislinje predstavlja manj kot 5 % povečanja pretokov v Mislinji. Sredstva za zagotovitev protipoplavnih ukrepov na Mislinji in Homšnici so torej že zagotovljena v okviru operacije 'Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo'. 80 % upravičenih stroškov operacije bo prispevala Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj, preostali delež pa Republika Slovenija. Izmed šestih planiranih ukrepov so že izgrajeni ukrepi na Ravnah, Prevaljah in v Pamečah. Za ukrep na območju Otiškega Vrha pa je bila v juniju 2021

podpisana pogodba za izgradnjo. Da bomo pravočasno zagotovili ustrezno dokumentacijo, ki nam bo omogočila koriščenje sredstev, je še posebej pomembna pravočasna umestitev trase razbremenilnega kanala in zadrževalnika visokih voda v prostor. Poleg tega je za izvedbo operacije ključnega pomena tudi pridobivanje zemljišč, pri čemer igra pomembno vlogo ozaveščenost lokalne skupnosti o pomenu izgradnje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Občina za ta namen že dve leti aktivno dela na pripravi sprememb in dopolnitev veljavnega občinskega prostorskega plana. Glavno vodilo je, da vodotoki potrebujejo prostor, kar se je ponovno pokazalo v neurjih na Mislinji s pritoki 17. julija 2021. V času visokih voda mora biti na voljo dovolj razlivnih površin, kjer se vode kontrolirano razlijejo in naredijo čim manj škode za ljudi in njihovo premoženje. DS

OBČINSKA UPRAVA /

Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008 – uradno prečiščeno besedilo) ter na osnovi 30. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/2020 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MO SG-UPB-3) je župan Mestne občine Slovenj Gradec sprejel

JAVNO NAZNANILO

o javni razgrnitvi in javni obravnavi Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SDOPN3 MO SG)

– sprememba št. 3 1. člen

Mestna občina Slovenj Gradec naznanja javno razgrnitev Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec – sprememba št. 3 (v nadaljevanju: SDOPN3 MO SG), ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor, pod projektom št. 18060 (avgust 2021). 3. člen Gradivo iz prejšnje točke bo od torka, 17. avgusta 2021, do vključno petka, 17. septembra 2021, javno razgrnjeno v avli Mestne občine Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec. Ogled Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec – SDOPN3 MO SG bo mogoč ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (www.slovenjgradec.si). 4. člen

V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, in sicer: - v torek, 14. septembra 2021, s pričetkom ob 16. uri v dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec, Ozare 18, 2380 Slovenj Gradec.

Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec o vsebini SDOPN3 MO SG podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve pošljejo na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, z oznako 'Javna razgrnitev SDOPN3 MO SG – pripombe' ali na elektronski naslov: info@slovenjgradec.si, pri čemer se v rubriki 'Zadeva' elektronskega sporočila navede 'SDOPN3 MO SG'. Ob oddaji pripomb in predlogov se bodo osebni podatki v skladu s 56. členom ZUreP-2 obdelovali le za namen uveljavitve razgrnjenega dopolnjenega osnutka SDOPN3 MO SG ter ne bodo javno objavljeni in bodo varovani v skladu s Splošno evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter internimi akti Mestne občine Slovenj Gradec. Mestna občina Slovenj Gradec bo prejete pripombe proučila in do njih zavzela stališča, ki jih bo objavila na svoji spletni strani (www.slovenjgradec.si). 5. člen Zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se spreminja osnovna namenska raba prostora: - k. o. 845: 279, 281, 884, 1216, 1216, 1219, 1241, 1247, 1248, 1248, 1248, 1250, 1260, 1261, 1261, 1263, 1264, 1265, 1266, 1211/2, 1228/1, 1229/1, 1236/1, 1251/1, 1256/1, 1298/1, 1412/5, 1412/8, 1504/1, 276/4, 885/2, 885/2, 886/1, 886/1, 886/2, 943/1, 963/6, 963/7, 963/8, 963/9; - k. o. 846: 590, 630, *52/4, 1534/1, 1564/1, 170/3, 171/5, 752/1, 753/1; - k. o. 847: 1294, 1616/9, 599/1, 599/1, 599/1, 599/1, 599/1, 599/1, 603/5, 886/1, 894/2, 894/5; - k. o. 848: 29/1, 834/5; - k. o. 849: 291, 291, 317, 326, 326, 328, 332, 332, 332, 332, 364, 364, 364, 739, 1168, 1247, 1354, 1354, 1161/1, 1321/3, 1321/6, 214/1, 214/2, 215/12, 215/16, 215/2, 215/2, 215/3, 215/3, 218/1, 218/3, 219/1, 219/2, 221/5, 222/1, 222/5, 222/7, 246/1, 246/1, 246/11, 246/12, 246/13, 246/28, 246/39, 246/40, 265/2, 265/4, 267/1, 269/2, 269/7, 283/1, 283/3, 285/2, 294/1, 294/1, 297/16, 297/6, 313/2, 313/2, 321/1, 321/2, 321/3, 322/1, 325/2, 325/2, 325/2, 325/2, 325/3, 325/3, 325/4, 325/4, 325/4, 329/2, 329/2, 329/2, 329/2, 329/2, 329/2, 329/3, 329/3, 329/3, 337/1, 337/1, 337/1, 337/2, 337/2, 337/4, 53/1, 55/1, 55/5, 55/7, 70/3, 70/4, 71/2, 71/3, 72/1, 72/2, 777/1; - k. o. 850: 350, 353, 355, 355, 356, 357, 922, 1047/1, 352/1, 923/1, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925/1, 925/2, 958/5, 959/1, 969/1, 976/1; - k. o. 851: 399, 466, 466, 469, 473, 477, 479, 547, 547, 838, 838, 839, 839, 1229, 1231, 1232, 1253, 1056/1, 1213/5, 1213/6, 1224/5, 1225/1, 1226/1, 1226/2, 1254/1, 1254/2, 1265/4, 1265/4, 1265/8, 1266/2, 1266/3, 1281/5, 1282/3, 1283/1, 129/1, 129/2, 129/2, 129/7, 1293/3,

130/5, 130/6, 1320/11, 1324/34, 133/3, 133/5, 138/10, 138/10, 138/15, 138/6, 1386/2, 1386/2, 139/1, 1399/3, 263/16, 356/6, 374/1, 374/5, 380/1, 380/4, 380/7, 380/8, 386/2, 386/20, 386/21, 386/22, 386/23, 386/24, 398/1, 398/1, 400/36, 404/2, 430/1, 430/1, 430/2, 433/2, 433/2, 433/2, 455/1, 455/1, 455/2, 456/2, 474/2, 475/1, 475/2, 475/3, 476/1, 476/1, 476/1, 476/3, 476/3, 478/1, 478/2, 709/1, 837/1, 837/1; - k. o. 852: 633, 633, 349/3, 349/4, 637/5, 637/5; - k. o. 853: 462, 750, 751, 752, 762, 802, 813, 864, 864, 866, 866, 866, 866, 920, 921, 922, 923, 926, 927, 930, 931, 965, 970, 976, 981, 982, 983, 985, 987, 991, 995, 1001, 1016, 1016, 1016, 1017, 1018, 1018, 1021, 1029, 1029, 1029, 1030, 1030, 1030, 1032, 1032, 1032, 1133, 1133, 1156, 1156, 1156, 16/2, 1002/2, 1002/3, 1002/6, 1002/6, 1002/6, 1002/6, 1002/6, 1002/6, 1002/9, 1002/9, 1008/1, 1009/1, 1009/1, 1009/1, 1009/1, 1009/1, 1009/1, 1009/2, 1009/3, 1010/1, 1010/1, 1011/6, 1012/19, 1012/19, 1012/2, 1012/2, 1012/21, 1013/1, 1013/2, 1013/2, 1013/3, 1019/3, 1019/4, 1019/9, 1020/1, 1020/1, 1020/1, 1020/1, 1020/1, 1020/2, 1023/1, 1023/1, 1023/2, 1023/2, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/1, 1031/2, 1031/2, 1031/2, 1031/2, 1105/1, 1121/3, 1121/4, 1131/3, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/1, 1135/12, 1135/14, 34/21, 34/22, 525/1, 525/5, 652/4, 654/1, 656/1, 657/1, 658/4, 660/4, 660/5, 744/3, 753/1, 753/2, 753/4, 757/1, 757/2, 765/1, 765/1, 766/1, 800/1, 801/1, 804/2, 810/1, 816/1, 816/1, 816/1, 816/2, 816/3, 816/4, 817/3, 817/4, 822/1, 822/2, 824/4, 826/2, 863/4, 863/5, 863/5, 863/6, 865/1, 865/1, 865/3, 865/4, 865/5, 867/11, 867/2, 867/9, 879/1, 919/1, 933/1, 933/2, 943/1, 943/3, 956/1, 957/4, 958/1, 958/2, 959/10, 959/3, 959/4, 959/5, 959/6, 968/1, 969/1, 969/2, 969/2, 988/1, 988/2, 994/1, 996/1, 998/1, 999/1, 999/2; - k. o. 854: 141, 471, 533, 537, 540, 1218, 1545, 1549, 2170, 1180/1, 1180/1, 1180/1, 1222/2, 1550/1, 2147/2, 2168/1, 2168/2, 2473/1, 251/1, 256/3, 473/2, 524/2; - k. o. 856: 188, 290, 257/2, 275/1, 596/1; - k. o. 858: 273/2; - k. o. 859: 105/2, 105/2, 105/3, 105/4, 105/8; - k. o. 861: 1011, 1011, 1028/2, 1028/3, 1028/5, 1029/1, 1067/14, 1067/14, 1067/14; - k. o. 862: 200/2. 6. člen To naznanilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, občinskem glasilu SGlasnik ter na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (www. slovenjgradec.si). Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec

v Tomo Jeseničnik

>2021

MESTO IN PODEŽELJE /

VAŠKA SKUPNOST ŠMIKLAVŽ

Letos dve dobitnici priznanj V zadnjih dveh letih je Mestna občina Slovenj Gradec na območju Šmiklavža izvedla investicijo, rekonstrukcijo ceste Šmiklavž–Štih. Tudi Vaška skupnost Šmiklavž, v katero spadajo zaselki Vodriž, Šmiklavž in Graška Gora, je ena od 4 slovenjgraških vaških skupnosti, ki svoj praznik praznujejo poleti.

Predsednik sveta vaške skupnosti Marijan Ramšak pojasnjuje, da je bil v zadnjih dveh letih asfaltiran del glavne ceste Šmiklavž–Mislinjska Dobrava, odcep v dolžini 850 m proti Štihu in proti Trbulovem mostu: »Prišli smo do konca občinske ceste. Potreb pa še imamo, predvsem popravila cest, sanacije določenih plazov pa sanacije določenih udorov z vodami, predvsem pri vodovodni skupnosti – nekaj so jih naredili, nekaj jih še manjka. Nekaj plazov je že bilo saniranih. Za letošnje leto so večje investicije v Vaški skupnosti Šmiklavž končane.« Naslednje leto načrtujejo rekonstrukcijo ceste proti Planšaku. V Jenini so simbolično zapičili prvo lopato za gradnjo dela tretje razvojne osi na Koroško. »Do nas hitra cesta priteče na meji med VS Podgorje in VS Šmiklavž, kolikor je meni znano v glavnem viadukti in predori od Podgorja proti Velenju. Verjetno se zaradi izgradnje hitre ceste Slovenj Gradec–Velenje, ki poteka tudi po naših zaselkih, določene investicije ustavijo (npr. ceste – potrebe po dovoznih poteh),« še razmišlja Marijan Ramšak. Čeprav je na videz potihnilo vprašanje glede vpisa

v AP

Petra Detečnik

Čeprav se je Andreja Polc v Šmiklavž priselila, je v kraju vsestransko aktivna. V šoli v Šmiklavžu je zelo priljubljena učiteljica. Ob raznih proslavah, ki jih pripravita ali vaška skupnost ali Kulturno društvo Šmiklavž, rada priskoči na pomoč s svojim znanjem. Pripravlja programe in navdihuje mlade za sodelovanje na prireditvah. V KD Šmiklavž poleg ostalih zadolžitev opravlja tudi delo tajnice društva. Veliko volje in energije vlaga v delo pri Pastoralnem svetu Župnije Šmiklavž, prevzela je tudi delo katehetinje, da lahko otroci obiskujejo verouk, kot jim terminsko najbolj ustreza.

Deluje na več področjih in je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Pomaga pri pripravi prireditev v domačem kraju, še posebej je dejavna pri pripravi slavnostnih prireditev pri cerkvi sv. Miklavža v Šmiklavžu. Veliko dela vlaga za prepoznavnost vaške skupnosti na predstavitvah ob občinskem prazniku, ko je v mestu potrebno pripraviti stojnico. Njena etnološka zbirka je zelo bogata, ima 300 let stare krožnike in še marsikaj. Je velika ljubiteljica peke raznih potic in peciva, skratka peče 'ni da ni', povedo o njej. Priznanje je prejela za dobrosrčen donos do kraja in ljudi ter zaradi njenega prizadevanja do ohranjanja kulturne dediščine.

Priznanja mestnih četrti Štibuh, Legen-mesto, Stari trg-mesto

Ker jih lani niso mogli, je Mestna četrt Štibuh priznanja podelila za leto 2020. Tudi tukaj živijo ljudje, ki niso zaslužni le za napredek v domači mestni četrti, pač pa v obsegu celotne občine.

v AP

Z leve: Grega Raj, Anton Kašnik, predsednik sveta Franc Areh in Davorin Legner

AP

Andreja Polc

– prejemnica priznanja za vsestranski prispevek k razvoju in napredku kraja

Rekonstrukcija ceste Mislinjska Dobrava–Štih–Trbulov most

otrok v Podružnično osnovno šolo Šmiklavž in o strahu pred izgubo vaškega jedra, ki so si ga ustvarili pri šoli, predsednik sveta vaške skupnosti poudarja, da zaradi malega vpisa v šmiklavško šolo hodijo po robu obstoja te podružnične šole in posledično se še zmeraj bojijo, da bi ostali brez aktualnega vaškega jedra, na katerega so navezani in tudi ponosni. Pri šoli še potrebujejo igrala, tudi dvorana je potrebna vsaj delne obnove, najprej novih reflektorjev. Krajani so zelo povezani z domačo osnovno šolo, v šolski dvorani celo potekajo nekatere njihove prireditve, igre. »Naj spomnim, da je to OŠ, ki je bila zgrajena z veliko prostovoljnega dela krajanov, zato je nam ta šola še posebno draga,« še izpostavlja Ramšak. V kraju delujejo Kulturno društvo Šmiklavž in Kulturno društvo Graška Gora, igralska skupina in športno društvo. Letošnji dobitnici priznanj VS Šmiklavž sta Andreja Polc in Petra Detečnik. Priznanje sta prejeli na že tradicionalni prireditvi Golažijada, širšemu okrožju znane, tudi tradicionalne prireditve Grajski piknik pri razvalinah gradu državnega pomena Viderdris v Vodrižu pa letos zaradi epidemije ni bilo.

Tak je Grega Raj, kolesar in vodja orientacijskega kluba, posredno promotor turizma, ki je ponesel ime Mislinjske doline v svet. 'Njegov' orientacijski klub je letos že 16. leto zapovrstjo organiziral mednarodno tekmovanje v orientaciji z gorskimi kolesi. Vsako leto privabijo tekmovalce iz vseh srednjeevropskih držav. Čez 2 leti načrtujejo svetovno veteransko prvenstvo, ki bi moralo biti letos, pa je bilo zaradi korone prestavljeno, in takrat pričakujemo, da bo prišlo 300–400 tekmovalcev s celega sveta za en teden v Slovenj Gradec. Davorina Legnerja ljudje daleč naokoli poznajo, ker že v novembru vsako leto začne izdelovati velike jaslice na prostem. Verjame, da se dobro z dobrim vrača. Lani je pripravil dobrodelno akcijo in prvič v 30 letih, kar izdeluje jaslice, daroval zbrana sredstva v podporo otroku iz Pameč. Anton Kašnik je v času pouka na daljavo izpeljal donacijo več kot 30 računalnikov za učence osnovnih šol.

AP

– prejemnica priznanja za vsestranski prispevek k razvoju in napredku kraja

MČ Legen-mesto za leto 2020 podeljuje priznanja Martini Šavc, podjetju Dekor Dolenc ter Renati in Zvonku Kuhelniku (Baba kvačka s srcem), ki so podarili skupno 6220 pralnih zaščitnih mask.

Martina Šavc

V MČ Stari trg-mesto je priznanje prejel Franjo Hohnec, hišnik v Kulturnem domu Stari trg.

Franjo Hohnec

MESTO IN PODEŽELJE /

Letos bomo v sklopu ETM navijali za zdrave poti Mestna občina Slovenj Gradec, ki je že bila zmagovalka Evropskega tedna mobilnosti (ETM), tudi letos, med 16. in 22. septembrom, sodeluje v najbolj razširjeni kampanji za spodbujanje trajnostne mobilnosti. »Živi zdravo. Potuj trajnostno.« je letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti, ki se izvaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, financiranega s strani Ministrstva za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe ter posredniškega organa, Ministrstva za infrastrukturo. Izvedbo dogodkov pa je Mestna občina Slovenj Gradec tudi tokrat prepustila Društvu varno aktivnih poti, Zavodu Ekopren, Društvu paraplegikov Koroške in nevladni organizaciji v javnem interesu raum AU.

mestna središča v Evropi predstavijo v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti v sklopu prizadevanj za varstvo okolja. MO SG, ki je že bila zmagovalka ETM, bo tako letošnji angažma, poleg spodbujanja osveščenosti občanov, namenila tudi vzpostavitvi novih partnerstev med mesti ter kreiranju novih dolgoročnejših politik in trajnih ukrepov v zvezi z mobilnostjo.Urška Čerče

Namen ETM je, kot pove koordinatorica ETM za MO SG Aleksandra Gantar, omejevanje avtomobilskega prometa, spodbujanje uporabe trajnostnih oblik prevoza ter ozaveščanje prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina. Dodaten akcent letošnje izvedbe je aktivna mobilnost, saj le-ta nadomešča tako potrebo po rekreaciji kot po sprostitvi, hkrati pa je okolju prijazna in poceni, prida Gantarjeva. »Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti,« še izpostavi Gantarjeva. Poleg vsega naštetega pa je ETM tudi priložnost za lokalne skupnosti, saj se lahko 22. septembra vsa

Ustvarjajmo upanje z dejanji Septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje geslo pravi: Ustvarjajmo upanje z dejanji. Tisti, ki so že bili kdaj v tako hudi stiski, da so pomislili na samomor, povedo, da je najpomembnejši dejavnik, ki jim je pomagal iz težke situacije, iskrena podpora in skrb drugih ljudi. V osemdesetih letih je bila Slovenija glede na samomorilni količnik (število umrlih na 100.000 prebivalcev) uvrščena med tri države z najvišjim količnikom na svetu. Po letu 2000 je številka začela upadati, kar pomeni spodbudno znižanje količnika s 30 na manj kot 20. Najvišji količnik samomora beležimo med starejšimi (v starostni skupini med 80 in 84 let). Več samomorov izvršijo moški, več poskusov samomora pa ženske, pri čemer moški uporabijo bolj nevarne metode. Več primerov samomora je v severovzhodnih regijah, kamor spada tudi Koroška in kjer je žal tudi več zlorabe alkohola, slabša socialnoekonomska situacija, slabša dostopnost do virov pomoči z bolj odklanjajočimi stališči do iskanja pomoči. Gre za kulturno pogojene dejavnike, ki neugodno vplivajo na samomorilno vedenje. Mnogokrat ni enostavno prepoznati, da je nekdo v hudi stiski. Spremenjeno razpoloženje in vedenje sta pogosto znak, da nekaj ni v redu. Kadar je nekdo občutljivo in depresivno

>2021

razpoložen, izraža občutke obupa, tesnobe, ujetosti in nemoči, povečan nemir, pogosto menjava razpoloženje, ima težave na miselnem področju, nizko samopodobo, občutek ničvrednosti, kadar pri njem opazimo povečano zlorabo alkohola in drog, umik iz socialnih stikov, odtujenost, neobičajno, nerazumljivo izražanje jeze, agresivnost, cinizem, impulzivnost in razdražljivost, opustitev dejavnosti, ki so osebo navadno veselile, pomanjkanje motivacije in ciljev ter slabšo koncentracijo je prav, da pristopimo do človeka ter ga iskreno in sočutno povabimo na pogovor. Namen pogovora ni dajanje nasvetov, ampak aktivno poslušanje, kjer posamezniku omogočimo, da pripoveduje o svojih mislih, čustvih. Kadar prepoznamo, da je stiska huda, je potrebno poleg razumevajočega odnosa vključiti tudi strokovno pomoč (osebni oz. dežurni zdravnik, reševalna služba …). Napačna je predstava, da lahko pogovor o samomoru sproži samomorilno vedenje, ravno obratno – velikokrat ga prepreči. Več lahko preberete na https://zivziv.si/pogovoro-samomoru/. Z namenom boljšega prepoznavanja in razumevanja stisk, opogumljanja ljudi za pogovor o težkih življenjskih vprašanjih izvajamo na območnih enotah NIJZ usposabljanje Psihološka

prva pomoč, ki zajema set znanj in veščin, ki jih lahko uporabimo za pomoč, podporo ljudem v stiski. Praktična delavnica je namenjena vsakomur, ki dela z ljudmi in bi si želel pridobiti ali osvežiti znanje o depresiji, samomorilnem vedenju. Za izvedbo kontaktirajte Jernejo Lorber na telefon: 02 8705 617 ali gsm: 041 454 993 ali na elektronski naslov: jerneja.lorber@nijz.si. Z namenom razširjanja zavedanja, da so duševne stiske in samomor problemi, ki jih lahko preprečimo in o katerih moramo govoriti, vas vabimo, da sodelujete v akciji Prekolesarimo svet. Pobudnik akcije je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, ki skuša tudi letos uresničiti izziv, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. V akciji lahko sodelujete od 10. septembra do 10. oktobra; več o načinu sodelovanja in virih pomoči si lahko preberete na spletni strani: nijz.si ali zivziv.si. »Bil sem v stiski. Opazil si me. Zbral si pogum in me nagovoril. Verjetno ne veš, a rešil si mi življenje. Tvoj pogovor je bil za mojo dušo kot kozarec vode žejnemu – potešil je mojo osamljenost, dal mi je moč za naslednje življenjske korake.« Jerneja Lorber

GOSPODARSTVO / PGD PAMEČE - TROBLJE

Ponosni na svojih 100 let Nekateri bežijo stran od nesreče, gasilci se z njo soočijo. 100 let gasilstva si v Pamečah in Trobljah štejejo v veliko čast, okrog 30 operativnih članov je dan in noč pripravljenih na posredovanje. Lahko se pohvalijo tudi z dvakratnimi mladinskimi olimpijskimi prvakinjami in podprvaki. »Pred sto leti se je v Pamečah in Trobljah, kjer je bilo takrat 41 hiš, zbralo 21 vaščanov in ustanovilo gasilsko društvo. Zgodovina sega od lesenega gasilskega doma in prejšnjega voza z ročno brizgalno do današnjih dni, ko imamo zidan in lepo vzdrževan gasilski dom s sodobno gasilsko tehniko. Gasilska cisterna GVC 16/25 na podvozju Man je osrednje vozilo za posredovanje ob intervencijah, poleg tega imamo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 ter novo, letos prevzeto poveljniško vozilo POV 1 s prikolico, opremljeno z motorno brizgalno in opremo za trodelni napad. Razpolagamo tudi s prikolico za reševanje ob poplavah in ostalih intervencijah. Lansko leto smo zamenjali dotrajana dvižna vrata in jih povezali s

sodobnim alarmnim sistemom,« je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Jani Kavnik. V društvu so zelo ponosni na svoje tekmovalne enote, ki dosegajo izjemne rezultate, ’ta mladi’ so bili kar 2-krat olimpijski prvaki. Imajo tudi večkratne državne prvake v različnih kategorijah. Jani Kavnik dodaja, da so najbolj ponosni na mladinke, ki so bile leta 2011 v Kočevju olimpijske prvakinje, in na mladince, ki so bili tam olimpijski podprvaki. Mladinke so svojo premoč pokazale še leta 2013 v francoskem mestu Moulhaus, kjer so še enkrat osvojile naslov olimpijskih prvakinj. Praznovali so s slovesno akademijo in vsem, kar sodi zraven. Izbranim so podelili priznanja in zahvale za dolgoletno predanost in delavnost, in sicer priznanja društva in Gasilske zveze Mislinjske doline pa tudi dve državni, ki sta ju prejela Blaž Kamnik in Jani Kavnik. Med 322 člani PGD Pameče - Troblje je najstarejši aktivni član Jože Logar.

DRUŽBA KOCEROD ZA OBČANE

Ločevanje odpadkov prispeva k nižji ceni

Za uporabnike je odslej podaljšan čas obratovanja zbirnih centrov v popoldanskem času (2-krat na teden do 19. ure), znižali so ceno najemnine zabojnikov in poenotili cenike plačljivih storitev. Koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod je novi upravljalec zbirnih centrov za kosovne in druge odpadke. Vsi so odprti najmanj 5 dni v tednu, občani lahko vse komunalne odpadke, tudi nevarne, predajo brezplačno. Prevzem nekomunalnih odpadkov pa je dovoljen le fizičnim osebam pod določenimi pogoji, zato v Kocerodu občane pozivajo, naj bodo pozorni na dejstvo, da so vključeni v sistem rednega odvoza odpadkov, zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev.

Po nadaljnjem slavnostnem programu je sledila pogostitev, kakršno so dovoljevale zdravstvene razmere. Prepričani so, da je varnost gasilca vedno na prvem mestu, zato je vodstvo PGD Pameče Troblje v začetku poletja poskrbelo, da bodo njihovi operativni gasilci imeli ustrezno opremo. Nabavili so 4 nove obleke za požar, 20 delovnih kombinezonov, 5 luči za nosilce IDA, 15 novih čelad ter nekaj ostale opreme. »Ob naši visoki obletnici se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri nabavi, in sporočamo, da bomo še naprej skrbeli za visoko stopnjo pripravljenosti,« so še povedali. AP

Predaja nekomunalnih odpadkov na zbirnih centrih izjemoma

Prevzem smetarskih delov komunal predstavlja poenotenje 4 različnih sistemov. »Od tod tudi v posameznih okoljih določeno vznemirjanje, saj v praksi to pomeni, da je potrebno poenotiti in uskladiti do sedaj različna ravnanja prejšnjih izvajalcev javnih služb v skladu s predpisi in enotnimi standardi, katere smo dogovorili za vse občane pod enakimi pogoji na območju 12 občin Koroške regije. Poenotenje različnih praks pri ločevanju komunalnih odpadkov, prevzemanju gradbenih in drugih nekomunalnih odpadkov so nekateri razumeli kot slabšanje že pridobljenih pravic, kar v osnovi ni utemeljeno, saj v okvir gospodarske javne službe in v obstoječo ceno, ki jo zaračunavamo mesečno, spada prevzem in odstranjevanje Koroški komunalnih odpadkov; za prevzem center za in odstranjevanje nekomunalnih ravnanje z odpadki odpadkov (kot so npr. gradbeni Kocerod je novi odpadki, odpadki iz kmetijske upravljalec zbirnih dejavnosti, proizvodnje) pa so centrov za kosovne in pristojni drugi prevzemniki. »Čeprav je s prevzemom delov druge odpadke. Tovrstno ločevanje na komunalne koroških komunal, ki so še lani in nekomunalne odpadke v opravljale dejavnost odvoza smeti, bivalnem okolju in njihova predaja ostalo nekaj odprtih vprašanj, se za lahko za posamezne občane predstavlja občane v okviru javne službe v praksi velik problem, tako z logističnih kot na slabše ne bo nič spremenilo, z enakimi tudi stroškovnih vidikov. Da bi bila predaja postavkami so tudi (skupne) položnice za nekomunalnih odpadkov, ki občasno nastajajo v gospodinjstvih, za uporabnike kar najbolj mesečne smetarske in komunalne storitve oz. enostavna, jim izjemoma omogočamo predajo stroške,« pojasnjuje direktor družbe Kocerod na zbirnih centrih ali z odvozom po naročilu, mag. Ivan Plevnik. Več sprememb je mogoče pričakovati na področju pod enakimi pogoji proti plačilu (pod določenimi pogoji v manjših količinah tudi brezplačno). Vse nadzora predaje komunalnih odpadkov in nekomunalne odpadke predajamo naprej drugim nekaterih nekomunalnih (gradbeni, odpadki iz predelovalcem, cena, ki jo moramo za prevzem dejavnosti) s ciljem povečati stopnjo recikliranja plačati, je odvisna od vrste odpadka in stopnje komunalnih odpadkov. V prihodnosti bo za ločenosti po posameznih frakcijah in je lahko tudi uporabnike proces evidentiranja in predaje do 5-krat višja, če odpadki niso pravilno ločeni. Od komunalnih odpadkov v celoti digitaliziran, s tod tudi nujno poenotenje standardov in zahteve ciljem povečati preglednost ločevanja odpadkov po ločevanju z naše strani do občanov v primeru in poenostavitve administrativnih procesov nekomunalnih odpadkov,« pravi Ivan Plevnik.  AP poslovanja.

Kulturni dom Slovenj Gradec Dnevni kino spored SEPTEMBER

8. september 2021, ob 19.30

Mezzosopranistka Monika Černe in Duo Claripiano V slovenjgraškem ciklusu Wolf povezuje 2021 v okviru Wolfovega abonmaja v organizaciji Društva Huga Wolfa in Kulturnega doma Slovenj Gradec bodo v sredo, 8. septembra 2021, ob 19.30 v dvorani Wolfove hiše v Slovenj Gradcu na Glavnem trgu 40 nastopili: pevska solistka – mezzosopranistka Monika Černe in klarinetno-klavirski Duo Claripiano, ki ga sestavljata Dušan Sodja, klarinet, in Tatjana Kaučič, klavir. Umetniki so za koncert, ki so ga naslovili Za svet sem izgubljen (Wolfov citat), izbrali inštrumentalna dela – due Gustava Mahlerja (v priredbi R. Kornfeila), Roberta Schumanna, za glas in klavir pa še dva diptiha Antona Lajovica in Richarda Straussa, za veliki finale pa Louisa Spohra: Šest nemških pesmi, op. 103 za sopran, klarinet in klavir. Ob navedenih skladateljih, naj si bodo to slovenski kot tuji, gre za kar nekaj malih vzorov in paralel s slovenjgraškim Wolfom. Časovno in krajevno je napovedani spored še kako aktualen in sodoben, obenem pa koncipiran tako, da v njem prevladujejo romantični ritmi, melodika, harmonija, oblika in barva oz. zasedbe. Marsikje pa je največji poudarek omenjenih napovedanih del v njihovi (romantični) poslušljivosti. Gre za pretanjeno romantiko, ki se vsakič in povsod pritiče razpoloženju.

Franc Križnar

Monika Černe, mezzosopran | Dušan Sodja, klarinet | Tatjana Kaučič, klavir

Organizatorji Kulturni dom Slovenj Gradec

Francetova cesta 5, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 24 93 (blagajna), 051 605 243 (tajništvo) W blagajna@kulturni-dom-sg.si G kulturni-dom-sg.si

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec KGLU

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 12 83 W galerija@glu-sg.si G glu-sg.si

Koroški pokrajinski muzej KPM

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 621 25 20 W info.sg@kpm.si G kpm.si

Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec|4 € 2. 9. | 19:00 | ZLOBEN, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 111 MINUT 3. 9. | 20:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, (ZDA) 2021, 98 MINUT 4. 9. | 18:00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019),

SINHRONIZIRANO

4. 9. | 20:00 | ZLOBEN, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 111 MINUT 5. 9. | 10:00 | MATINEJA: TAČKE NA PATRULJI: FILM, ZDA, KANADA, 98 MINUT, SINHRONIZIRANO 3,5 € 5. 9. | 17:00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019),

SINHRONIZIRANO

5. 9. | 19:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 98 MINUT 7. 9. | 19:00 | ART KINO: GLORIA MUNDI, FRANCIJA, ITALIJA (2019), 107 MIN 3,5 € 9. 9. | 19:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN 10. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN 11. 9. | 18:00 | LUKA, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 11. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN 12. 9. | 10:00 | MATINEJA: MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019), SINHRONIZIRANO 3,5 € 12. 9. | 17:00 | DIVJA SLOVENIJA, NARAVOSLOVNI DOKUMENTARNI FILM,

SLOVENIJA (2021), 83 MINUT IN LEGENDA O DESETIH PRSTANIH, ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2021), 132 MIN 14. 9. | 19:00 | ART KINO: OKUS LAKOTE, DRAMA, DANSKA (2021), 103 MIN 3,5 € 16. 9. | 19:00 | SPOPAD V JEČI, AKCIJSKI TRILER, ZDA (2021) 17. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN 18. 9. | 18:00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019), SINHRONIZIRANO 18. 9. | 20:00 | SPOPAD V JEČI, AKCIJSKI TRILER, ZDA (2021) 19. 9. | 10:00 | MATINEJA: ŠKRATKI, ANIMIRANI FILM, NEMČIJA (2019), 78 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 19. 9. | 17:00 | LUKA, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 19. 9. | 19:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN 21. 9. | 10:00 | KINO OB KAVI: MARTIN EDEN, ZGODOVINSKA AVTOBIOGRAFSKA DRAMA, ITALIJA, FRANCIJA (2019), 129 MIN 21. 9. | 19:00 | ART KINO: MARTIN EDEN, ZGODOVINSKA AVTOBIOGRAFSKA DRAMA, ITALIJA, FRANCIJA (2019), 129 MIN 3,5 € 23. 9. | 19:00 | GLAVNI JUNAK, KOMEDIJA, ZDA (2020), 115 MIN 24. 9. | 20:00 | POTOVANJE SKOZI SPOMINE, TRILER, ZDA (2021), 116 MIN 25. 9. | 18:00 | NEOBRZDANI SPIRIT, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 25. 9. | 20:00 | GLAVNI JUNAK, KOMEDIJA, ZDA (2020), 115 MIN 26. 9. | 10:00 | MATINEJA: LUKA, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € 26. 9. | 17:00 | ŠKRATKI, ANIMIRANI FILM, NEMČIJA (2019), 78 MIN, SINHRONIZIRANO 26. 9. | 19:00 | POTOVANJE SKOZI SPOMINE, TRILER, ZDA (2021), 116 MIN 28. 9. | 19:00 | ART KINO: PARADISE – NOVO ŽIVLJENJE, KOMIČNA DRAMA, ITALIJA, SLOVENIJA (2019), 85 MIN 3,5 € 30. 9. | 19:00 | NAPOVEDUJEMO: JAMES BOND 007: NI ČAS ZA SMRT 12. 9. | 19:00 | SHANG-CHI

Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa. Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si.

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Knjižnica KM SG

14. FESTIVAL DRUGAČNOSTI

Raum AU Slovenj Gradec HAB, Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec T 040 355 381 W startadialog@raumau.

dan torek 7. 9. do 21. 9.

ura

dogodek razstava Zavoda Slokva »LUTKA ZAME IN ZATE«

torek 14. 9.

9.30-14.30

četrtek 16. 9.

18.00

inkluzijski pohod Festivala drugačnosti Pohod samo v lepem vremenu – rezervni termin torek, 28. 9. literarni večer

Knjižnica Ksaverja Meška

petek 17. 9.

9.30- 14.30

BAZAR

Trg svobode, Glavni trg

nedelja 19. 9.

9.30–14.30

družabno-rekreativni dogodek »Kolo povezuje«

MKC, Ozare 18

četrtek 23. 9.

18.00

literarni večer z Jožico Atelšek in Štefanom Kardošem – društvo DLAN

Knjižnica Ksaverja Meška

Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec T 02 883 93 50 W knjiznicasg@sg.sik.si G siksg.si

eu W G raumau.eu

Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec

Glavni trg 40, 2380 Slovenj Gradec T 041 822 805 W drustvo@hugowolf.si G hugowolf.si

Večgeneracijski center Andeški hram

Glavni trg 28a, 2380 Slovenj Gradec T 08 205 12 64 W vgc@mocis.si G mocis.si

MOCIS, center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec

Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 64 00 W info@mocis.si G mocis.si

Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Partizanska pot 16, 2380 Slovenj Gradec T 041 714 088 W pomocnik.nega@zd-sg.si G zd-sg.si

Čarnica

Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec T 041 203 233 W bojana.vranjek@gmail.com

Spotur Slovenj Gradec

Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 21 16 W tic@slovenjgradec.si G turizem-slovenjgradec.si

Sonja Pungertnik: Predstavitev knjige Misliš resno?

Možne so spremembe. Na vse prireditve 14. Festivala drugačnosti je vstop prost Za vse dodatne informacije vas prosimo, da se obrnete na odgovorno osebo pri Društvu paraplegikov Koroške, Stojana Rozmana, GSM: 031 536 573, e-pošta: stojan.rozman@guest.arnes.si.



Organizator  Vstopnina  Prijave, Informacije  Obvezne prijave  Vodi

KPM - Koroški pokrajinski muzej, KGLU - Koroška galerija likovnih umetnosti Mesto in podeželje, Občinski dogodki, Razpisi Opera, gledališče, ples Prosti čas

Pohodi

Delavnice, Vodstva

>2021

lokacija Knjižnica Ksaverja Meška

Družabni dogodki

Muzeji in galerije

Glasba, Koncerti Gastronomija Zdravje

Razstave Otroški programi

Tečaji, Izobraževanje

Predavanja, predstavitve Drugo

Film, Kino

Likovne delavnice

Ekologija

Vodene vadbe Šport

13 13

SEPTEMBER 2021

Dnevni spored SEPTEMBER 1. 9. 2021

SRE

ODPRTO PRVENSTVO MO SLOVENJ GRADEC V TENISU |  Spotur Marija Lah|info@spotur.si /(02) 884 62 82

17:00 | VGC Andeški hram | PODPORNA SKUPINA ZA DOJENJE |  CKZ Koroška v sodelovanju z VGC Andeški hram| vgc@mocis.si ali zvmladina@ zd-sg.si / 08 20 51 264

2. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

10. 9.–12. 9. Šolska ulica | FLOW Lah|info@spotur.si /(02) 884 62 82

3. 9. 2021

Mesečni dogodki SEPTEMBER 6. 9.–10. 9. Legenska cesta 5 | 25.

RAMPS FEST 2021 |  Spotur Marija

13. 9.–17. 9. Prva osnovna šola | PEŠBUS |  Prva OŠ Slovenj Gradec, Druga OŠ

ČET PET

13:00 | VGC Andeški hram | SPOZNAJMO

FEST 2021 |  Spotur Marija Lah info@

Tedenski dogodki SEPTEMBER SREDA, 8:00–10:00| 1., 8., 15., 22., 29. 9. VGC Andeški hram | POMOČ PRI PRIDOBITVI DIGITALNEGA PCT -POTRDILA | MOCIS| vgc@mocis.si, / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

SREDA, 1., 8., 15., 22., 29. 9. | 10:00–12:00 VGC Andeški hram | NORDIJSKA HOJA

 Center za krepitev zdravja Koroška v sodelovanju z VGC |  Ivgc@mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si / 08 20 51 264

18:00 | raum AU | ODPRTE Urška: 040 355 381

Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

5. 9. 2021

NED

8:00 | Dvorišče HAB-a, Partizanska pot 12 | BOLŠJI Urška: 040 355 381

6. 9. 2021

PON

ČETRTEK,2., 9., 16., 23., 30. 9. |16:00–17:30 VGC Andeški hram | PETJE V ZBORU za starejše Ana Dušica  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

08 SRE

Pogorevčnik, vgc@mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si/ 08 20 51 264

PETEK, 3., 10., 17., 24. 9. | 10:00–12:00 VGC Andeški hram | MEDKULTURNA SREČANJA PRISELJENCEV  VGC |  Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

4. 9. 2021

TOR

PETEK, 3., 10., 17., 24., 9. in 1. 10| 8:00–10:00 VGC Andeški hram | UŽIVAJMO V ZDRAVJU S CKZ KOROŠKA|  Center za krepitev zdravja Koroška (CKZK) v sodelovanju z VGC |  Irena

10:00 | Glavni trg | 22.

PRVENSTVO V HP ŠAHU ŠK SLOVENJ GRADEC |  Spotur| Marija Lah| info@spotur.si / (02) 884 62 82

8. 9. 2021 19:30 | Rojstna hiša Huga Wolfa | MONIKA

ČERNE IN DUO CLARIPIANO: ZA SVET SEM IZGUBLJEN (ZA WOLFOV ABONMA IN IZVEN) |  Kulturni dom SG in društvo Hugo Wolf | info@kulturi-dom-sg.si

9. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

10. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

11. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

12. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

VGC Andeški hram | JEZIKOVNA KLEPETALNICA: ANGLEŠČINA | VGC | vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

13. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

TOREK, 7., 14., 21., 28. 9. | 11:00–13:00

14. 9. 2021

Koroška v sodelovanju z VGC Andeški hram

PONEDELJEK, 6.,13., 20., 27. 9. | 10:00–12:00 VGC Andeški hram | SLIKARSKA IN RISARSKA DELAVNICA |Večgeneracijski center vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025 TOREK, 7., 14., 21., 28. 9. | 9:00–10:30

VGC Andeški hram | BRIDGE |  Šaleški bridge klub v sodelovanju z VGC | Irena Pogorevčnik, vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

ČET PET

SOB

NED

PON TOR

VGC Andeški hram | KREATIVNE DELAVNICE VGC| vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

SEJEM | raum AU |

17:00 | D.tajl Concept Store in Kulturni dom Slovenj Gradec| V

PONEDELJEK, 6.,13., 20., 27. 9. | 0:00 spletni dogodek | HITRA PRIPRAVA ZDRAVEGA OBROKA | CKZ

VAJE Z BIBLIBAN | raum AU |

SOB

KALIGRAFIJO | 

Večgeneracijski center| Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

SREDA, 1., 8., 9., 15., 22., 29. 9. | 9:30–10:00

VGC Andeški hram | PRIPRAVA NA NORDIJSKO HOJO  Center za krepitev zdravja Koroška v sodelovanju z VGC | vgc@mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si /08 20 51 264

DELAVNICA |  Večgeneracijski

center| Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

Slovenj Gradec in PŠ Pameče - Troblje | Urška: 040 355 381 17. 9.–19. 9. Glavni trg | ESGE spotur.si /(02) 884 62 82

9:00 | VGC Andeški hram | SLIKARSKA

USTVARJALNOST: USTVARJALNI FRAKTALI Z LIDIJO VERČKOVNIK | MOSG, JSKD in NVO v javnem interesu raum AU| Urška: 040 355 381

15 SRE

15. 9. 2021 8:00 | Šolska ulica | ČETVEROBOJ

UČENJA 2021 V SLOVENJ GRADCU|  MOCIS| Janja Bartelj, info@mocis.si, 070 601 765

14 14

SRE

13:00 | Glavni trg | SREČANJE

SEPTEMBER 2021

mocis.si|Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

16 ČET

16. 9. 2021 7:00 | Slovenj Gradec | PEŠ

KAŽIPOT|  Zavod Ekopren| Urška: 040 355 381

JE UČENJE, GIBANJE JE

ŽIVLJENJE|  CKZ Koroška v sodelovanju z VGC Andeški hram| vgc@ mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si / 08 20 51 264

10:30 | VGC Andeški hram | BESEDNA ČAJANKA |  CKZ Koroška v sodelovanju z VGC Andeški hram| vgc@mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si / 08 20 51 264

PIHALNEGA ORKESTRA SLOVENJ GRADEC |  Spotur | Marija Lah| info@spotur.si /(02) 884 62 82

18:30 | Glavni trg | KONCERT

17 PET

17. 9. 2021

8:00 | Druga osnovna šola Slovenj Gradec | AKTIVNO

KOLESOM, SKIROJEM ALI ROLKO Urška: 040 355 381

V ŠOLO S

|  Društvo Varno aktivne poti|

9:00 | Glavni trg | 23.

Andeški hram| vgc@mocis.si ali zvmladina@zd-sg.si / 08 20 51 264

18:00 | Glavni trg | 6. OBLETNICA spotur.si /(02) 884 62 82

18 SOB

OTROŠKA RISBA|  Spotur |

D.TAJLA|  Spotur | Marija Lah info@

18. 9. 2021

CIKLUS MT V AKTIVNEM ŠAHU|  Spotur | Marija Lah|info@spotur.si /(02) 884 62

9:00 | Šolska ulica | KOROŠKI 10:00 | Glavni trg | SG

GOSTILNA IN KONCERT ŠTIRIH KOVAČEV|  Spotur | Marija Lah|info@spotur.si /(02) 884 62

19 NED

19. 9. 2021 8:00 | Glavni trg| KOLO

POVEZUJE |  Društvo paraplegikov Koroške |

Urška: 040 355 381 11:00 | Glavni trg 24 | SVEČANA

PROGRAM

11:00 | Šolska ulica | ODPRTJE RAZSTAVE Marija Lah|info@spotur.si /(02) 884 62

IZPOSTAVLJAMO S KOLESOM OKOLI URŠLJE GORE Glavni trg MIROVNIŠKI FESTIVAL IN 14. FESTIVAL DRUGAČNOSTI SLOVENJGRAŠKA GOSTILNA Glavni trg

4. september 17. september 18. september

SEJA MESTNEGA SVETA MO

SLOVENJ GRADEC|  Mestna občina Slovenj Gradec| info@slovenjgradec.si |

17:00 | Glavni trg| PARK(ING)

20. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

21. 9. 2021

PON TOR

9:00 | Glavni trg 24 | SVITOVA spotur.si / (02) 884 62 82

DAY |  raum AU | Urška: 040 355 381

STOJNICA|  Spotur| Marija Lah info @

10:00 | Kulturni dom SG | KINO

OB KAVI: MARTIN EDEN (ABONMA

ESGE FEST Gremo v mesto!

Navodilo za zgibanje programa prireditev Pikčasta linija - (dolina) - Prepogni papir proti sebi (zgib navznoter)

Prekinjena linija - (hrib) - Prepogni papir od sebe (zgib navzven) 9 >2021 Prekinjena linija - (hrib) Prepogni papir od sebe (zgib navzven)

Pikčasta linija - (dolina) Prepogni papir proti sebi ( zgib navznoter)

PE | 17. 9. 2000 POSKOČNI MUZIKANTI SO | 18. 9. 2000 DAN D

21 TOR

18:00 | KGLU| ZADNJE

VODSTVO: PO RAZSTAVI: MINLJIVOST – HOMMAGE TISNIKARJU| KGLU |galerija@glu-sg.si| (02) 88 41 283

22 SRE

22. 9. 2021 17:00 | Glavni trg| PARK(ING)

DAY |  raum AU | Urška: 040 355 381

17:00 | Glavni trg | S KOLESOM V MESTO: |  Zavod Ekopren| Urška, 040 355 381

23. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

24. 9. 2021

ČET PET

ZAKLJUČNA PRIREDITEV

9:00 | Različne lokacije | SREČANJE

ŠPORTNIH DRUŠTEV MO SLOVENJ GRADEC|  Spotur| Marija Lah | info @spotur.si /

(02) 884 62 82 25. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

26. 9. 2021

NED

14:00 | Trg svobode| 25 LET KOROŠKE LOVSKE Marija Lah | info @spotur.si / (02) 884 62 82

27. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

28. 9. 2021

TOR

13:00 | VGC Andeški hram | UČENJE ESPERANTA |  Večgeneracijski center| vgc@mocis.si / Irena: 08 20 51 264, Nika: 070 669 025

29. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

30. 9. 2021 Glej tedenski dogodki.

PON

SRE

ČET

Šolski center Slovenj Gradec je od leta 2018 do 2022 konzorcijski partner projekta ATENA, ki je namenjen udeležencem izobraževanja odraslih. V okviru ATENE vam nudimo BREZPLAČNO UČNO POMOČ z razlago in utrjevanjem učne snovi pri posameznih predmetih. Več informacij dobite pri koordinatorici Lidiji Ajtnik, po e-pošti: lidija.ajtnik@sc-sg.si, na spletni strani šolskega centra: www.sc-sg.si/atena-dogodki-in-novice/ ali po telefonu: 02 884 65 24. Po uspešnem zaključku se lahko vpišete v katerega od programov višje strokovne šole. Veselimo se sodelovanja z vami!

25 SOB

Niste zaključili srednje šole? Se želite vključiti v izobraževanje odraslih na Šolskem centru Slovenj Gradec? Izbirate lahko med pestro paleto srednješolskih programov.

ZVEZE|  Spotur|

ESGE FEST Gremo v mesto! PE | 17. 9. 2000 POSKOČNI MUZIKANTI SO | 18. 9. 2000 DAN D Slovenj Gradec

VSTOPNA TOČKA ZA ODVZEM HITRIH ANTIGENSKIH TESTOV ZA ZDRAVE OSEBE! NOV KRAJ IZVAJANJA OD 1. 9. 2021: MKC SLOVENJ GRADEC PONEDELJEK: OD 7.00 DO 9.30 TOREK: / SREDA: OD 7.00 DO 9.30 ČETRTEK: OD 17.00 DO 19.00 PETEK: OD 7.00 DO 9.30 SOBOTA: OD 7.00 DO 9.30

CENTER LOPAN MISLINJA

PONEDELJEK: OD 6.00 DO 8.00

Za program bo poskrbel ansambel ŠTIRJE KOVAČI.

16 16

Pridržujemo si pravice do spremembe programa. Povzeto po Moja občina.

ODPRTA VRATA CEPLJENJA V ZD SLOVENJ GRADEC: OB PONEDELJKIH, TORKIH, SREDAH IN PETKIH med 11. in 14. uro V ČETRTEK med 12. in 17. uro Cepljenje se izvaja v kontejnerju pred zdravstvenim domom. Naročite se lahko prek portala zVem, po e-pošti: cepljenje@zd-sg.si ali telefonu: 070 529 336 (cepilni center), kjer lahko vsak dan med 7. in 12. uro pridobite informacije glede naročanja.

8. september 2021, ob 19.30

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC Černe in Mezzosopranistka Monika Pripravljeni Duo Claripianona četrti val epidemije

MESTO IN PODEŽELJE Kulturni dom Slovenj Gradec/ Dnevni kino spored SEPTEMBER Kulturni dom Slovenj Gradec  Kulturni dom Slovenj Gradec|4 € 2. 9. | 19:00 | ZLOBEN, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 111 MINUT 3. 9. | 20:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, (ZDA) 2021, 98 MINUT 4. 9. | 18:00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019),

V slovenjgraški bolnišnici so dobro pripravljeni na V slovenjgraškem ciklusu Wolf povezuje 2021 v okviru Wolfovega abonmaja v SINHRONIZIRANO pričakovano poslabšanje epidemioloških razmer, organizaciji Društva Huga Wolfa in Kulturnega doma Slovenj Gradec bodo v 4. 9. | 20:00 | ZLOBEN, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 111 MINUT saj so meseca maja za kovidne bolnike uredili sredo, 8. septembra 2021, ob 19.30 v dvorani Wolfove hiše v Slovenj Gradcu 5. 9. | 10:00 | MATINEJA: TAČKE NA PATRULJI: FILM, ZDA, KANADA, 98 MINUT, oddelek v drugem nadstropju kirurškega bloka, na Glavnem trgu 40 nastopili: pevska solistka – mezzosopranistka Monika SINHRONIZIRANO 3,5 € kjer je na voljo 50 postelj. V skladu z dogovorom Černe in klarinetno-klavirski Duo Claripiano, ki ga sestavljata Dušan Sodja, 5. 9. | 17:00 | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA (2019), na državnem nivoju se bodo vključili v zdravljenje klarinet, in Tatjana Kaučič, klavir. SINHRONIZIRANO pacientov, ko bo to potrebno. Zaščitne opreme Umetniki so za koncert, ki so ga naslovili Za svet sem izgubljen (Wolfov citat), 5. 9. | 19:00 | SOBA POBEGA 2, GROZLJIVKA, ZDA (2021), 98 MINUT je na voljo dovolj, prav tako zalog medicinske izbrali inštrumentalna dela – due Gustava Mahlerja (v priredbi R. Kornfeila), 7. 9. | 19:00 | ART KINO: GLORIA MUNDI, FRANCIJA, ITALIJA (2019), 107 MIN 3,5 € opreme, dobave potekajo nemoteno. Slabša pa Roberta Schumanna, za glas in klavir pa še dva diptiha Antona Lajovica in 9. 9. | 19:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN je v bolnišnici kadrovska zasedenost na področju Richarda Straussa, za veliki finale pa Louisa Spohra: Šest nemških pesmi, op. 10. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN zdravstvene nege. 103 za sopran, klarinet in klavir. Ob navedenih skladateljih, naj si bodo to 11. 9. | 18:00 | LUKA, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO slovenski kot tuji, gre za kar nekaj malih vzorov in paralel s slovenjgraškim 11. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN V bolnišnici do zdaj niso imeli večjih žarišč okužbe Wolfom. Časovno in krajevno je napovedani spored še kako aktualen in 12. 9. | 10:00 | MATINEJA: MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI, ANIMIRANI FILM, ZDA s koronavirusom. »Zagotavljamo čim bolj varno sodoben, obenem pa koncipiran tako, da v njem prevladujejo romantični (2019), SINHRONIZIRANO 3,5 € obravnavo vseh, ki vstopajo v bolnišnico in se tam ritmi, melodika, harmonija, oblika in barva oz. zasedbe. Marsikje pa je največji 12. 9. | 17:00 | DIVJA SLOVENIJA, NARAVOSLOVNI DOKUMENTARNI FILM, zdravijo. Deluje enotna vstopna točka z doslednim poudarek omenjenih napovedanih del v njihovi (romantični) poslušljivosti. Gre SLOVENIJA (2021), 83 MINUT upoštevanjem PCT-določil. Možnost hitrega za pretanjeno romantiko, ki se vsakič in povsod pritiče razpoloženju. 12. 9. | 19:00 | SHANG-CHI IN LEGENDA O DESETIH PRSTANIH, nadzora omogoča tudi hiter prejem rezultatov ZNANSTVENOFANTASTIČNA AKCIJA, ZDA (2021), 132 MIN Franc Križnar brisov, kar nam omogoča lasten mikrobiološki 14. 9. | 19:00 | ARTza KINO: OKUS LAKOTE,inDRAMA, (2021),Ksandi 103 MIN 3,5 € Z leve: Jelena Čubra, v. d. pomočnice direktorja področje zdravstvene babiškeDANSKA nege in oskrbe, laboratorij. Trenutno se v bolnišnici srečujemo le 16. 9. |Natalija 19:00 | Krajnc, SPOPAD Vstrokovne JEČI, AKCIJSKI TRILER,Janez ZDALavre, (2021)direktor bolnišnice Javornik, predsednik sveta zavoda, v. d. direktorice, s posameznimi primeri okužbe, ki pa večinoma ne 17. 9. | 20:00 | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDA (2021), 95 MIN potrebujejo hospitalne obravnave,« je povedala 18. 9. | 18:00 | MALI ŠEF: (2019), program, s katerim bomo dodatno pregledali več DRUŽINSKI letošnjemPOSLI, letu naANIMIRANI področju FILM, kadraZDA zdravstvene v. d. strokovne direktorice dr. Natalija Krajnc in SINHRONIZIRANO pacientov,« pojasnjuje direktor bolnišnice Janez nege srečuje z večjim številom upokojitev, dodala, da si želijo višjega deleža precepljenosti, 18. 9. | 20:00 | SPOPAD V JEČI, AKCIJSKI je TRILER, ZDA (2021) Lavre. precejšnje tudi število odsotnih delavcev na tako med zaposlenimi kot v splošni populaciji. 19. 9. | 10:00 | MATINEJA: ŠKRATKI, ANIMIRANI FILM, NEMČIJA (2019), 78 MIN, materinskem oziroma starševskem dopustu ter SINHRONIZIRANO 3,5odsotnih € Podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah število delavcev zaradi dolgotrajnih »Ostali bolnišnični programi so nekoliko manj 19.Gradcu 9. | 17:00 | LUKA, ANIMIRANI FILM, odsotnosti. ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO predstavlja težavo v Slovenj pomanjkanje bolniških Nemoten proces dela se je realizirani, glede akutne bolnišnične obravnave 19.začetka 9. | 19:00leta | PRVIČ NA ROBU, ROMANTIČNA DRAMA, ZDAzaposlenih (2021), 95 znotraj MIN kadra zdravstvene nege. Od 2021 zagotovil s prerazporejanjem smo na 96 %, pri ambulanti dejavnosti pa pri 82 21. 9. | diplomirane 10:00 | KINO OB KAVI: MARTIN EDEN, ZGODOVINSKA AVTOBIOGRAFSKA so razpisali 56 delovnih mest za bolnišnice,« pojasnjujejo v Splošni bolnišnici %. V jeseni se bomo potrudili, da bomo realizirali ITALIJA,Slovenj FRANCIJA (2019), 129 MIN medicinske sestre in 71 delovnih mestDRAMA, za srednje. Gradec. tam, kjer so potrebe največje. Največje čakalne 21. 9.diplomiranih | 19:00 | ART in KINO: MARTIN EDEN, ZGODOVINSKA AVTOBIOGRAFSKA »V tem času se je zaposlilo 18 dobe so na področjih urologije, ortopedije in DRAMA, FRANCIJA (2019), 129 MIN 3,5 € 20 srednjih medicinskih sester. Bolnišnica se v ITALIJA,MN kardiologije, kjer pa pripravljamo poseben 23. 9. | 19:00 | GLAVNI JUNAK, KOMEDIJA, ZDA (2020), 115 MIN 24. 9. | 20:00 | POTOVANJE SKOZI SPOMINE, TRILER, ZDA (2021), 116 MIN SLOVENSKI INVALIDI NA KOPAH 25. 9. | 18:00 | NEOBRZDANI SPIRIT, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, Monika Černe, mezzosopran | Dušan Sodja, klarinet | Tatjana Kaučič, klavir SINHRONIZIRANO 25. 9. | 20:00 | GLAVNI JUNAK, KOMEDIJA, ZDA (2020), 115 MIN 26. 9. | 10:00 | MATINEJA: LUKA, ANIMIRANI FILM, ZDA (2021), 87 MIN, SINHRONIZIRANO 3,5 € Kljub napredku v zadnjem Organizatorji 26. 9. | 17:00 | ŠKRATKI, ANIMIRANI FILM, NEMČIJA (2019), 78 MIN, SINHRONIZIRANO desetletju se invalidi še vedno Tako je potrebno 26. 9. | 19:00 | POTOVANJE SKOZI SPOMINE, TRILER, ZDA (2021), 116 MIN Kulturni dom Slovenj Gradec doseči napredek pri spopadajo z velikimi ovirami in so 28. 9. | 19:00 | ART KINO: PARADISE – NOVO ŽIVLJENJE, KOMIČNA DRAMA, Francetova cesta 5, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 24 93 (blagajna), 051 605 da 243 zagotavljanju, ITALIJA, SLOVENIJA (2019), 85 MIN 3,5 € bolj izpostavljeni tveganju revščine (tajništvo) W blagajna@kulturni-dom-sg.si G kulturni-dom-sg.si vsi invalidi uživajo 30. 9. | 19:00 | NAPOVEDUJEMO: JAMES BOND 007: NI ČAS ZA SMRT Koroška galerija izključenosti. likovnih umetnosti Slovenj Gradec KGLU in socialne človekove pravice: Zaradi nepredvidljive situacije lahko pride do spremembe kino programa. Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 12 83 W galerija@glu-sg.si G glu-sg.si imajo enake možnosti Sledite nas na spletni strani: kulturni-dom-sg.si. Po lanskem premorumuzej je Društvo Koroški pokrajinski KPM invalidov Slovenj in enak dostop do Gradec Stanislavo prvo Glavni s trgpredsednico 24, 2380 Slovenj Gradec T 02Tamše 621 25 20 W info.sg@kpm.si G kpm.siv družbi sodelovanja soboto v avgustu Kopah pripravilo srečanje, Knjižnica Ksaverjana Meška Slovenj Gradec Knjižnica KMinSG gospodarstvu; 36.Ronkova Planinski danSlovenj invalidov priT Grmovškovem 4, 2380 Gradec 02 883 93 50 W knjiznicasg@sg.sik.si G siksg.sio lahko odločajo dan ura dogodek lokacija domu, na Slovenj kateremGradec sodelujejo društva, člani Zveze tem, kje, kako in s Raum AU torek 7. 9. razstava Zavoda Slokva Knjižnica Ksaverja Meška delovnih invalidov Slovenije. Takšno srečanje je W startadialog@raumau. HAB, Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec T 040 355 381 kom do 21. 9. »LUTKA ZAME IN ZATE« živijo; se prosto bilo množično obiskano. Letos se je na euvedno W G raumau.eu torek 14. 9. 9.30-14.30 inkluzijski pohod Festivala drugačnosti gibljejo ne glede na Pohod samo v lepem vremenu – rezervni termin Kope pripeljalo 24 društev osmih regij, kar je Društvo Hugo Wolf SlovenjizGradec potrebe po podpori torek, 28. 9. sicer manjše ljudiGradec kot prejšnja leta, bila in ne doživljajo Glavni trg 40, število 2380 Slovenj T 041 822 805aWjedrustvo@hugowolf.si Knjižnica Ksaverja Meška četrtek 16. 9. 18.00 literarni večer glede na ukrepe lepa udeležba. »Dolgočasil se Sonja Pungertnik: Predstavitev knjige Misliš resno? G hugowolf.si diskriminacije; imajo Z leve: Bojan predsednica ni nihče, udeleženci soAndeški bili zelohram zadovoljni, kot petek 17.župana 9. 9.3014.30Borovnik BAZAR in Tilen Klugler ter Stanislava Tamše, Trg svobode, Glavni DI trg Večgeneracijski center dostojno življenje Slovenj19. Gradec (prva z desne) tudi že trg vsa28a, leta poprej. kulturni nedelja 9. 9.30–14.30 družabno-rekreativni dogodek MKC, Ozare 18 Glavni 2380 SlovenjOdvili Gradec so T 08se 205 12 64 W vgc@mocis.si G mocis.si in socialno zaščito; »Kolo povezuje« program, športne igre, sveta maša. Srečanja imajo enake možnosti MOCIS, center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec seMeškova udeležijo tudi težki invalidi, uspešni četrtek 23. 9. 18.00 z Jožico Atelšekvinčasu Štefanom Knjižnica Ksaverja Meška ulica 21, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 64 00 W info@mocis.si G mocis.si DIvečer Slovenj Gradec epidemije sicer ni moglo in dostop do sodnega varstva, izobraževanja, literarni Kardošem – društvo DLAN športniki dobijo pokale, nekateri ob zvokih izvajati posebnih socialnih programov za invalide, kulture, športa in turizma ter zdravstvenih Zdravstveni dom Slovenj Gradec Možne so spremembe. Na vse prireditve 14. Festivala drugačnosti je vstop prost ansambla naravo, se714 vozijo Partizanskazaplešejo, pot 16, 2380grejo SlovenjvGradec T 041 088 W pomocnik.nega@zd-sg.si so da jihsepa klicali po telefonu. ObDruštvu omilitvi ukrepov storitev. Za vse to bi morala Za vseposkrbeti dodatne informacije vas prosimo, obrnete na odgovorno osebo pri paraplegikov Koroške, s sedežnico,« je zadovoljna Stanislava Tamše, Rozmana, 031 536 573, so e-pošta: stojan.rozman@guest.arnes.si. G zd-sg.si obiskali predvsem težke invalide in osamljene predvsem država, kateraStojana je leta 2008GSM: sprejela ki je na srečanju zbranim prenesla pozdrave na domu. Kasneje jim je vendarle uspelo izvesti Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah Čarnica  Organizator  Vstopnina  Prijave, Informacije  Obvezne prijave  Vodi predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije nekaj programov: srečanje težkih invalidov in invalidov,« je povedala. Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec T 041 203 233 W bojana.vranjek@gmail.com KPM - Koroški pokrajinski muzej, KGLU - Koroška galerija likovnih umetnosti Draga Novaka, v svojem pozdravnem govoru pa starostnikov, pohode, športna tekmovanja, revijo Na Planinskem dnevu invalidov sta spregovorila Spotur Slovenj Gradec spomnila na življenje invalidov. Mesto in podeželje, Občinski dogodki, RazpisiZDIS, Muzeji in galerije zdravjaRazstave pevskih zborov za ohranjanje so tudi mislinjski župan Bojan Borovnik in Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec T 02 881 21 16 W tic@slovenjgradec.si »Invalidi so ljudje, ki imajo težave, zaradi gledališče, Glasba, Koncerti ZDISFilm, Kino in na Otroški programi G turizem-slovenjgradec.si termine v termah morju, v slovenjgraški župan Tilen Klugler.Opera, Slednjega so plesizkoristili katerih ne morejo živeti čisto tako, kot društvu so delovale delavnice ročnih del. povabili kot slavnostnega govorca, saj po Prosti časima, Pohodi Gastronomija Tečaji, Izobraževanje Vodene vadbe običajno živijo ljudje. Zato so napisani zakoni. AP besedah Tamšetove, »velik posluh do invalidov«.

Uspešen tradicionalni planinski dan

14. FESTIVAL DRUGAČNOSTI

Delavnice, Vodstva

>2021

Družabni dogodki

Predavanja, predstavitve

Drugo

Zdravje

Likovne delavnice

Ekologija

Šport

17 13

MESTO IN PODEŽELJE /

Slovenjegraško poletje 2021 V organizaciji Kulturnega doma Slovenj Gradec je uspešno minil tudi letošnji festival kulture Slovenjegraško poletje 2021, na katerem se je zvrstilo 11 glasbenih, gledaliških, lutkovnih, folklornih in filmskih dogodkov. Nastopajoči in občinstvo so bili navdušeni nad ambientom dogajanja, dvoriščem dvorca Rotenturn, obiskovalci tudi z izborom prireditev. AP

v Nika Hölcl Praper

Folklorna skupina Sredets, Bolgarija

Poletje v D.tajlu gre v jesen D.tajlovci smo skupaj z mestnimi zanesenjaki, na čelu z Davidom Šisernikom, ter ob podpori Javnega zavoda Spotur in Mestne občine Slovenj Gradec začeli poletje – Poletje v mestu z veliko modno revijo, na kateri ste zaploskali novim trendom za tople dni. V našem kolektivu smo se odločili za temo Nedolžnost – dolžnost in modele odeli v belo, ki v sebi skriva celo mavrico, je hkrati nežna in subtilna ter močna in neuničljiva. Oblekli nismo samo ljudi, temveč tudi naše pasje prijatelje, ki so se po modni brvi sprehodili ob zvokih DJ Klemenza. Modni beli, nedolžni kosi so skoraj v trenutku pošli – celo čez veliko lužo, zato je vse že pripravljeno na jesensko modno fotografiranje. Kose za revijo so ustvarili: Stanka Blatnik, Nataša Knuplež, Andreja Kragelnik, Tatjana Dragićević, Rahela Mačič, Suzana Seitl, Lena Koprivnikar, Maja Pilih, Jaka Cesar, Vesna in Tomaž Žvikart ter Karin Potočnik. Konec julija smo v naši trgovinici gostili festival animiranega filma Zebra in se z risankami vrnili v otroštvo, najbolj ustvarjalno obdobje življenja, kjer je bil najdejavnejši Jernej Kovač Myint. Kot ste najbrž že opazili, pa imamo povsem novo likovno opremo izložbenega okna, za katerega je poskrbela nova članica Maja Gorjup. V D.tajlu prisegamo na izrek G. Shawa, da bistvo življenja ni v tem, da se najdemo, marveč, da se ustvarimo. Kreacija je to, kar nas združuje v rastoči ekipi društva ustvarjalcev D.tajl, ki se ji lahko pridružiš tudi ti, če ustvarjaš in potrebuješ moč in podporo skupine. Ta mesec je za nas posebej svečan, saj bo po koronskih zapletih v naše roke priromalo Bernekerjevo priznanje in to prav v času praznovanja rojstnega dne D.tajl Concept Store z Glavnega trga 25 v Slovenj Gradcu, kamor vas vabimo v petek, 17. septembra, ob 18. uri. Za v prihodnje smo si zastavili še več izzivov, še bolj kakovostno ponudbo, več dogodkov in druženja z vami, ki nas že šest let podpirate na naši poti. Prvi dogodek Moda in neroda bo že 6. septembra 2021 ob 17. uri, ko se dobimo v trgovinici vsi, ki imamo radi dobre zgodbe. Predstavili vam bomo knjigo z naslovom Moda in neroda pisateljice dr. Aksinje Kermauner. Hvala vsem, sedaj pa je čas za nas, da se objamemo.

KP

v Nika Hölcl Praper

Katalena Orlek

v Nika Hölcl Praper

SAŠO VRABIČ

KULTURA /

Obrni ploščo Galerija Ravne: 25. 8.–19. 11. 2021

Razstavišče Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika: 23. 9.–19. 11. 2021

Razstava Saša Vrabiča z naslovom Obrni ploščo je razdeljena na dve prizorišči: Galerijo Ravne in od 23. septembra še na razstavišče Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Glavnino razstave predstavlja 83 slik na papirju z naslovom Naslovnice (Resnične barve). Poleg njih bodo na ogled še slike Poklon razstavišču (triptih): Stairway to Heaven, The Doors, AC/DC in zvočni video A vendar se vrti/Eppur si muove. Na drugem prizorišču bodo na ogled serija fotografij Gumice, glasbeni videi iz serije Tape Loop, risbe, knjige umetnika, skicirke, multipli in različni grafični dizajni. Na slikah z naslovom Naslovnice (Resnične barve) je slikar upodobil priredbe naslovnic vinilnih plošč izpred internetne dobe nekaterih glasbenih izvajalcev. Vsem 83 naslovnicam je skupno, da se v imenu glasbenikov ali v naslovu albuma pojavlja barva. Na slikah je večkrat spremenjen napis, kot domiseln anagram iz črk imena glasbene skupine ali izvajalca, kjer se avtor osredotoča na opise barv ali izraze iz slikarske terminologije. Tipografija črk sledi originalni in je zato prepoznavanje imen lažje. Nekatere zlahka prepoznamo, nekatere melodije nam zazvenijo v ušesih, pri drugih se samo nasmehnemo ob avtorjevi domislici, ko se poigra z imenom glasbene skupine ali naslovom albuma. Kar je mišljeno metaforično, Vrabič vzame dobesedno in tako vzpostavi primarni nivo komuniciranja, ki ga poznamo iz pregovorov, o čemer priča tudi naslov razstave Obrni ploščo. Naslovnice plošč govorijo o nekih drugih, predinternetnih časih, ko smo glasbo poslušali v domači samoti in v celoti, kot album. Vsako od 83 Naslovnic (Resnične barve) spremlja haiku. Sašo Vrabič je eden vidnejših predstavnikov postmedijskega slikarstva. V njegovih delih zasledimo komentarje sodobne informacijske družbe ter razmerij v medčloveški komunikaciji. KGLU

RAZSTAVLJENA ROKODELSKA UMETNIŠKA DELA

Matijaževo spogledovanje s steklom Steklo zna biti čarobno. Taljeno je tudi neuničljivo, tak spominek bo čez stoletja enak, kot je bil ustvarjen. In niti dva rokodelska izdelka mojstra Matijaža Gostečnika si nista enaka. Prostore nekdanjih mestnih zaporov v Slovenj Gradcu je med poletnimi dnevi krasila razstava umetniških izdelkov iz taljenega stekla mojstra Matijaža Gostečnika, domačina in imetnika certifikata kakovosti domače in umetnostne obrti. Posvečeno oživljanju mestnega jedra, praznovanju 770-letnice slovenjgraške župnijske cerkve sv. Elizabete in praznovanju avtorjevih 70 let jo bo Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec gostil še do konca leta. »Včasih sem se spogledoval še s kom drugim, z ženskami, zdaj pa se s steklom. In vedno se mi pozna, da ustvarjam z veliko energije. Letošnjo pomlad sem naredil zajetno kolekcijo steklenih

V TANDEMU V TURIŠKI VASI

Niko R. Kolar in Adi Smolar

skulptur brez ohišij, poimenovano Matijaževo spogledovanje s steklom, ki kot triptihi visijo v vsaki od šestih zaporniških celic,« predstavlja avtor svojo postavitev v pritličju muzejske stavbe na Glavnem trgu. Cikel je usmerjen v izdelke za notranji interier, kot so vitraži in triptihi, ki jih je možno obesiti v stanovanja kot sliko ali okras. Mojster je letos izdelal tudi podobe svetnice Elizabete. Predvsem bi svoje izdelke rad pokazal mladini, ki se uči o steklu. Opaža namreč, da se tej surovini premalo posvečamo: »Čeprav je ena od najširše uporabnih, o njej skoraj nič ne vemo.« Sam ustvarja po postopku fuzije ali taljenja stekla, ki se konča pri 830 °C. Vsa priprava je hladna in ročna, s steklarskim nožem reže, kar si je zamislil. Kakšne je volje, se na izdelku pozna, ko ga vzame iz peči. Ljudi, ki jih to zanima, rade volje sprejme v svoj atelje. AP

opisuje pojav in odtis Nikolaja Rudolfa Kolarja v Slovenj Gradcu, na Koroškem in širše v Sloveniji, marsikoga ne pušča ravnodušnega. Besedo na prireditvi je s svojimi socialno angažiranimi

v AP

in poučnimi skladbami še popestril slovenski glasbenik in poet Adi Smolar in znova dokazal, da so nekatere že pred desetletji nastale njegove skladbe zdaj ponovno aktualne. AP

Turistično-športno društvo Vedrin je skupaj s svetom domače vaške skupnosti v Turiški vasi pripravilo poletni literarno-glasbeni večer z Nikom R. Kolarjem in Adijem Smolarjem. Nekdanji galerist, literat, urednik in založnik, dolga leta zaposlen kot delavec v kulturi, je predstavil svojo avtobiografijo Vsakdanje komunikacije, ki jo bogatijo tudi izbrani spomini nekaterih njegovih kolegov, znancev in prijateljev. Knjiga, ki

>2021

KULTURA /

SKUPINA JAZOO PRAZNUJE 25 LET

Letošnje leto je leto akcij

»Ko špilamo, zadaj je pa sonce ...«

v Katarina Gornjak

V trenutni globalni situaciji, ko je veliko bendov prekinilo z delovanjem, je Jazooje motiviralo prav letošnje – jubilejno leto. Konec letošnjega marca je glasbena zasedba Jazoo v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec posnela tri videoposnetke (Tomo Novosel). V juniju so v tretjem poskusu koncerta LandEscapes na Uršlji gori končno dobili sončni vzhod, kot so si ga želeli, in pred kratkim objavili istoimenski video (Matic Borković/8Production). Avgusta so s sredstvi iz razpisa Mestne občine Slovenj Gradec ter s pomočjo Kulturnega društva SG in Mladinskega kulturnega centra SG pred dvorcem Rotenturn z gosti odigrali koncert ob 25. obletnici njihovega zelo uspešnega delovanja. Izid in koncertne predstavitve novega materiala načrtujejo v izteku leta, v kratkem bodo namreč izdali že 7. album. »Prva dva albuma (On Time, Retro Future) žanrsko odražata funk rock in etno fusion, naslednji albumi pa so se bolj približevali jazzu

in eksperimentalnim zvrstem. Prihajajoči zna biti spet nekaj rahlo novega, a vsi, ki spremljajo naše delo, bodo takoj prepoznali

tisto rdečo nit, ki dejansko odraža tudi naš razvoj, raziskovanje, energijo in potovanje,« pojasnjuje Tomaž Pačnik, gonilna sila skupine, ki je prebila zid do uspeha s svojo nekomercialno držo in uspela ohranjati svojo lastno inovativnost. »Smo ena redkih skupin, ki ne izpostavlja posameznikov, ampak deluje pod 'znamko' Jazoo. Vsi v bendu smo aktivni tudi na mnogih drugih področjih in v projektih, vsi pa niso povezani z glasbo. Mogoče nam ravno zato Jazoo predstavlja pobeg iz realnosti, ko se damo v 'mehurček' in ustvarjamo. Po tolikem času, po 25 letih ustvarjanja, smo dobili precej trdo kožo in na nek način je to še vedno naš 'upor' mainstreamu. Čeprav tega nikakor ne delamo načrtno – delamo in prepustimo se občutku. Res pa brez interne logistične discipline, kompromisov med nami ter pomoči lokalnih organizacij ne bi zdržali tako dolgo,« še pojasnjuje Pačnik. Že davno so namreč dojeli, da s prilagajanjem trgu ne bi bili iskreni sami sebi. Nedavno so se sporazumno razšli z dolgoletnim basistom Nejcem Habermanom, ki je v njihovi glasbi pustil ogromen pečat. Nejc živi in dela v Londonu, razdalja je bila prevelika. V skupino so zopet povabili Davida Novaka, ki je bil basist že v prvotni zasedbi do leta 2006. Jazoo so: Tomaž Pačnik (klaviature, harmonika), Matjaž Mlakar (saksofoni, klarinet, elektronika), Katja Stare (flavta, saksofon, vokal, mala tolkala), Danijel Hartman (bobni, darbuka) in David Novak (bas kitara). AP

»Ko smo vsi objeti na Uršlji« (LandEscape)

v Matjaž Merčnik

NOVA KNJIGA

Varuhi časa in Viteški turnir Varuhi časa so pripoved o dobrih prijateljih, zvestobi, spoštovanju in seveda o potovanju skozi čas. Janja Naglič iz Slovenj Gradca stopa na pisateljsko pot z že drugo drzno avanturistično zgodbo, mladinskim domišljijskim romanom Varuhi časa 2: Viteški turnir, ki bralca (ponovno) popelje v svet potovanja skozi čas. »Nenadoma se znajdemo v preteklosti, v obdobju visokega srednjega veka. Glavni junaki Ana, Luka, Matej, Amelie in Tristan izhajajo iz povsem različnih življenjskih okolij, a kljub temu stkejo trdno prijateljstvo, prežeto s spoštovanjem, v njihovem odnosu prevladujeta skrb za drugega in medsebojna pomoč. Ne ozirajo se na razredne razlike, ki definirajo njihov stil in način življenja, ali na količino bogastva, zdi se, da se jih materializem sodobnosti ni

dotaknil ali zaznamoval,« pripoveduje avtorica o svojem drugem knjižnem delu, izdanem pri Založbi Primus, v katerem mlade bralce sooča tudi s spoštovanjem do starejših, pa družinskih odnosov: »Ob spoznavanju junakov zgodbe ugotovimo tudi, kako pomembne so vezi, ki nas povežejo z našimi najbližjimi, njihova toplina in brezčasna ljubezen; spoštovanje do sorojencev in zaupanje, ki ga razumejo le bratje in sestre.« Domišljijski roman Varuhi časa sloni na magični moči skrivnostnega ključa, ki ga je potrebno najti. »A tudi če se ključ najde, je potrebno razumeti, da deluje le na moč volje. Če si v življenju nekaj močno želiš, se moraš potruditi in sanje uresničiti, ob tem pa se zavedati, da čas brezkompromisno teče in se nikoli ne vrne. A modrec Trevian nas potolaži: 'Če še ni vse tako, kot mora biti, potem še zagotovo ni konec!'« še namigne mlada pisateljica. Se bralcem obeta nadaljevanje, Varuhi časa 3?

Ilustracije za obe knjigi, narisane s prepletom slikarskih in risarskih tehnik, je ustvaril Marko Štruc. V velikih formatih so bile v začetku julija na ogled postavljene v Knjižnici Ksaverja Meška. AP

FESTIVALA SHOTS IN ZEBRA

KULTURA /

Znana po čarobnem vzdušju

od 100+ filmov na festivalu, da lahko kandidiraš za večja sredstva), ravno čar in duša festivala. Ne znam si predstavljati, da bi se čez dan v kinu vrtelo 30 filmov, ki bi jih prišlo pogledat deset ljudi, zvečer pa petsto ljudi pride pogledat 5 filmov. Kje je tu spoštovanje do avtorjev?

Mednarodna festivala kratkih in animiranih filmov SHOTS in Zebra sta Slovenj Gradec že šesto leto zapored povzdignila med svetovna mesta filma. »Festivala sta postala samoumevna v smislu, da sta zasidrana v zavest ljudi, da zagotovo bosta, ker že čez leto ljudje sprašujejo, katere datume si morajo rezervirati, da ne bodo na dopustu. Nista pa samoumevna v smislu, da nas ljudje ne bi več podprli, in moram reči, da smo počaščeni, v kolikšnem številu se obiskovalci vračajo na festival. Najbolj veseli pa smo, ker niso samo stari obrazi, pač pa vedno znova nova publika, ki na novo odkriva čarobno vzdušje, po katerem smo zdaj že znani,« pravi direktor festivalov Tomo Novosel. Na kakšen način je epidemija vplivala na ustvarjanje filmov? TN: Mednarodna produkcija se je izredno znižala, povečalo pa se je število študentskih in animiranih filmov. Študentskih, ker so lahko fakultete zagotovile opremo in mehurčke, animiranih, ker so avtorji večinoma ustvarjali doma, vsa druga produkcija se je prepolovila, kar je povezano s karantenami, zaprtjem javnega življenja ter nepredvidljivostjo situacije, v kateri smo se vsi znašli. Vsebina sicer – zaenkrat – še ni bila vezana na pandemijo, bo pa ta tema zagotovo aktualna v naslednjem letu ali dveh, upam, da na čim bolj svež pogled in ne samo zaradi tega, ker bo ’aktualno’. Izbor filmov, ki jih pokažete publiki, je zagotovo poseben podvig. Kaj ste izbrali tokrat? TN: Vedno pravimo, da je publika dovolj zrela, da ji pokažemo tudi neobičajne stvari, vsaj v smislu načina pripovedi in izbranih tematik. Verjamemo namreč, da je festival tudi vzgoja in rast občinstva. Mislim, da si ljudje zaslužijo, da vidijo nekaj, česar drugje ne morejo. Letošnja selekcija je bila pestra, so pa bile tematike individualizma, kapitala,

MLADINSKA ALTERNATIVNA KULTURA

MAD,

Špajz, koncert in razstava Po izgubi prizorišča za klubske koncerte na Celjski si alternativni kulturniki v Slovenj Gradcu želijo svoje lastne strehe nad glavo. Eden od impulzov v tej smeri je bil tudi alter dogodek Zapuščinska obravnava.

LGBTQI+, splava in manjšine ter družinske tematike. Omeniti moram tudi Zebro in njen nov, večerni program Zebra med zvezdami, kjer smo na odprtem prostoru predvajali zahtevnejše animirane filme oz. primerne za 12+. Tudi tu sta se dokazali zrelost in zanimanje publike, ki si tovrstne vsebine želi. Je zanimanje ustvarjalcev za festival še vedno tako veliko? TN: Menimo, da je še večje. Začelo se je dogajati, da na festival ne pridejo izključno avtorji filmov, pač pa gostje iz tujine, ki so za festival slišali prek različnih priporočil in kanalov – v tem smislu je največ zunanjih obiskovalcev iz Avstrije in Nemčije. Avtorji opozarjajo, da je naš koncept, ki je fokusiran v kulturni turizem (dnevni izleti po regiji, zvečer filmske projekcije), unikaten, ker fokus polaga na najboljše filme po izboru selektorja. Smo tudi eden redkih festivalov, ki filmov ne kategorizira, temveč program popolnoma premeša, kar avtorji vsako leto pohvalijo. Po svoje je ironično, da je to, kar nas za razpise dela popolnoma nesimpatične (večji razpisi zahtevajo

Ni samo publika vsako leto številčnejša, temveč tudi število prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati pri izvedbi. Očitno oba festivala domačinom pomenita res veliko. TN: Res je postalo nenapisano pravilo, da se festivalska ekipa širi v nek podmladek, ki je v zadnjih dveh letih veliko bremena odvzel nam, ki smo tu že od začetka. Zdaj si ne znamo več predstavljati tega festivala brez prostovoljcev, ki so srčni in predani. Počaščeni smo, da so del nas, hkrati pa je potrebno omeniti, da imamo res odlično kemijo znotraj vseh, ki festival pripravljajo, kar se po mojem mnenju čuti navzven. Najlepši občutek je, ko stojimo na odru ob koncu festivala, tonski tehnik zavrti ’naš’ komad, ljudje ploskajo, mi pa se gledamo, komu bo prvemu ušla solza. No, potem skoraj vsem, pa ni več važno, kdo je bil prvi. Veš samo, da je zelo lepo in da nas povezuje nekaj večjega, kar smo skupaj ustvarili. MN

v Nika Hölcl Praper

zasnova z vključitvijo več nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s prirejanjem dogodkov. Pred nekaj meseci se je rodila ideja o ustanovi, namenjeni mladinski alternativni kulturi, s katero so na občini že seznanjeni. Alternativna kultura je atribut mesta.« Dogodek v organizaciji društva MAD in s podporo nevladne organizacije raum AU ter JSKD Slovenj

Gradec so poimenovali Zapuščinska obravnava, saj pomeni poklon pokojnemu Špajzu, a z optimističnim pogledom v prihodnost. Na koncertu so nastopili trši domači bendi, kot so Britof, Nage Babe, BHB, Rafuda, in drugi domačini, ki se ukvarjajo z nekomercialno glasbo. V prostorih haba na Partizanski je bila na ogled razstava vtisov Živela ustvarjalnost: Špajzovci! AP v Nika Hölcl Praper

Da je alternativna kultura del mesta Slovenj Gradec (»da raznolikost je vrednota in da je odprto okolje skrb vseh nas«), so z razstavo in koncertom pokazali člani mladinskega alternativnega društva MAD, ki so do nedavnega vodili klub Špajz. Predsednik društva Andraž Čas je povedal, da je bil dogodek v prvi vrsti namenjen zbiranju sredstev za preživetje društva, ki se je v zadnjem obdobju znašlo pred precejšnjimi, tudi finančnimi izzivi. Pogubno je bilo tudi popolno zaprtje javnega življenja. »Za Špajzom sicer ne jočemo preveč. Za bolj dolgoročno rešitev pa je potreben poglobljen dialog z MO SG ter širša

>2021

TURIZEM /

OBLETNICA SVETE ELIZABETE

Sv. Elizabeta in Slovenci

dobriga sturila«, ta mlada vdova je poslej vse svoje misli posvetila križanemu Gospodu in vse svoje moči človeku, ki ga je razjedala bolezen – telesna ali duhovna.

Leta 1207 – dobro leto zatem, ko je Frančišek iz razvajenega bogataškega sina postal asiški ubožec, prijatelj križanega Gospoda in preprostega, majhnega, odrinjenega človeka – je v kraljevski družini na Ogrskem ugledala luč sveta Elizabeta. Komaj štiriletno hčerko kralja Andreja so zaročili s turingijskim mejnim grofom, štirinajstletna se je z njim poročila in možu rodila tri otroke. Dvajsetletna je ovdovela. Ta mlada, po telesu krhka, po duhu močna žena, o kateri je znameniti kapucinski pridigar Janez Svetokriški leta 1696 zapisal »sv. Elizabeta po noči je tihama s postele vstajala, inu dolgu časa je molila, po dnevi pak tem bolnem, inu potrebnim stregla, inu vsem je svojo milost izkazala in je špetalarjem tulikajn

Našim slovenskim prednikom jo je kot priprošnjico bolnih in ubogih ter zavetnico vseh, ki so se za te nemalokrat odrinjene ljudi žrtvovali, predstavil in jo priporočil njen znameniti sorodnik, oglejski patriarh in slovenjgraški gospod Bertold V. Andeški. Ukazal je, da se njen god po vsem patriarhatu slovesno obhaja, torej tudi po vsem slovenskem ozemlju južno od Drave, ki je vanj spadalo. Tedaj je slovensko ljudstvo vzelo sv. Elizabeto na neki način kar za svojo svetnico. Le petdeset let za slovenjgraško, morda najzgodnejšo Elizabetino božjo hišo sploh, je njej v čast že stala cerkev na Ljubnem ob Savinji. Tema dvema župnijskima cerkvama so se pridružile še tri podružnice sv. Elizabete: leta 1499 je prvič omenjena Podreber pri Polhovem Gradcu in iz tega časa Mali Otok pri Postojni, leta 1673 Pohorje pri Cirkulanah v Halozah. Kot priprošnjico bolnikov in zavetnico bolniškega osebja so sv. Elizabeto častili predvsem po bolnišnicah. Posebej znana je bila z ljubljansko bolnišnico (blizu današnjega Tromostovja) združena cerkev sv. Elizabete iz srede 14. stoletja. Pozneje so si jo prilastili luterani: tod je leta 1562 Primož Trubar deloval kot prvi predstojnik slovenske protestantske cerkve. Leta 1600 je škof Tomaž Hren to cerkev spet pridobil za katoličane in jo ponovno posvetil; ohranila se je do leta 1831. Iz časa škofa Hrena je zanimiv še naslednji podatek: ko je 31. avgusta 1608 posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljani, je v Marijin oltar vložil tudi relikvije sv. Elizabete.

Čudež z vrtnicami, olje na platno, 585 x 175 cm. Slika neznanega slikarja iz ok. 1900 je bila po naročilu izdelana za bolnišnico sv. Elizabete v Ljubljani. Danes jo hranijo v stiškem samostanu.

ULIČNA RAZSTAVA

Sicer pa imamo poleg raznih upodobitev – posebno znan je kip svetnice v cerkvi Marije Snežne nad Avčami pri Kanalu, delo koroškega rezbarja iz časa okoli leta 1515 – vrsto slik sv. Elizabete v cerkvah, ki so bile povezane z mestnimi bolnišnicami ali zavetišči za bolne in ostarele, ter seveda po cerkvah Frančiškovih redov. Tako sta v kapucinski cerkvi v Škofji Loki v Frančiškovi kapeli upodobljena: na svetnikovi levi strani sv. Ludvik, francoski kralj, na desni strani

v AP

pa prav tako kraljevsko opravljena sv. Elizabeta, oba zavetnika Frančiškovega svetnega reda. Sicer pa stara oznanila te cerkve redno posebej poudarjajo god sv. Elizabete Ogrske, kraljice, vdove, patrone tretjerednic, občasno poročajo o 4-dnevnih duhovnih vajah za tretjerednike ob godu sv. Elizabete, napovedujejo, da bo na god sv. Elizabete ob 7h sv. maša v špitalski cerkvi, kjer je tudi lepa podoba svetnice, ki ubožcem deli kruh. Velike stiske prve svetovne vojne so zgled sv. Elizabete na svoj način priklicale v dejaven spomin: leta 1917 je bila pri stolnici v Ljubljani ustanovljena Elizabetina konferenca z namenom pomagati pomoči potrebnim. Konference so se naglo razširile po škofiji in se povezale v Družbo sv. Elizabete, ki je bila v letih 1917–1946 ena vodilnih dobrodelnih organizacij pri nas. Vsako leto je redno podpirala od 400 do 500 pomoči potrebnih. Univ. prof. dr. Metod Benedik, OFMCap

(Besedilo v razstavi Krona, kruh in vrtnice, 2007, uredil Marko Košan.)

Sv. Elizabeta v mestu glasniku miru Ker je Mestna občina Slovenj Gradec v letošnjem letu poudarek dala tudi obeležitvi 770-letnice posvetitve župnijske cerkve svete Elizabete, ki je hkrati najstarejša cerkev na svetu, posvečena tej dobrotnici, je Koroški pokrajinski muzej na Trgu svobode postavil ulično razstavo o častitljivem jubileju te cerkve.

Janez Gosar, Sv . Elizabeta kot tretjerednica v svojem hospitalu, 1897, stenska podoba v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu

Pomemben, baročno bogat sakralno umetnostni spomenik, ki ga danes krasi glavni Elizabetin oltar, leta 1734 izdelan v delavnici Janeza Jakoba Schoya v avstrijskem Gradcu (za časa župnika Petra Leskovarja restavriran in iz klasicistične v izvirno baročno podobo vrnjen), je prva stavba v srednjeveškem trškem naselju ob rečici Mislinji, ki kmalu pridobi tudi mestne pravice. Prvotno grajena sicer manjša od današnje je bila leta 1251 posvečena zavetnici revnih in ubogih ter zaščitnici karitativnih dejavnosti, madžarski princesi, turingijski deželni grofici in andeški svetnici Elizabeti, umrli le 20 let prej.

S to cerkvijo se je Slovenj Gradec vpisal med pomembna središča Evrope in sveta. Razstava, ki bo na ogled do novembra, ko bodo obletnico cerkve obeležili s prireditvijo na Trgu svobode, je KPM postavil v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem Markom Košanom in prikazuje mejnike slovenjgraške zgodovine v povezavi z grofi Andeškimi in nastankom te cerkve.

»Cerkev je bila posvečena 30. aprila in obletnico smo prikazali z objavami na spletu. V živo se bo več dogajalo jeseni, 17. novembra namreč sv. Elizabeta goduje. Tudi septembra bo prav dobrodelnosti posvečen Mirovniški festival. Namen imamo pripraviti še virtualni sprehod skozi zaklade sv. Elizabete,« pojasnjuje Marija

Lah, direktorica zavoda Spotur Slovenj Gradec. Že stoletja se na Elizabetin god novembra odvija v mestnem jedru sejem, Slovenj Gradec je bil namreč že v srednjem veku sejemsko mesto. Letošnji bo obogaten z dodatnimi dogodki ob obletnici. AP

OSREDNJA RAZSTAVA KOROŠKA KOŠTA

TURIZEM /

Najznačilnejše so bile močnate jedi

na ogled ambientalne postavitve: dimnica, črna kuhinja, štedilniška kuhinja in materialna dediščina, povezana s kulturo prehranjevanja,« še dodaja Brigita Rajšter. Razstava Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin bo na ogled do maja 2022, od torka do sobote med 9. in 15. uro. Njena avtorica je Brigita Rajšter. Fotografije na razstavi so avtorsko delo fotografskega mojstra Toma Jeseničnika. Razstavo je oblikoval Andrej Knez. Soavtorji besedil interaktivnega kataloga so mag. Tadej Pungartnik, Liljana Suhodolčan in Andreja Šipek. AP

Koroški pokrajinski muzej (Muzej Ravne) je na Na gradu 2 odprl občasno razstavo Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin, osrednji dogodek ambicioznega in uspešnega projekta Koroška košta, navezanega na razglasitev Slovenije za evropsko gastronomsko regijo leta 2021. Projekt temelji na trajnostnem razvoju, krepi promocijo koroške prehrambne dediščine in spodbuja lokalno samooskrbo. Na razstavi predstavljajo bogato in pestro tradicionalno prehrambno kulturno dediščino treh koroških dolin, značilno za 20. stoletje tako v kmečkih kot delavskih okoljih. Direktor muzeja mag. Tadej Pungartnik je ob tem pojasnil, da podrobneje predstavljajo 26 različnih jedi, poseben poudarek pa dajejo našemu rženemu kruhu, ki je zagotovo koroška značilnost. Dolgoročni cilj je namreč, da peko tega kruha vpišejo v register nesnovne dediščine, ki ga po pooblastilu Ministrstva za kulturo vodijo v Slovenskem etnografskem muzeju. »Rženi kruh je za Korošce zares izjemen in zelo pomemben. Želimo ohraniti tradicionalen način priprave, po stari recepturi z domačim kislim testom, postopek smo natančno zapisali in dokumentirali,« pojasnjuje etnologinja Brigita Rajšter, ki na razstavi predstavlja več kot 90 značilnih, tradicionalnih koroških jedi in pijač, med njimi 26 jedi z recepti. »Izpostavljene jedi so kločevi nudlni, ajdov povitnjek, r∂pičeva župa, sir ali koroška skuta

s čebulo in bučnim oljem, trente, hrenov zós, mežerli, številne druge jedi ter grumpi (ocvirki) kot osnovna zabela in nosilec okusa koroške košte, saj ji dajo značilna vonj in okus. Pozornost posvečamo izbranim predmetom kuhinjske opreme, posodju in pripomočkom iz zbirk, ki jih hranimo v muzeju. Razstavo smo nadgradili z vključitvijo 12 dislociranih muzejskih stalnih razstav in zasebnih muzejskih zbirk, kjer so

v Tomo Jeseničnik

GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2021

Odmeval je velik slavnostni koncert Na tromeji med občinami Slovenj Gradec, Mislinja in Velenje, ki sodi v Vaško skupnost Šmiklavž Mestne Občine Slovenj Gradec, se je kljub razmeram, podrejenim epidemiji, uspešno odvil že 45. mednarodni festival Graška Gora poje in igra. Letos zaradi proslavitve jubileja ni imel tekmovalnega značaja, pač pa revialni. Eden izmed starejših tovrstnih festivalov v Sloveniji, Graška Gora poje in igra, je tudi letos gostil izjemna imena narodnozabavne glasbe. Na velikem jubilejnem koncertu na edinstvenem prireditvenem prostoru z lepo naravno kuliso so nastopale skupine, ki so nekoč na tem festivalu že igrale in hkrati dosegle lep rezultat. To so Vera & Originali, Zaka' pa ne, Veseli svatje, Trio Roberta Goterja, Zupan, Katrca, Golte, Vikend ter domača skupina Fantje z Graške Gore, le ansambel Jodel Express je odpovedal svoj nastop. Od tujih skupin je navdušila Grupa Štimung iz Hrvaške. Organizator Kulturno društvo Graška Gora je zadovoljen z obiskom poslušalcev, festival, za katerega občinstvu niso zaračunavali vstopnine, mu je kljub zaostrenim pogojem uspelo izpeljati nemoteno. Na tak način zelo uspešno promovirajo domačo glasbo in glasbenike. Zaradi uspešne organizacije in dela dvigujejo festivalsko raven, po kateri se zgledujejo tudi številni drugi tovrstni festivali. Koncert je snemala RTV Slovenija, predvajan je bil v dveh oddajah.

>2021

Partnerji v projektu so bili: MO Slovenj Gradec, MO Velenje, Občina Mislinja, Festival Velenje, Spotur Slovenj Gradec, RTV Slovenija – Regionalni RTV-center Maribor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Slovenj Gradec, ZKD Šaleške doline.

AP

 Domači ansambel Fantje z Graške Gore ob uspešnem nastopu na festivalu Graška Gora poje in igra

v Jože Miklavc

Župana in predstavnica treh sosednjih si občin, mejaši na Graški Gori, so pokramljali z voditeljico festivala.

v Jože Miklavc

ŠPORT /

OLIMPIJSKE IGRE TOKIO 2020 – ŠPORTNO PLEZANJE

Janja Garnbret – olimpijska prvakinja! Šesti avgust leta 2021 se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa. Janja Garnbret, 22-letna športna plezalka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, je v Tokiu zmagala na prvi tekmi športnega plezanja v zgodovini olimpijskih iger. Janja je bila najboljša že v kvalifikacijah, ki so potekale dva dni pred finalom in ki so izluščile osmerico tekmovalk, ki se je v finalu pomerila za naslov olimpijske prvakinje. Tako kot veleva tradicija v kombinaciji, se je finale začel s hitrostnim plezanjem, disciplini, ki Janji sicer najmanj ustreza. Kljub temu se je z odličnim plezanjem izkazala že v prvi izmed treh disciplin – s časom 7,81 s je postavila nov slovenski rekord in osvojila peto mesto. Sledila je njej veliko bolj ljuba disciplina, balvani. Plezalke so se v finalu merile na treh in vsi so bili izjemno zahtevni. Od 24 poskusov smo tako videli le dva vrhova, za oba pa je poskrbela prav Janja, ki je mojstrsko rešila tako prvi kot drugi balvanski problem. Takrat je že bilo jasno, da je v tej disciplini ne more prehiteti nobena tekmica. V zadnji disciplini, težavnostnem plezanju, je še enkrat potrdila svoje mojstrstvo in dosegla 37. oprimek. Po njenem nastopu je že bilo jasno, da si je zagotovila medaljo, na to, kakšnega leska pa bo, je bilo potrebno počakati še na nastope njenih tekmic. Nobena izmed tekmovalk, ki so nastopile za njo, se njenemu dosežku ni uspela niti približati in veselje v slovenskem taboru se je lahko začelo. Končni vrstni red v finalu športnega plezanja: Plezalka

Hitrost

Balvani

Težavnost

Točke

Janja Garnbret (SLO)

Miho Nonaka (JAP)

Akijo Noguči (JAP)

Aleksandra Miroslaw (POL)

Brooke Raboutou (ZDA)

Anouck Jaubert (FRA)

Jessica Pilz (AVT)

Čaehjun Seo (J. KOR)

112

Janja, ob vseh vaših dosedanjih uspehih bi lahko rekli, da ste že kar vajeni zmagovati. Pa vendarle ima olimpijsko zlato zagotovo drugačen lesk od ostalih medalj? JG: Da, zagotovo. Olimpijske igre so res nekaj posebnega, že zaradi tega, ker so na sporedu le vsaka štiri leta, tokratne pa še posebej, saj je bilo športno plezanje prvič na njihovem sporedu. Zadnji dve leti sem resnično delala samo za ta cilj, za to, da bom najbolje v svojem življenju pripravljena ravno na dan nastopa na letošnjih olimpijskih igrah. Vsak dan sem razmišljala samo o tem svojem cilju, tako da bi v šali lahko rekla, da bi zamenjala vse prejšnje medalje za olimpijsko zlato. Res pa je tudi, da so me vse prejšnje medalje pripeljale do te. Res sem bila presrečna, da mi je uspelo. Če verjameš in čutiš, da boš nekaj dosegel, potem ti bo to tudi uspelo. Ne smeš se ozirati na druge in jih poslušati, kot ti govorijo takšne in drugačne stvari in te s tem želijo oddaljiti od tvojih sanj. Pred igrami ste bili v očeh poznavalcev, vaših tekmic in navijačev glavna favoritinja za zmago. Kako ste se spopadli s pritiskom, ki ga breme favoritinje prinaša? JG: Po eni strani sem si za vlogo favoritinje kriva kar sama, zaradi svojih prejšnjih uspehov. Vloga favoritinje mi je bila vzpodbuda in motivacija, saj so tudi vsi ostali verjeli, da bom zmagala. Po drugi strani pa je to seveda prineslo tudi dodaten pritisk, ker so vsa plezalna javnost, vsi navijači in tudi mediji od mene pričakovali zmago in mi že pred tekmo dajali medaljo okrog vratu. Poleg tega sem si tudi sama te zmage zelo želela in tako sami sebi ustvarjala dodatni pritisk. Zaradi vsega tega je bilo to resnično najtežja tekma v mojem življenju in karieri. Že tako je na olimpijskih igrah vse skupaj precej drugače. V olimpijski vasi srečuješ ostale športnike, nekatere izmed njih z medaljami okrog vratu. Bereš o tem, da na

Janja je v Tokio sicer prispela kot glavna favoritinja za zlato medaljo v športnem plezanju, a na olimpijskih igrah se je že velikokrat izkazalo, da favoriti ne zmagujejo vedno. Pritisk zaradi pričakovanj javnosti, medijev in tudi nje same je bil res velik, a ga je zdržala, zanesljivo opravila s konkurenco in potrdila, da je trenutno najboljša športna plezalka na svetu. Pa ne samo trenutno. Janja Garnbret je najboljša športna plezalka v vsej zgodovini tega športa, kar priznavajo tudi njene tekmice in svetovna plezalna javnost. Z olimpijskim zlatom je tako še dopolnila izdatno zbirko odličij. Dodala ga je namreč k šestim zlatim medaljam s svetovnih prvenstev in eni zlati z evropskega prvenstva. V svetovnem pokalu je 47-krat stopila na stopničke, od tega 30-krat na najvišjo. Svetovni pokal je v kombinaciji osvojila štirikrat (2016–19), enkrat v balvanih (2019) in trikrat v težavnosti (2016–18). v Reuters

v Reuters

olimpijskih igrah ne zmagujejo vedno najboljši, in podzavestno začneš o tem razmišljati. Te igre so bile nekaj posebnega tudi zaradi razmer in omejitev, povezanih s covidom, saj nismo smeli nikamor. Vseskozi smo bili zaprti v hotelu, edini izhod je bil tisti, ko smo šli na trening. Zaradi tega niti za trenutek ne moreš odmisliti tekme in ves čas razmišljaš samo o tem. In zaradi vsega tega je bilo res težko. V športnem plezanju ste dosegli vse, kar se doseči da. Zagotovo pa imate še dovolj motivacije in najvišje cilje tudi za v prihodnje? JG: Ja, sedaj sem res dosegla vse, kar lahko v športnem plezanju dosežeš v tekmovalnem smislu. Sem pa vesela, da tudi, ko sem zmagala na olimpijskih igrah in se mi je s tem odvalil velik kamen od srca in je z mene padlo veliko breme, nisem čutila, da je to konec, da sem zaključila s svojo kariero. Še vedno imam precej visokih ciljev v tekmovalnem smislu. Seveda si želim nastopiti tudi na naslednjih olimpijskih igrah, ki bodo v Parizu. Zagotovo nimam tega občutka, da sem že dosegla vse, kar se doseči da, in sem še vedno zelo motivirana. V načrtu imam tudi nekaj projektov plezanja v naravnih stenah. Bi vas za konec lahko prosil še za kakšen nasvet ali sporočilo mladim, ki si želijo uspeti v športu? JG: Moj nasvet bi bil, naj sledijo svojim sanjam. Če verjameš in čutiš, da boš nekaj dosegel, potem ti bo to tudi uspelo. Ne smeš se ozirati na druge in jih poslušati, kot ti govorijo takšne in drugačne stvari in te s tem želijo oddaljiti od tvojih sanj. Predvsem je potrebno slediti svoji intuiciji in svojim željam.MaN

ŠPORT / ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC 2011

Nova sezona lige NLB je pred vrati Članska ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011 je pod taktirko novega trenerja Ivana Vajdla na začetku avgusta začela s pripravami na novo sezono. Poleg spremembe na mestu trenerja je prišlo do sprememb tudi v igralskem kadru. Slovenjgradčane so tako okrepili Blaž Kleč, Rok Golčar, David Svečko, Teo Jezernik in Nino Komar. Mesto športnega direktorja je prevzel Borut Ošlak, za čim boljšo telesno pripravljenost igralcev pa poleg Andraža Nabernika skrbi še en novinec v taboru Slovenjgradčanov, Benjamin Beliš. Na prvem treningu je svoje misli pred novo sezono strnil Ivan Vajdl. »Moram reči, da je kar nepričakovano, da sem postal prvi trener. S Sebastjanom (Sovičem) sva dobra prijatelja, ampak enostavno ima preveč dela v svoji rokometni šoli, zato sva zamenjala vlogi, čeprav sem se že kar dobro ustalil v lanski vlogi pomočnika. Zagotovo nas čaka velika obveznost, verjamem,

da imamo v klubu visoke cilje. Kar se tiče ekipe, imamo kar dobro sestavljeno, nekaj izkušenih (Blaž Kleč in Rok Golčar), ki so igrali v evropskih pokalih, imamo pa tudi veliko mladih, za katere upam, da se bodo od teh izkušenejših naučili čim več. Vesel sem, da se tudi Vid Levc vrača v tisto napadalno formo, ki jo je kazal pred poškodbo kolena, vesel sem tudi, da se je za nadaljevanje sodelovanja s klubom uspel dogovoriti Žan Šol. Zelo pa mi je žal mladega Aljaža Lampreta, ki je zaradi poškodb konec lanskega leta moral prenehati s svojo rokometno kariero. Sem pristaš hitrega, modernega rokometa, dobre agresivne obrambe, hitrega prenosa igre v protinapad, predvsem stila igre večinoma skandinavskih ekip in reprezentanc. Zagotovo imamo glede na lansko

Aktivno in tudi uspešno poletje judoistov ter judoistk V organizaciji Judo kluba Dravograd in Judo zveze Koroške je prvi vikend v juliju potekalo tekmovanje Junior & Senior Koroška open. Tekmovanja se je udeležilo 193 tekmovalcev iz 23 klubov in 11 držav. Najprej so se pomerili mladinci in mladinke. Jevgenija Gajić (do 48 kg) je osvojila prvo mesto, Žak Šuler (do 60 kg) je bil drugi, bronasta odličja pa so si priborili Neža Pečoler (nad 78 kg), Nace Herkovič (do 73 kg) in Nace Pečnik (do 81 kg). Na petem mestu sta tekmovanje končala Žan Boženk (do 66 kg) in Vid Kavnik (do 90 kg). Kasneje so se tekmovalci pomerili še v članski konkurenci. Neža Pečoler (nad 78 kg) je osvojila srebrno odličje, Tina Kovač (do 57 kg) je bila tretja, Žak Šuler (do 60 kg) pa je tekmovanje končal na petem mestu. Isti vikend je v Varšavi potekalo evropsko prvenstvo v judo katah, kjer sta slovenske barve v mladinski konkurenci zastopali predstavnici Judo kluba Acron Slovenj Gradec Urška Bernard in Nuša Perovnik. V predtekmovanju sta zasedli odlično 2. mesto v nage-no-kati in se tako uvrstili v finale. V finalnem nastopu sta prikazali izredno tehniko kate, kar je bilo po oceni sodnikov dovolj za odlično 4. mesto. Slovenjgraški judoisti in judoistke so nastopili tudi 17. in 18. julija na mladinskem evropskem pokalu v Pragi. Pri fantih se je najbolj izkazal Nace Herkovič (do 73 kg), ki je v konkurenci 52 tekmovalcev po petih težkih borbah, v katerih je zabeležil tri zmage in dva poraza, tekmovanje zaključil na zelo lepem 9. mestu. Nastopila sta še Nace Pečnik, ki je z eno zmago tekmovanje zaključil v drugem krogu, in Tina Kovač, ki je tekmovanje končala po porazu v prvem krogu. Isti vikend so se na kadetskem evropskem pokalu v Bukarešti merili kadeti in kadetinje. Prvi dan sta na tatami stopila Jevgenija Gajić in Miha Kamenik. Miha, ki je prvič nastopil na evropskem pokalu, je v prvem krogu zabeležil zmago, v drugem pa ga je zaustavil predstavnik Rusije. Jevgenija je tokrat tekmovanje končala že v prvem krogu tekmovanja. Drugi dan sta na blazine stopila še Neža Pečoler in Vid Kavnik, ki sta svoje tekmovanje prav tako zaključila po prvi izgubljeni borbi.

>2021

sezono še ogromno rezerve, tako v fazi napada kot obrambe. Upam, da bodo lahko na tekmah prisotni tudi naši zvesti navijači, saj je igranje pred polnimi tribunami nekaj čisto drugačnega kot to, s čimer smo bili soočeni lansko leto.« V drugi polovici avgusta so s treningi pričeli tudi v mlajših selekcijah slovenjgraškega kluba. Želijo si, da bi se jim pridružilo čim več mladih športnikov, zato jih vabijo v športno dvorano Slovenj Gradec, kjer se lahko udeležijo treningov in se preizkusijo v tem zelo dinamičnem in atraktivnem športu, ki ima v našem mestu že skoraj 70-letno tradicijo.

MaN

Na začetku avgusta je v Bukarešti potekal evropski pokal za mladinke in mladince. V konkurenci 298 tekmovalcev iz 29 držav je barve Slovenije branil član Judo kluba Acron Slovenj Gradec Nace Herkovič (do 73 kg) in se z dvema zmagama in dvema porazoma uvrstil na 9. mesto. V sredo, 11. avgusta, je v Vidmu potekal še en evropski pokal za mladinke in mladince. V konkurenci 353 tekmovalcev iz 32 držav in s 3 kontinentov je tudi tokrat nastopil Nace Herkovič, ki je v prvi borbi z lepim metom premagal predstavnika Litve, nato pa po porazu v drugem krogu končal s tekmovanjem.

MaN

Slovenska olimpijska bakla

Slovenska olimpijska bakla je 21. julija obiskala Slovenj Gradec, njen prihod pa je bil spektakularen. V bližino Glavnega trga jo je namreč z motornim padalom izpod redkih oblakov spustil Bojan Gaberšek, svetovni rekorder v preletu z jadralnim padalom. Bakla je nato svojo pot do Glavnega trga nadaljevala v rokah 87-letne Kazimire Lužnik, legendarne slovenske tekačice, ki je še vedno aktivna pri vsakodnevnem nabiranju kilometrov. V središču mesta so udeležence nagovorili predsednik OKS – ZŠZ Bogdan Gabrovec, podžupanja Martina Šisernik in predsednica ŠZ Slovenj Gradec Mojca Verhovnik. Baklo so nato po mestnem središču ponesli številni domači športniki, predstavniki klubov in društev, konjeniki, zdravstveni delavci bližnje bolnišnice in uporabniki slovenjgraškega varstvenodelovnega centra. MaN

MLADI/

CORONA DETENTION KONCERT IZ MKC

Projekt bo postal medgeneracijski V svojem studiu je Mladinski kulturni center Slovenj Gradec v obdobju epidemije, ko v živo ni bilo mogoče nastopati, snemal niz koncertov domačih glasbenikov. Vse skupaj je pod imenom Corona Detention še zmeraj možno videti na njihovem YouTube kanalu, so pa koroško glasbeno občinstvo razveselili tudi z zaključnim koncertom v živo. Skozi projekt Corona Detention so šli koroški glasbeniki in skupine: Manifest, Jan Lužnik, Teemstaah, Nage Babe, Matthias Von Stumberger und seine Jugend, Uryian, Ditka s skupino in ZircuS. »Zdaj smo bili usmerjeni v zasedbe z mladimi člani, jeseni pa želimo nabor medgeneracijsko razširiti. Nastala bo nekakšna koroška on-line knjižnica vseh, ki ustvarjajo avtorsko glasbo … da se naredi tak kanal, kjer bodo vsi ti sešni vidni publiki,« je o načrtih projekta povedal tonski mojster mladinskega snemalnega studia Aleš Gangl. Parkirišče pred MKC-jem se je izkazalo kot dobro koncertno prizorišče. Na koncertu Corona Detention sta se predstavili mlada rock skupina

TABOR PLANINSKEGA DRUŠTVA

Otroci uživali v naravi Cilji članov Planinskega društva Slovenj Gradec so prenašanje izročila gorniške kulture na mlajše člane, omogočanje pristnega stika z naravo in premagovanje naporov pri gibanju v gorah. Poudarjeno je tudi razvijanje ekološke osveščenosti in zavesti o pomembnosti ohranjanja neokrnjenega gorskega sveta. Na Koči pod Kremžarjevim vrhom se je v avgustu odvijala dvodnevna planinska šola ali gorniški tabor. »Udeleženci so bili seznanjeni z etiko planinstva, načinom bivanja na koči in v naravi, rastlinskim in živalskim svetom v naši okolici in gorskem svetu, varovanjem gorske narave, gibanjem v temi, opazovanjem in orientiranjem po zvezdah, zdravo prehrano pohodnikov, pripravo na pohod in nevarnostmi v gorah,« je povedal

Manifest iz Kotelj in slovenjgraška punk rock zasedba Matthias Von Stumberger und seine Jugend, progam je udarno nadaljevala še slovenjgraška alter rock zasedba ZircuS s svojimi novimi skladbami, tokrat eksperiment s poudarkom na električni kitari. Matija Štumberger v Primož Juvan iz Matthias Von Stumberger und seine Jugend je o svoji zasedbi povedal: »Jaz sem po duši zadnjih 17 let predvsem bobnar, sem pa vedno rad prispeval v vseh svojih prejšnjih bendih skladbe, pač rad pišem pesmi. Tiste, ki so v raznih bendih šle skozi, so šle, tiste, ki pa ne, pa so se mi še zmeraj zdele toliko dobre, da sem jih posnel sam doma. Ker danes tehnologija to z lahkoto omogoča. Ko se je tega nabralo za prvi album in potem še za drugega, so mi kolegi namigovali, dajmo narediti to v en bend kot en

predsednik slovenjgraških planincev Danilo Goljat, ki je udeležence tabora prišel pozdravit pred njihovim odhodom domov. Vodja tabora Tanja Slatinek in Primož Areh, ki sta štirinajstim navdušenim mladim pohodnikom prikazala veščine planinstva in gorništva, predvsem pa osnove za varno in doživeto gibanje v gorah, sta dodala, da so zelo hvaležni vsem, ki so jim pomagali, na koči so namreč zanje prijazno skrbeli Milan Šuler in Manica Tretjak ter oskrbnika Anica in Ivi Jamnik. Na taboru so svoje delo predstavili tudi člani Gorske reševalne službe Maribor in zbrano mladino osveščali o nudenju prve pomoči ter pomembnosti klica gorske reševalne službe v primeru nesreče v gorah. Otroke so razveselili s postavitvijo reševalne žičnice, po kateri so jih spuščali kar nekaj ur. V dnevih uživanja v naravi so se tudi pripravljali na turo, uporabljali tehnično opremo, pripravljali ognjišče in bivak, kjer so bile prikazane osnove preživetja v naravi, osnovne tehnike hoje in plezanja, pa osnove orientacije in vremenoslovja. AP

projekt, kot en hec. Največji hec zame je bil, da sem kot bobnar moral presedlati na kitaro in vokal, kar nikakor ni moja domača pozicija, je pa vsekakor zabavno. Upam, do so se tudi drugi imeli tako fajn, kot sem se imel jaz.« Pred koncertom Corona Detention so se v urbanem parku pred MKC mimoidoči lahko preizkusili v ustvarjanju grafitov. Člani društva Slackline Slovenj Gradec so hodili po napeti vrvi in za to veščino navduševali še druge mlade. AP

Flow Ramps Fest

Flow Ramps Fest bo med 10. in 12. septembrom na dvorišče graščine Rotenturn v Slovenj Gradcu že petič pripeljal ljubitelje urbanih športov in kulture. V treh dneh dogajanja se bodo odvile vsakodnevne brezplačne delavnice urbanih športov (skate in BMX) za otroke, rolkarsko tekmovanje ter večerni nastopi glasbenih skupin Nage Babe, ZircuS, Britof in Balans. Za kulinarično popestritev bo v petek in soboto poskrbel Tibor Rep (REPeat), ki vedno očara s svojo ljubeznijo do urbane kulture, brezmesne hrane in s svojo interakcijo z obiskovalci. Aleš Gangl

PešBus

Projekt PešBus , sofinanciran s strani Mestne občine Slovenj Gradec, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za infrastrukturo, realizirajo Prva in Druga OŠ Slovenj Gradec, OŠ Pameče - Troblje, Društvo varno aktivnih poti, Zavod Ekopren in nevladna organizacija v javnem interesu raum AU.

v Tanja Slatinek

Projektne aktivnosti, katerih namen je približati pomen trajnostnega načina življenja, bodo med 13. in 17. septembrom, med 7. in 8. uro, potekale istočasno pred Prvo OŠ Slovenj Gradec, Drugo OŠ Slovenj Gradec in podružnično šolo v Pamečah. Urška Čerče

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. septembra na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si. Nagrade podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec.

Nagrade septembrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Slovenj Gradec – fotomonografija 2. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina – vodnik 3. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina – vodnik Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

v Primož Ermenc

Dodatne informacije na spotur.si. Nagrajenci julijske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: 3 vstopnice za kino Milena Pušnik, Sejmarska 6, 2367 Vuzenica 2. nagrada: 2 vstopnici za kino Jelka Breznik, Podgorje 73, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu 3. nagrada: 1 vstopnica za kino Anja Rotovnik, Pameče 76, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51

Rešitev prejšnje križanke: BOGASTVO BRANJA, EJDETIK, POITIER, INRI, CČ, ZAK, BOGASTVO, BODOČNOST, INTERVAL, OBOR, KRAVAL, DEVITO, SALONA, DIJAK, VONJ, JAVKA, SOFIA, ARI, PP, OSIM, SZ, NABOR, OLT, AKOV, RELI, BO, IMOVINA, OM, ČVEKAČ, HABANA, AJMARI, ANEMIK, NESTOR, RACIJA

Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2021

v Primož Ermenc

ZADNJA STRAN /

Poletje v mestu 2021

S stand up predstavo zadnji vikend avgusta se je v mestnem jedru Slovenj Gradca sklenilo pestro poletno dogajanje na terasah lokalov. Po odličnem odzivu obiskovalcev v prejšnjih dveh letih so gostinski lokali iz mestnega jedra v sodelovanju z javnim

zavodom Spotur tudi letos pripravili zanimiv in raznolik program prireditev v sklopu projekta Poletje v mestu. Z dogodki so zapolnili vse poletne vikende do konca avgusta; na različnih prizoriščih v mestu se je tako zvrstilo več kot 20 dogodkov – od

koncertov,stand up predstav, kulinaričnih doživetij do kramarskega sejma, na ogled pa so bile tudi tri kino predstave na prostem. Marija Lah

MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (3. del) Hišo na Glavnem trgu 17 v slovenjgraškem starem mestnem jedru sta pred prvo svetovno vojno kupila Friderik in Apollonia Zorzini iz Slovenske Bistrice. Odprla sta mesarijo, ki jo je vodil Friderik, ter Gostilno pri jagnjetu (Zum Lamm), ki jo je vodila žena Apollonia. Med mesarijo in gostilno so bila vrata z zvoncem. Leta 1924 je Friderik

Zorzini umrl, vdova Apollonia pa je nadaljevala gostilniško in mesarsko obrt. Leta 1934 se je ponovno poročila z gospodom Karničnikom, trgovcem z živino, s katerim sta gostilno preuredila v restavracijo z dvema velikima oknoma. Mesarijo je do konca druge svetovne vojne vodil sin Fric Zorzini. V časih, ko na Glavnem trgu še ni bilo vodovoda,

so imeli v kleti cisterno s črpalko in električnim motorjem, s katerim so v pritličje, kjer so bile kuhinja, klavnica in mesarija, ter v kopalnico v prvem nadstropju napeljali vodo. Po zaplembi lokala in nacionalizaciji leta 1948 je gostilno vodil Bojan Debelak. V prvih letih po drugi vojni je bila tukaj ljudska kuhinja za

otroke. Vse do konca osemdesetih so se v gostilni, ki so jo domačini še vedno popularno imenovali Pri Karničniku, za malico (golaž, vampi, jetrca) ustavljali predvsem okoličani, kadar so po opravkih prihajali v mesto. Po arhivskih podatkih Koroškega pokrajinskega muzeja pripravil Marko Košan.

v KPM

Mesarija Friderika Zorzinija in gostilna Zum Lamm, okoli 1910 Gasthof Karnitschnik med drugo svetovno vojno. Na Glavnem trgu so tlakovali cestišče in uredili pločnike.

v KPM

Popularna restavracija Karničnik ob koncu tridesetih let preteklega stoletja

v EK