SGlasnik, maj 2020 by MOSG

ISSN 2232-6456 Poštnina plačana pri pošti 2380 Slovenj Gradec

TISKOVINA SLOVENJ GRADEC

Med Uršljo in Pohorjem Kmalu pri nas

Mestna občina Slovenj Gradec, maj 2020, št. 5, leto 9

Odgovorna urednica: Maja Nabernik, urednistvo@mo.slovenjgradec.si

K U LT U R N I D O M S LOV E N J G R A D E C Premiera novega slovenskega mladinskega Wolfov koncertni abonma – Wolf povezuje 2020: filma Ne pozabi dihati in pogovor z Wo find ich Trost – Kje našel bom tolažbo režiserjem Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

Gledališki abonma in izven: Večno mladi, SNG Maribor

OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB 1. MAJU – PRAZNIKU DELA Torek, 3. 3. 2020, ob 19.30 Kulturni dom Slovenj Gradec

Petek, 13. 3. 2020, ob 19.30 Cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu*

Majske prireditve zaradi ukrepov v izrednih razmerah predvidoma odpadejo.

Petek, 27. 3. 2020, ob 19.30 Kulturni dom Slovenj Gradec

Aktualno Pomoč družini Mikek

Občinska uprava Razpisa 5 za občinska in Vrunčeva priznanja

Gradnja krožišča

Gospodarstvo

ačela se je dolgo pričakovana izgradnja krožišča v Šmartnem, ki bo bistveno izboljšalo prometno varnost in olajšalo udeležbo v prometu prav vsem udeležencem. V sklopu del je predvidena preureditev križišča v krožno križišče, ureditev priključkov ter uvozov, ureditev odvodnjavanja, ureditev dveh novih avtobusnih postajališč, prestavitev in zaščita komunalnih vodov, ureditev cestne razsvetljave in izgradnja pločnikov. (DS)

str. 5

Pomen lokalno pridelane hrane

Mesto in podeželje Šola na daljavo

Kultura V muzeju snujejo zanimive vsebine

Šport Rokometni klub Slovenj Gradec 2011

Mladi Eko dan v šoli Šmartno

MEDIJ Z NAJVEČJIM DOSEGOM V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

Izkoristite ga za svojo predstavitev!

Stik: Grafične storitve Mkopija, 02 884 26 50, 031 420 837

Zadnja stran Ostali smo doma

AK TUALNO

SGlasnik, maj 2020

Malo drugačen praznik dela

Spoštovane občanke, cenjeni občani, letošnji delavski praznik preživljamo v bistveno drugačnih razmerah, kot smo jih bili vajeni doslej. Epidemija nas je pahnila v situacijo, v kateri o delu razmišljamo drugače, s spoštovanjem, kot si ga zasluži. Prav vsem, ki v teh časih delajo, bodisi v službi bodisi od doma, se je potrebno zahvaliti. Prav zaradi vas se zdravstveni in izobraževalni sistem, javne komunalne službe, oskrba prebivalstva, pridelava hrane, gospodarstvo in obrt, vse tisto, kar nam kljub nenormalnim razmeram omogoča dokaj normalno življenje, niso ustavili. Običajno se za 1. maj odpravimo na Kremžarjev vrh in se zgodovinskemu spominu na boj za delavske pravice kolektivno poklonimo na shodu, ki smo ga letos načrtovali še obsežneje,

skupaj s Planinskim društvom Slovenj Gradec in Območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker pa skupinski shodi še niso dovoljeni, bomo vsak zase razmislili o obeh praznikih: dnevu upora proti okupatorju, ki smo ga praznovali 27. aprila, in 1. maju – prazniku dela. Prihodnje leto pa bo zato lahko srečanje na Kremžarici še bolj številčno in pristno. In vendar je letošnja pomlad, kljub oteženim pogojem delovanja, pestra tudi za zaposlene v občinski upravi. Pričeli smo s pomembnimi investicijami, izgradnja stanovanjskega bloka je že močno v teku, nedavno smo zakopali tudi prve lopate za izgradnjo bazenskega kompleksa in urbanega parka, Direkcija za infrastrukturo RS pa je kot investitor pričela z gradnjo prepotrebnega krožišča v Šmartnem, ki bo po-

večalo varnost udeležencev v prometu. Izvajamo tudi mnoge druge projekte, nadaljujemo z izgradnjo kanalizacije, pričenjamo s preplastitvami cestišč …, mestni svet pa se je sestal na dopisni seji in z njenimi sklepi vas seznanjamo tudi v tej številki našega SGlasnika. Po navadi se med prazniki kam odpravimo, a letos jih bomo zagotovo preživeli v domačem okolju, ki smo ga v počastitev 22. aprila – svetovnega dneva Zemlje – uspešno očistili smeti in odpadkov. Očiščevalna akcija, načrtovana na pobudo županov slovenskih mestnih občin, je ali še bo stekla v vseh mestnih in nekaterih drugih občinah, med njimi tudi koroških, za kar se vsem udeležencem akcije iskreno zahvaljujem. Ne le delo, tudi naravo cenimo bolj, odkar nas je epidemija opozorila, da moramo z njo bivati v sožitju. Podatki,

Dan upora proti okupatorju

Odpor pod okriljem OF: Slovenci smo se odločno postavili zase O

svobodilna fronta je bila unikatna organizacija na območju takratne Jugoslavije in je pokrivala večino ozemlja, naseljenega s Slovenci. Predstavljala je bazo za partizanske enote v smislu materialne podpore, krepitve partizanskih enot z novimi borci, skrbi za ranjence in dostavljanja informacij. Nikoli prej v zgodovini slovenski narod ni bil bolj ogrožen, kot je bil v letih 1941–1945, ko so ga okupirale in razcepile tri sosednje države: nacistična Nemčija, fašistična Italija in diktatorska Horthyjeva Madžarska. Vsaka je imela svoj načrt o izbrisu slovenskega naroda s tega dela evropskega zemljevida. Nemčija je imela cilj že v letu 1941 izgnati tretjino prebivalstva, ostale pa najpozneje v petih letih ponemčiti. Italija in Madžarska sta imeli podoben cilj, vendar sta ga tempirali na daljši rok. Obe sta tudi samovoljno priključili del slovenskega ozemlja svojima državama. »V taki situaciji, ko je nastal na Slovenskem politični vakuum, se je pojavila nova politična sila, skoraj ves čas predvojne Jugoslavije v ilegalo porinjena Komunistična partija (Komunistična partija Jugoslavije ali KPJ, od 1937 tudi Komunistična partija Slovenije ali KPS). Njen prvobitni cilj je bil izvesti socialno revolucijo, priti na oblast in urediti družbo po svojih zamislih, ki so izvirale iz nauka marksizma in leninizma: uvesti diktaturo proletariata, razlastiti lastnike proizvajalnih sredstev in jih dati v upravljanje delavski državi, v političnem smislu pa vse javno življenje podrediti eni sami stranki in njeni ideologiji. Na osnovi sklepov 7. kongresa Komunistične internacionale (Kominterne) 1935 je KP začasno opustila ta cilj in se usmerila na boj proti naraščajoči fašistični in

nacistični nevarnosti. Direktiva Kominterne je bila, naj se KP v vseh deželah pri tem povežejo z demokratičnimi silami iz meščanskega tabora,« pripoveduje dr. Marjan Linasi iz Koroškega pokrajinskega muzeja in pojasni še, da je v tem duhu KPS pozneje tudi zasnovala Osvobodilno fronto (OF). Ustanovitev OF je izhajala iz predhodne ustanovitve Društva prijateljev Sovjetske zveze, med sabo so se povezali komunisti in pripadniki raznih drugih nazorskih skupin. Dr. Linasi nadaljuje: »To je bilo leta 1940, ko sta Kraljevina Jugoslavija in takratna Sovjetska zveza navezali diplomatske stike in sklenili trgovski sporazum. Na pobudo Borisa Kidriča, vodilnega komunista na Slovenskem poleg Edvarda Kardelja, so se zbrali v Vidmarjevi hiši v Ljubljani. Po kasnejših zapisih je bilo to 27. (po bolj natančnih raziskavah po vojni 26.) aprila 1941. Zapisnika niso pisali, saj so šele pozneje doumeli pomen tega sestanka, ki mu tisti trenutek očitno niso pripisovali tolikšnega pomena, kot se je pokazalo pozneje. Vprašanja se pojavljajo tudi okrog imena organizacije, ki naj bi jo tisti dan ustanovili. Nekateri udeleženci trdijo, da je bila to od vsega začetka Osvobodilna fronta. Ker sta Sovjetska zveza in nacistična Nemčija leta 1939 sklenili 10-letni pakt, so komunisti morali spet prilagoditi svojo taktiko. Prenehali so grajati nacistično Nemčijo, ki je bila sedaj prijatelj Sovjetske zveze, ost njihove propagande pa se je usmerila proti zahodnoevropskima državama Franciji in Veliki Britaniji, ki so jih imeli za imperialiste in vojne hujskače. V času ustanovitve OF je omenjeni pakt še veljal. Organizacijo so zato najprej poimenovali Protiimperialistična fronta (PIF).

Po dveh letih je Nemčija prekinila pakt s Sovjetsko zvezo in jo 22. junija 1941 napadla in tisti trenutek se je za komuniste ta vojna spremenila iz nepravične v pravično, iz imperialistične v osvobodilno, in takrat so tudi organizacijo drugače poimenovali. Komunistična partija je bila v Osvobodilni fronti edina stranka, OF pa je združevala še druge skupine, samostojne, pa tudi odpadle dele strank in organizacij izpred vojne (skupaj 18). Med njimi močno skupino krščanskih socialistov – delavskega kroga, ki ga je zastopal Tone Fajfar, in intelektualnega kroga, katerega idejni vodja je bil prof. Edvard Kocbek, pa tako imenovano »levo krilo« sokolske organizacije (v resnici skupino, ki je bila iz Sokola izključena), kulturnike, kot so bili Josip Vidmar, Fran Šturm in Ferdo Kozak, ter druge. Zadnje čase se pojavlja tudi vprašanje legitimnosti zastopanja: ali je imel dr. Josip Rus pooblastilo zastopati sokolsko organizacijo, saj ni imel v njej nobene funkcije – bil je zgolj navaden član. Toda okupator je to organizacijo ukinil, kot tudi vse druge, s tem pa tudi njena pravila niso več veljala. Ni pa vsebovala OF nobenega predstavnika katerekoli od predvojnih legalnih političnih strank, saj so predstavljale sistem, ki so ga komunisti nameravali zrušiti, njihovi predstavniki, kolikor jih je na Slovenskem še ostalo, pa se tudi niso želeli vključiti, ker se niso hoteli podrediti diktatu KP, ki so jo vseskozi imeli za nelegalno in so jo celo pomagali preganjati. Pozneje so nekateri od njih celo pristali med sodelavci okupatorja.« »Kot so kasneje zapisali udeleženci ustanovnega sestanka OF,« pripoveduje dr. Marjan Linasi, »se je takrat že govorilo o oboroženem odporu. Sicer so bila različna mnenja o obliki odpo-

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Borili se bomo za pravice delavcev in pošteno plačilo

maj – praznik dela, praznik vseh delavcev, praznik, ki ga obeležujemo že vrsto let, je letos za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije že trideseti prvi maj. Ob tako visokem jubileju smo pričakovali več. Po nekaj letih premora smo se hoteli vrniti na Kremžarico, hoteli smo, da skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec izvedemo izvrstno prireditev in tako proslavimo praznik delavstva. To nam je preprečila ena bolezen, tista, ki je ustavila vse, tista, ki je dala vladi takšno moč, da ne vpraša več Eko-

nomsko-socialnega sveta za kakšen nasvet, tista, ki je tudi marsikateremu delodajalcu zgolj izgovor, da lahko odpušča delavce, ki bodo prvi maj praznovali s krčem v želodcu. Tudi v ZSSS se borimo proti tisti bolezni in tistim, ki jo imajo za izgovor za svoje spletke in kopičenje kapitala, ko pozabijo, katere roke so jim ga pridelale. Podali smo kopico predlogov vladi, kako rešiti gospodarstvo iz zagate in s tem ohraniti dostojanstvo navadnega človeka. Moram reči, da nekaj je bilo upoštevanih, kot

recimo krizni dodatek, ampak ne v celoti. V ZSSS smo se borili, da bi bil ta dodatek višji. Zagotovo pa ni bila upoštevana največja pobuda, ki si je želimo, in to je prepoved odpuščanja v tem času. To so s pridom izkoriščali delodajalci, kot vemo, se je število brezposelnih v zadnjem mesecu skokovito povečalo, tudi do 600 odpuščenih na dan, in iskreno povedano me je strah, da ne presežemo meje 100.000 brezposelnih, ki se ji vztrajno približujemo. Nekateri delodajalci so šli tako daleč, da svoje zaposlene

ki jih vsakodnevno spremljamo, nas upravičeno navdajajo z optimizmom, da smo se širitvi okužbe dobro zoperstavili. Zlagoma in preudarno se bo življenje počasi normaliziralo, a še vedno bomo previdni, saj si ponovitve izkušnje nihče ne želi. Naj svoje razmišljanje sklenem z voščilom in zahvalo vsem delovnim ljudem in tistim delodajalcem, ki spoštujejo pravice delavcev in zaposlenim izkazujejo naklonjenost in jim zaupajo, da jim bodo, čeprav z odrekanji, pomagali prebroditi krizne razmere, kakršne se gotovo obetajo gospodarstvu. Če kdaj, je sedaj čas, da se povežemo in skupaj pripomoremo k okrevanju naše družbe. S spoštovanjem Tilen Klugler, župan MOSG ra, ampak, kot se je izkazalo, drugega izhoda, kot oborožen, takrat ni bilo. Trenutek je bil pravi, ljudje so bili revoltirani zaradi nacionalne ogroženosti in temu ustreznih okupatorjevih ukrepov, zlasti potujčevanja in izgonov. Pridružili bi se vsakemu, ki bi bil organiziral odpor, ker pa ga predvojna politična in oblastna struktura ni organizirala, so se pač pridružili KP. Komunisti so torej ustanovili organizacijo, ki je bila unikum na območju takratne Jugoslavije. Z razvejano strukturo priključenih skupin in terenskimi odbori je predstavljala bazo za partizanske enote v smislu materialne podpore, krepitve partizanskih enot z novimi borci, skrbi za ranjence in dostavljanja informacij. Do dolomitske izjave 1. marca 1943 je imela še značaj koalicije, takrat pa so morali po diktatu osrednjega jugoslovanskega vodstva odpora predstavniki drugih ustanovnih skupin kapitulirati in dati prednost KP, ki je edina lahko gradila poleg OF tudi svojo organizacijo, mnoge, zlasti krščanske socialiste (razen Kocbeka), pa je postopoma posrkala vase. To pa je bila osnova za njen povojni izključno revolucionarni prevzem oblasti, kar je bil vseskozi njen cilj in za kar je tudi izrabila OF, bilo je

Slovenjgraški Glasnik, številka 5, leto 9, maj 2020 ISSN 2232-6456 Izdajateljica: Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada: 7300 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik, tel.: 041 692 895 Novinarja: Ajda Prislan, tel.: 041 441 897 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Lektorici: Nina Vožič Makuc, Urška Stani Likovna zasnova in prelom: Cerdonis, d. o. o. Tisk: Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora: Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p. Glavni trg 51 2380 Slovenj Gradec 02 884 26 50, 031 420 837

tudi v popolnem nasprotju od programa OF, Temeljnih točk, sprejetih konec 1941 in v začetku 1942 in ki govorijo, da bo po vojni prevzela oblast OF kot celota in da se bodo vsa vprašanja, ki presegajo narodno osvoboditev, reševala na dosleden ljudsko-demokratičen način. Kakorkoli že, slovenski odpor, ki se je začel leta 1941 pod okriljem OF, je bil eden od redkih trenutkov, ko smo se Slovenci znali odločno postaviti zase, zato moramo biti na to ponosni in se je, ne glede na poznejše stranpoti in zlorabe, tega vredno spominjati,« zaključuje dr. Marjan Linasi. (AP)

Okrajni odbor OF Slovenj Gradec, marca 1945 nad Dovžami (foto arhiv KPM)

prisilijo k podpisu izjave, s katero se odrekajo nadomestilu za čakanje v času, ko so doma. Spet drugi so ubrali še hujšo pot in prepričali delavce, da jih odpustijo sporazumno brez odpovednega roka in brez odpravnine. S tem so pokazali, kako nizkotno so pripravljeni ravnati, da uresničijo svoje poslovne cilje. Poudaril bi, da se največje kršitve dogajajo na področju turizma. Zavedam se, da je za to dejavnost sedaj eno najtežjih obdobij v zgodovini, a moramo tudi vedeti, da so imeli tudi dobra obdobja, da so za njimi leta debelih krav in če so lastniki vsaj malo pošteni do svojih zaposlenih, je prav, da jih v tem kriznem času tudi obravnavajo, kot jim veleva zakonodaja. Naj omenim še eno žalostno zgodbo sindikalne zaupnice iz Lidla, ki je izkoristil ta čas, ko so bili mediji preobremenjeni z delom in poročanjem o virusu, in so

se znebili prodajalke, ki jim je bila trn v peti že nekaj let. Ne razumem, kako lahko podjetje, ki se kiti s certifikatom družini prijazno podjetje, odpusti delavko, mater samohranilko, ki se bori za delavske pravice. Pozivam vse, da imamo odprte oči in s svojimi nakupi in ostalim, kar je povezano s trošenjem denarja, nagrajujemo tiste, ki se do svojih zaposlenih obnašajo človeško. Saj poznamo star pregovor »Dobro se z dobrim vrača«. Želim vam en lep dan ob prazniku dela, hkrati pa obljubljam, da se bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije še naprej borili za pravice delavcev in pošteno plačilo za opravljeno delo – takšno, da zaposleni ne bomo živeli na pragu revščine. Jaka Šilak, terenski organizator ZSSS OO Podravje in Koroška

AK TUALNO

SGlasnik, maj 2020

Obvestila uprave Mestne občine Slovenj Gradec UVEDBA OBIČAJNEGA PARKIRNEGA REŽIMA

V ČASU UKREPOV OB KORONAVIRUSU

Mestna občina Slovenj Gradec obvešča občane, da od torka, 21. aprila 2020, dalje ponovno velja običajen prometni in parkirni režim v mestnem jedru in na ostalih javnih parkirnih površinah. Občanom svetujemo samozaščitno rokovanje pri uporabi parkirnih avtomatov ter se zahvaljujemo za razumevanje.

Mestna občina Slovenj Gradec obvešča prosilce za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), da v času ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa vlog ne morejo oddati v vložišču občine. Potrebno jih je poslati po pošti na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, z oznako na kuverti »Ne odpiraj – Javni razpis za sofinanciranje MKČN v letu 2020«. V času trajanja ukrepov obrazcev za vlogo zainteresirani ne morejo dobiti osebno na Mestni občini Slovenj Gradec. V kolikor si jih ne morejo sami natisniti s spletne strani, lahko pokličejo na telefonsko številko: 02 881 21 10 ali pošljejo elektronsko sporočilo s svojimi podatki na e-naslov: info@ slovenjgradec.si. Natisnjeno vlogo bomo poslali po pošti. Za razumevanje se zahvaljujemo.

POSTOPNO SPROŠČANJE VLADNIH UKREPOV Vlada Republike Slovenije je z namenom postopnega sproščanja ukrepov izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, po katerem je z 20. aprilom stopilo v veljavo nekaj sprememb glede delovanja prodajaln in storitvenih dejavnosti, s 4. majem pa se nabor storitvenih dejavnosti, ki jim bo dovoljeno delovati, še širi.

OBVESTILO O ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE MKČN

PRIPOROČILA ZA STAREJŠE Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil Priporočila za starejše v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19, ki jih delimo tudi z občani ter regijskimi deležniki (med-

generacijski centri, domovi za starejše občane, CUDV ipd.). Namen pripravljenih priporočil je predvsem ta, da se seznani starejše z informacijami, ki so relevantne za njih in jih ne obremenjujemo po nepotrebnem z ostalimi informacijami, vezanimi na COVID-19. Priporočila so dostopna na spletni strani občine.

AKTUALNI PRODUKTI POMOČI PODJETNIKOM Slovenski podjetniški sklad je pripravil nabor produktov, ki so kot pomoč v času epidemije na voljo podjetnikom. Podjetniški center Slovenj Gradec je te produkte zbral na svoji spletni strani: http://www.podjetniskicenter-sg.si/. Vabljeni k ogledu v upanju, da vam bodo napotki koristili.

REKREATIVNO KOLESARJENJE PO »ŠTREKNI« Pojavil se je dvom, ali je glede na določbe Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020038. pdf ) rekreativno kolesarjenje še do-

voljeno. In kaj konkretno to pomeni za kolesarsko pot Štrekna, ki poteka na območju treh občin … Z vprašanjem se je Regionalna razvojna agencija za Koroško obrnila na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo in Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa. V skladu s pojasnili je rekreacija posameznikov v mejah občine stalnega bivališča dovoljena. V teh mejah je dovoljena tudi sočasna vožnja članov istega gospodinjstva. Omenjeno velja tudi za kolesarsko pot Štrekna. Po Štrekni lahko torej rekreativno kolesarijo posamezniki ali člani istega gospodinjstva, pri čemer skrbijo za upoštevanje varne razdalje v odnosu do drugih oseb. O tem bodo uporabnike obvestili preko profila Štrekna socialnega omrežja Facebook (https://www.facebook.com/strekna/) in na spletnih straneh, kot je občinska.

ZOBOZDRAVSTVENA OSKRBA Ker doslej nismo imeli zagotovljene dostopne točke za nujno zobozdravstveno oskrbo na Koroškem, temveč sta našo regijo pokrivali dostopni točki v Celju in Mariboru, sporočamo

javnosti, da je od aprila na voljo dostopna zobozdravstvena točka za nujne primere, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Slovenj Gradec, v Zdravstveni postaji Mislinja. Nujne zobozdravstvene ambulante so v Sloveniji organizirane torej v zdravstvenih domovih Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Murska Sobota in Slovenj Gradec. V navedenih ambulantah se v nujnih primerih izvaja obravnava tudi na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva delujeta Stomatološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V primeru potrebe po zobozdravstveni oskrbi morajo občani koroških občin poklicati svoje zdravstvene domove, občani Slovenj Gradca torej ZD Slovenj Gradec na telefonsko številko: 02 885 79 76.

Obiščite spletno stran Mestne občine Slovenj Gradec

www. slovenjgradec.si

Pomoč družini Mikek Obvestilo Koroških lekarn V

teh dneh je tragedija doletela družino Mikek iz Spodnjega Razborja. Požar je uničil družinsko hišo, zaradi česar je brez strehe nad glavo ostala šestčlanska družina. Požar so pogasili gasilci PGD Slovenj Gradec, PGD Podgorje in PGD

Gaberke. Pri obnovi objekta so jim na pomoč priskočili Mestna občina Slovenj Gradec, Območno združenje Rdečega križa, sosedje, občanke in občani naše občine in drugih slovenskih. Na transakcijski račun ali preko SMS-sporočil lahko sredstva

za obnovo objekta donirate tudi vi. Številka računa za zbiranje sredstev je SI56 6100 0001 8539 472, sklic 14042020, namen nakazila pa je »pomoč družini Mikek«. Pomagate lahko tudi s kratkim sporočilom DOM ali DOM5, ki ga pošljete na številko 1919. (DS)

času epidemije so se dogajale spremembe glede načina vstopanja v lekarne, delovnih časov, količine izdaje zdravil na recept in brez recepta. V teh dneh se dogaja rahljanje ukrepov na vseh področjih, nekaj tudi v lekarni. V uporabi ostaja omejitev vstopa v lekarno na enega ali dva posameznika, odvisno od števila izdajnih mest oziroma velikosti lekarne. V lekarno prihajajte le posamezniki, ki ste zdravi in ne kažete znakov okužbe, kot so vročina, kašelj in težko dihanje. Prav tako ne hodite v lekarno tisti, ki veste, da ste bili v stiku z okuženim. V lekarno pošljite zdravega posameznika, ki ga seznanite z vašo terapijo, saj mu bomo tako lažje svetovali glede uporabe zdravil. Obvezna je uporaba maske ali drugega primernega izdelka za pokritje ust in nosu. Pred vstopom v lekarno si je potrebno razkužiti roke, za kar imamo v vseh lekarnah nameščena razkužila. Upo-

števati je potrebno dvometrsko razdaljo med posamezniki, tako v lekarni kot pred njo. Po praznikih imamo v načrtu odprtje lekarn po običajnih delovnih časih. Glede odprtja lekarn spremljajte obvestila v lekarnah in na naši spletni strani: www.koroskalekarna.si ali pa nas pokličite po telefonu. Od 23. aprila naprej lahko ponovno izdajamo zdravila na recept za 3 mesece. Vse, ki ste do zdaj dobili zdravila za en mesec, bi rada obvestila, da lahko preostanek zdravil dvignete v katerikoli lekarni in za njih ne rabite novega recepta, saj je tudi pri tem vmes prišlo do spremembe. Zaenkrat pa še ostaja omejitev izdaje zdravil brez recepta na eno škatlico na posameznika. Želim vam prijetne praznike v krogu družine in bližnjih. Predvsem pa – ostanite zdravi! Dragica Nabernik, mag. farm.

AK TUALNO

SGlasnik, maj 2020

Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Spoprijemanje z epidemijo COVID-19

Sloveniji smo 4. marca odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, država je 12. marca razglasila pandemijo. Zaradi novonastale situacije smo se tudi v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec prilagodili novim razmeram. Potrebno je bilo reorganizirati delo v ambulantah, delo zaposlenih, predvsem prerazporediti delo zdravnikov in medicinskih sester. Iz ure v uro so se spreminjala navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje (MZ), sledili smo navodilom in sproti obveščali občane. Prva naloga je bila zaščititi zaposlene in ljudi, ki so prihajali v našo ustanovo, pridobiti dovolj zaščitne opreme, razkužilnih sredstev, dobro informirati ljudi. Na začetku epidemije so ambulante delovale po prilagojenem načinu dela, pri vho-

dnih vratih so bili zdravstveni delavci, ki so izvajali triažo glede suma na okužbo dihal, dajali so navodila o pravilni higieni kašlja, razkuževanju rok in nošenju zaščitnih mask. Ob spremljanju razmer po svetu in Sloveniji smo pravočasno zaznali nevarnost širjenja okužbe s covid-19 in 6. marca smo reorganizirali delo v splošnih ambulantah. V enem dnevu smo iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec preselili dežurno službo v prostore stare dežurne službe v stavbo zdravstvenega doma, opremili mobilne kontejnerje in zagnali tako imenovano COVID ambulanto, v kateri smo v skladu s strokovnimi smernicami začeli obravnavati bolnike, ki so kazali znake prehlada, kašlja, vročine, nahoda. Še pred navodili MZ smo začeli z obravnavo bolnikov ter jemanjem brisov iz avtomobila, kar

Center za krepitev zdravja Koroška

Delovanje v času epidemije E

pidemija koronavirusa covid-19 je situacija, s katero se soočamo prvič. Medtem ko aktualni dogodki nekaterim ljudem ne predstavljajo grožnje in ne doživljajo posebnih stisk, so za druge trenutne razmere lahko zelo obremenilne. Marsikdo se sooča z občutki nemoči, obupa in napetosti, s socialno izolacijo, strahom pred neznanim in nejasno prihodnostjo. V času epidemije je Center za krepitev zdravja Koroška za nekaj časa moral zapreti svoja vrata, a kljub temu smo se strokovne delavke organizirale na drugačen način in ljudem predajamo svoje znanje v okviru naših strokovnih kompetenc in znanj. Tako diplomirane medicinske sestre sodelujejo v COVID in pediatrični ambulanti, v tako imenovani prvi bojni vrsti, preostali tim pa pripravlja razne prispevke za različne starostne skupine ljudi in različne potrebe po krepitvi zdravja. Prispevke dnevno objavljamo na naši spletni strani https://krepimozdravje. si/, na Facebook strani krepimozdravje ter na spletnih straneh zdravstvenih domov Slovenj Gradec in Dravograd. S prispevki poskušamo doseči čim širši krog populacije z aktivnostmi na lokalni televiziji, radiju in v časopisu. Kineziologinja je v teh tednih pripravila aktiven odmor, ki je primeren za vse, ki v trenutni situaciji delajo od doma, pa tudi za tiste brez težav v mišično-skeletnem sistemu. Prikazala je varno vadbo, namenjeno zdravim nosečnicam. Oboje je posneto in objavljeno na naši spletni in Facebook strani. Tam boste našli tudi priporočila v primeru bolečin v križu, ki jih je pripravila naša fizioterapevtka.

Dietetičarka pripravlja zanimiva in aktualna priporočila glede prehranjevanja. Tako lahko izveste, na kakšen način sestaviti uravnotežen krožnik z vsemi potrebnimi hranili, našli pa boste tudi nasvete, kako preprečiti prenajedanje v obdobju, ko smo večinoma doma in smo bolj izpostavljeni zalogam hrane. Pripravili smo nakupovalni listek po hranilih (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), ki vam lahko pomaga oblikovati vaš seznam, da se v nakupovalni košarici ne znajdejo le ogljikovi hidrati (moka, testenine, sladkor). Prav tako si lahko preberete, kako lahko s prehranskimi odločitvami podpremo delovanje imunskega sistema ter zakaj v stresnem obdobju posegamo po visokokalorični hrani. Objavili smo tudi recepte za pripravo puhastega »šmorna« in kruha brez kvasa. Ves čas smo v občasnem kontaktu z našimi udeleženci nekaterih dolgih delavnic (delavnica Zdravo hujšanje). Tako delno nadomeščamo srečanja v zdravstvenem domu, ki v trenutni situaciji niso mogoča. Preko telefona ali elektronske pošte smo jim na voljo ob morebitnih dilemah in vprašanjih ter za spodbudo in motivacijo. Ker priprave na porod in starševstvo žal ne morejo potekati v zdravstvenem domu, smo na naši spletni strani in Facebooku delili povezave, kjer si lahko preko kanala Youtube pridobite osnovne informacije, ki jih kot bodoči starši morate poznati. Prav tako nismo pozabili na naše otroke in mladostnike. Otroci in njihove družine najdejo na naših straneh ideje, kako oziroma na kakšen način se gibati in pri tem upoštevati vse na-

se je izkazalo za izjemno učinkovito in varno. Slednje so kasneje začeli izvajati tudi na drugih vstopnih točkah po Sloveniji. Od razglasitve epidemije smo z obstoječim kadrom uspeli zagotoviti delovanje splošnih ambulant z izbranim osebnim zdravnikom in medicinsko sestro, ki sta izvajala triažo ter svetovala preko telefona in e-pošte, kar se je izkazalo kot učinkovito, saj le osebje, ki dobro pozna svoje paciente, lahko optimalno svetuje bolnikom glede njihovih osebnih in zdravstvenih stisk. Hkrati je potrebno pohvaliti vse naše občanke in občane, da so se v večini držali naših navodil, kar nam je omogočilo varno delo, njim pa optimalno oskrbo. Zavarovanci so morali namreč ob simptomih bolezni najprej poklicati ambulanto izbranega osebnega zdravnika, le-ta jim je svetoval po telefonu ali jih usme-

svete in priporočila države (poligon po hiši ali stanovanju, štafetne igre s starši pred hišo, sprehodi, družabne igre z dodatkom gibalnih nalog …). Medicinske sestre, ki izvajajo zobozdravstveno vzgojo in vzgojo za zdravje otrok in mladostnikov, pripravljajo razne aktualne prispevke za otroke in mladino, ki so vezani na aktualno tematiko ali so del rednih vsebin. V sodelovanju z učitelji in svetovalnimi delavkami osnovnih šol, srednjih šol in vrtcev v naši regiji posredujemo gradivo čim večjemu številu otrok in dijakov. Psihologinji sta pisali o načinu, kako otroku pojasniti čas v karanteni, ter pripravili pesmico o virusu z imenom Korona, napotke za kvalitetno učenje, pismo velikonočnega zajčka ob morebitni zamudi pisanke, družabno igro za vso družino in obrazec pisanja dnevnika. Dnevno tudi izvajata razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom, na telefonski številki 070640490 ali 070684893. Pripravili sta tudi veliko prispevkov, namenjenih odrasli populaciji. V tem težkem obdobju smo se vsi skupaj ponovno spomnili, kako pomembna vrednota je zdravje. Zelo pomembno je, da ga krepimo vse življenje. Strokovne delavke CKZ Koroška imamo znanje in kompetence, da vam lahko pri tem pomagamo. V oporo smo vam lahko z nasveti, strokovnimi in najsodobnejšimi. Tudi sedaj, ko ne moremo biti z vami fizično, ne pozabite, da mislimo na vas in na vaše zdravje. Zato dnevno pripravljamo priporočila, članke, navodila, snemamo posnetke, pripravljamo igre, pesmice, recepte in še veliko več. Spremljajte naše delo na spletni strani https://krepimozdravje.si/ in Facebooku in mogoče vam bo kakšen nasvet pomagal premagati vašo trenutno stisko. Ko pa bodo razmere dopuščale, da se lahko zopet srečamo, vas bomo o tem obvestili. Že sedaj se veselimo srečanja z vami. Dotlej pa ostanite zdravi, ostanite doma in z nami preko spleta. Mateja Učakar, vodja CKZ, v sodelovanju s strokovnimi delavkami CKZ Koroška

ril na pregled v COVID ambulanto. Težave so predstavljali tudi terensko delo patronažnih medicinskih sester in intervencije nujne medicinske pomoči, saj je bilo potrebno, navkljub mnogim urgentnim stanjem, najprej poskrbeti za lastno varnost in preprečitev prenosa virusa s strani zdravstvenega osebja na naše občane. S pomočjo naših specialistov in dveh specializantov družinske medicine, diplomiranih medicinskih sester ter tehnikov zdravstvene nege smo uspeli zagotoviti delovanje COVID ambulante 24 ur na dan, vse dni v tednu. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi tehnične službe in ostali zaposleni pri čiščenju, razkuževanju prostorov, prevozov brisov v Maribor ter dostavi zaščitnega materiala iz državnih zalog. To je bilo za vse zaposlene nekaj povsem novega. Res je, da smo se pred

leti že srečali z epidemijo SARS-a, vendar je okužba s COVID-19 drugačna, polna neznank in nepredvidljivih izidov bolezni. Moramo priznati, da nas je bilo, kljub temu da smo zdravstveni delavci, strah neznanega. Najprej smo pomislili na družinske člane, predvsem na stare starše in otroke, razmišljali smo, na kakšen način jih obvarovati, da jih ne bi izpostavili okužbi. Ugotavljamo, da nas je nastala situacija še dodatno povezala, hitro smo združili moči znotraj naše ustanove in se uspešno spoprijeli z novonastalo situacijo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili donatorjem, ki so nam v času pandemije priskrbeli zaščitno opremo (Robert Slemenik, Andrej Breznik, Jasmina Buč, Lek Prevalje, ECE – energija Celje, Steklarna Hrastnik, Darko Vovk), dnevne obroke za COVID ambulanto (podjetje Vabo, Mercator Slovenj Gradec). Lep pozdrav in ostanimo zdravi. Danica Repas, pomočnica direktorice za zdravstveno nego, in kolektiv Zdravstvenega doma Slovenj Gradec

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Delovanje ginekološko-porodniške službe

aradi ugodnega poteka epidemije COVID-19 in zadnjih priporočil republiškega razširjenega strokovnega kolegija smo se odločili omiliti določene ukrepe na področju ginekološko-porodniške službe na primarnem nivoju, ki so veljali od 1. 4. 2020. Tako od 22. 4. 2020 do preklica za delovanje ginekološko-porodniške službe na primarnem nivoju, ki poteka v okviru dispanzerjev za ženske, velja: 1. PONOVNO SE AKTIVIRAJO VSI DISPANZERJI ZA ŽENSKE V REGIJI, pri čemer je organizacija dela v domeni vodstva zavoda oz. lastnika koncesije. 2. DELO V DISPANZERJIH POTEKA V SKLADU S PRIPOROČILI RSK, kar pomeni, da izvajamo vse preglede kot pred epidemijo, razen programa ZORA. - Dan pred pregledom pokličemo vse naročene pacientke in jih vprašamo po znakih in simptomih, ki bi lahko pomenili sum na okužbo s COVID-19. Na pregled pridejo le, če nimajo simptomov, znakov ali rizičnih kontaktov. - Pacientke naročamo tako, da zagotovimo ustrezno razdaljo med njimi. - Recepte za hormonsko kontracepcijo in hormonsko nadomestno zdravljenje predpišemo po telefonskem posvetu in le za tri mesece, izjemoma po presoji ginekologa za eno leto. - Pri nosečnicah pregleda v 16. in 24. tednu nosečnosti potekata na daljavo, v obliki telefonskega posveta z ginekologom, nosečnica sporoči telesno težo in meritev arterijskega tlaka. - Poporodni pregled pri zdravi nosečnici, brez zapletov v nosečnosti ali po porodu, poteka na daljavo, v obliki telefonskega posveta z ginekologom. - Nosečnica v primeru težav najprej pokliče izbranega ginekologa, ki pre-

sodi o mestu, načinu in času pregleda. - Vse nosečnice pozivamo, da v primeru pozitivnega testa na COVID-19 takoj obvestijo izbranega ginekologa, četudi nimajo nobenih težav. 3. VSE NOSEČNICE IN VSE GINEKOLOŠKE PACIENTKE Z ZNAKI, NA OSNOVI KATERIH SUMIMO NA OKUŽBO S COVID-19 (pri nosečnici je dovolj že telesna temperatura nad 37,5 ⁰C, izmerjena v sluhovodu), bodo pregledane v COVID ginekološki ambulanti na urgenci SB Slovenj Gradec, kjer bodo med 7. in 19. uro preglede in triažo izvajali zdravniki specialisti ginekologije in porodništva po razporedu, od 19. do 7. ure naslednjega dne pa dežurni zdravnik Oddelka za ginekologijo in porodništvo. Na spletni strani Splošne bolnišnice Slovenj Gradec najdete pod zavihkom Oddelek za ginekologijo in porodništvo vse pomembne informacije za nosečnice in ženske z ginekološkimi težavami v času epidemije ter odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja. V času trajanja epidemije je na voljo nujna telefonska številka za svetovanje nosečnicam in ženskam z ginekološkimi težavami, in sicer 02 88 23 400, interna 821, ki je dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure. Vprašanje lahko zastavite tudi preko elektronske pošte nagin-covid@sb-sg.si. Preko telefona ali elektronske pošte vam bo svetoval zdravnik specialist ginekologije in porodništva. Prosimo vas, da nenujna vprašanja zastavljate preko spleta. Katja Juvan, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, predstojnica Oddelka za ginekologijo in porodništvo SB Slovenj Gradec, regijska koordinatorica za Koroško regijo v času epidemije COVID-19

O B Č I N S K A U P R AVA

SGlasnik, maj 2020

6. dopisna seja Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec estni svet Mestne občine Slovenj čunske rezerve za namene ukrepov ob Gradec je imel v mesecu aprilu razglasitvi epidemije nalezljive boleM 6. dopisno sejo, ki je potekala od pet- zni SARS-CoV-2 (COVID-19), Sklep o ka, 17. aprila, do četrtka, 23. aprila, do 13. ure.

Na njej je bil svetnicam in svetnikom v odločanje posredovan osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec (SDOPN4 MOSG), ki so ga sprejeli po skrajšanem postopku. Potrdili so tudi naslednje sklepe: Sklep o ugotovitvi javne koristi – zaradi interesa ustanovitve služnosti v javno korist, Sklep o porabi proračunske rezerve za namene sanacije plazov v Mestni občini Slovenj Gradec, Sklep o porabi proraRazpisi Mestne občine Slovenj Gradec Razpisi za prevoze učencev v Mestni občini Slovenj Gradec za šolsko leto 2020/2021: Mestna občina Slovenj Gradec vabi zainteresirane ponudnike k predložitvi

Začetek gradnje krožišča v Šmartnem

oprostitvi plačila komunalne takse za gostinske vrtove od 16. 3. 2020 do 30. 4. 2020, Sklep o oprostitvi plačevanja najemnine za poslovne prostore MPIK, Sklep o odpisu najemnine zasebnim gospodarskim družbam, društvom ter samostojnim podjetnikom, ki imajo v najemu poslovne prostore v lasti Mestne občine Slovenj Gradec, in sicer od 16. 3. 2020 do 30. 4. 2020. Podali so še soglasje k imenovanju direktorice Javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur Slovenj Gradec. Tatjana Špalir ponudbe za prevoze učencev. Ponudbe je treba poslati elektronsko do 28. 5. 2020 do 8.00 ure. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

Javni razpis JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020 za podelitev: 1. NAZIVA ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC 2. OBČINSKE NAGRADE 3. PLAKET MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC NAZIV ČASTNI OBČAN Mestne občine Slovenj Gradec je najvišje priznanje, ki se ga podeli posameznikom, ki imajo posebne zasluge za razvoj, ugled in uveljavljanje občine na lokalni, državni in mednarodni ravni in za izredne dosežke na kateremkoli področju človeške ustvarjalnosti.

5 3

komunalnih vodov, ureditev cestne razsvetljave in izgradnja pločnikov. Celotna vrednost projekta znaša 833.891,61 EUR, delež financiranja s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo znaša 637.489,62 EUR, delež lastne proračunske udeležbe Mestne občine Slovenj Gradec pa v višini 196.401,99 EUR. Ker bo v času izgradnje prihajalo tudi do mo-

tenj prometnih tokov, se občanom že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje. Projekt je v celoti pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo, MO Slovenj Gradec v njem finančno sodeluje le v navedenem deležu. Tako je potrebno tudi vsa vprašanja v zvezi z investicijo naslavljati na Direkcijo, preko Uprave Mestne občine Slovenj Gradec pa bodo vsa vprašanja tudi posredovana pristojnim. Izgradnja krožišča je zahteven poseg v prostor in teren. V sklopu slednje bodo izvedene tudi površine za pešce, avtobusni postajališči, uredilo se bo odvodnjavanje meteornih voda, komunalni vodi, prometna oprema in signalizacija. Bistvo investicije je povečanje prometne varnosti za vse udeležence v prometu. Ker je projekt v prvi fazi izgradnje, tej pa bo sledila druga faza, je pripravljen modularno, da bo lahko kasneje zgrajen tudi dodatni krak krožišča. Verjamemo, da bomo skupaj z investitorjem uspeli rešiti vse dileme in ovire za izgradnjo četrtega kraka. Dotlej pa bomo z veseljem čakali dokončanje izgradnje krožišča, ki bo pomembno pripomoglo k povečanju prometne varnosti na tem delu glavne ceste. (DS)

OBČINSKO NAGRADO se podeli občanom, fizičnim in pravnim osebam za velike dosežke pri napredku in ugledu Mestne občine Slovenj Gradec, za večletno delo in rezultate na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti (razen za dosežke, za katere je že prejel Bernekerjevo, Železnikarjevo ali Vrunčevo nagrado), ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju občine, dela in življenja v njej ter za njeno uveljavitev v širšem prostoru. PLAKETO MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC se podeli občanom, pravnim in fizičnim osebam za pomembne uspehe pri razvoju in ugledu občine na kateremkoli področju gospodarskega ali družbenega življenja. Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju, - natančne podatke o kandidatu, - utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja, - morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata za eno isto priznanje. Posamezen kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek. Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec podeli v posameznem letu eno občinsko nagrado in največ tri plakete Mestne občine Slovenj Gradec. Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 31. julija 2020, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za odlikovanja, nagrade in priznanja pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Javni razpis JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020 za podelitev: 1. VRUNČEVE NAGRADE in 2. VRUNČEVIH PLAKET VRUNČEVO NAGRADO se podeli za aktivno delovanje in izjemne uspehe ter dosežke večletnega dela, ki jih doseže posameznik ali skupina s pedagoškim in strokovnim delovanjem v vzgoji, izobraževanju in telesni kulturi, ki pomenijo pomemben prispevek k ugledu in uveljavljanju občine. Vrunčevo nagrado lahko prejmejo pedagoški delavci za življenjsko delo ali dosežke, s katerimi so se izjemno uveljavili v državnem ali mednarodnem okolju. VRUNČEVO PLAKETO se podeli za pomembne pedagoške uspehe na področju vzgoje, izobraževanja in telesne kulture pedagoškim delavcem, posameznikom ali skupini. Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju, - natančne podatke o kandidatu, - utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja, - morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata za eno pisno priznanje. Posamezen kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek. Komisija za podelitev Vrunčevih priznanj podeli v posameznem letu eno Vrunčevo nagrado in največ tri Vrunčeve plakete. Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 31. julija 2020, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Vrunčevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Mestna občina Slovenj Gradec

Mestni svet Objavljamo odgovore na vprašanja in pobude mestnih svetnikov, podane na 13. seji (11. 3. 2020). Občani kurijo zeleni odpad, tako da se kadi po celi dolini. Podjetje Kocerod zeleni odpad pobira in želi, da ga občani vozijo tja, prav tako ima komunalno podjetje urejeno zbiranje le-tega. Občanke in občane je potrebno opozarjati na škodljivost tovrstnega kurjenja in izvajati večji nadzor ter tako prispevati k izboljšanju pogojev življenja. Občane v medijih in ostalih sredstvih javnega obveščanja vseskozi seznanjamo in osveščamo o skrbi za čistejše okolje in tako bomo postopali tudi vnaprej. V Šmartnem naj bi pričeli z gradnjo krožišča. Prebivalce zaselka Nadhomec zanima, kako se bodo iz tega zaselka navezovali na krožišče. Projekt in opis si lahko občani ogledajo na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec. Kako je z rekonstrukcijo ceste Černivnik–Slemenik v Golavabuki? Trenutno smo v fazi projektiranja obnove vseh desetih cest, ki so načrtovane v letošnjem letu. Takoj ko bodo projekti zaključeni in izdelani popisi, bo objavljen javni razpis za izvajalce del. Cesto in izgradnjo pločnika od odcepa za Raduše proti Podgorju bi morali obnoviti pred začetkom gradnje tretje

razvojne osi, ker je zelo nevarna. Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so podale pobudo, da se DRI sestane z DARS in dogovori o gradnji tretje razvojne osi in obnovi ceste proti Podgorju. Vsekakor se strinjamo, da mora biti ob gradnji tretje razvojne osi na tej cesti poskrbljeno za varnost. Nekaj otrok z območja Šmartna zaradi zasedenih kapacitet nima možnosti vpisa v šmarški vrtec. Kakšne možnosti sploh imajo starši, da svoje otroke vpišejo v vrtec? Strokovne službe VVZ Slovenj Gradec sporočajo, da imajo trenutno še 12 prostih mest po različnih enotah vrtca, vendar so to oddelki drugega starostnega obdobja, torej za starejše otroke, ki jih trenutno ni na čakalnem seznamu. Na čakalnem seznamu je 19 otrok, rojenih v letih 2018 in 2019, ki so bili vpisani med letom, nekateri januarja, nekateri februarja in niso izpolnjevali pogojev za vključitev v vrtec. Po

zadnjem poročilu je 1. februarja 2020 izpolnjevalo pogoje 12 otrok, 1. marca pa vsi ti otroci izpolnjujejo pogoje za vključitev v oddelek prvega starostnega obdobja. Menimo, da bodo vsi otroci lahko sprejeti. Ustrezno je potrebno urediti otroška igrišča v Mestni občini Slovenj Gradec, predvsem pred bloki. Za otroška igrišča skrbi JZ Spotur. V lanskem letu je bilo izvedeno A-testiranje vseh obstoječih igral v Mestni občini Slovenj Gradec in nekaj igral bo treba odstraniti, saj niso več primerna. Seznam igral, ki jih bodo odstranili ali obnovili, je že pripravljen. Pridobljena je bila že ponudba in izdana naročilnica za obnovo in odstranitev igral. Na eni izmed prihodnjih sej bo predstavljena tudi analiza športne infrastrukture in otroških igral v Mestni občini Slovenj Gradec. Kdaj bo začetek gradnje novega mostu pri Domu starostnikov v Slovenj Gradcu? Predvidevamo, da se bo gradnja začela konec avgusta 2020. Zbrala Tatjana Špalir.

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Mestna občina Slovenj Gradec v prihodnjih letih načrtuje izgradnjo najemnih varovanih stanovanj. V ta namen je aktivno pristopila k izvedbi analize stanja o potrebah po najemnih varovanih oziroma oskrbovanih stanovanjih na področju občine. Analiza stanja bo izvedena na podlagi vprašalnika, ki ste ga lahko našli v prejšnji izdaji SGlasnika. Vse zainteresirane občane vljudno naprošamo, da ga izpolnite ter ga do 15. maja vrnete na naslov Mestne občine Slovenj Gradec (Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec). Veseli bomo vašega odziva, saj bomo le tako lahko pridobili celostno sliko o tovrstnih potrebah na področju občine. Za vaš trud in sodelovanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo!

GOSPODARST VO

6 2

SGlasnik, maj 2020

Bodimo bio in ostanimo zdravi

»Z naravo ravnamo brezobzirno in mi vsi smo sokrivi za trenutno stanje« Pomen lokalne hrane je bil pomemben že pred to situacijo s koronavirusom, a je marsikdo to spregledal. Mnogi še danes mislijo, da solata raste na trgovski polici, ampak danes smo že tako daleč, da res raste!? Upamo, da bo ta situacija marsikomu odprla oči, pa ne samo navadnim potrošnikom, marveč tudi tistim z malo večjim vplivom na obvladovanje sveta, okolja. Z naravo ravnamo brezobzirno in mi vsi smo sokrivi za trenutno stanje. Z nakupom v trgovini, kjer je vsaka stvar pakirana, na veliko pripomoremo k onesnaževanju narave. Preveč je smeti in onesnaženja in posledično vse to pride nazaj k nam, enkrat v takšni, drugič v drugačni obliki. S tem tempom in onesnaževanjem ne bomo nič pustili našim zanamcem, zato upam, da bo tale virus šola k bolj trajnostnemu, ekološkemu

ob prihodu domov ne obdrži več svoje prvotne in sveže oblike. Zato je ključno, da potrošnik vedno izbira svežo lokalno ekološko hrano (ta nima veliko roka trajanja). Morda ne veste, da ima Slovenija v EU najstrožji nadzor nad pridelovalci ekološke hrane. Izjemno veliko je jemanja vzorcev za analize prisotnosti nedovoljenih sredstev. Pri uvoženi hrani nikoli ne veste, kje je ta produkt dejansko nastal in rastel. Še huje pa je s hrano, pripeljano izven EU. Kakšno je razumevanje nas Slovencev, da je domača hrana, še posebej ekološko pridelana, dobra? Korošci nimamo takšnih nakupovalnih navad, da bi kupovali pri kmetu, na tržnici ali si naročili kar na dom zabojček ekološke hrane. Veliko ljudi

Aljaž Ledinek in domača hrana z ekološkim certifikatom z Bio kmetije Ržen

okalno hrano kupujemo v papirnatih vrečkah, stekleno embalažo pa vračamo na kmetijo. Ker je ta hrana blizu, podpiramo domačega pridelovalca, zmanjšujemo transportne poti in, najbolj pomembno, koristna je za nas, saj s tem dobimo tudi največ hranil. Kratek tok od pridelave do zaužitja je ključen, saj edino tako lahko zaužijemo vse potrebne vitamine, vlaknine in minerale. In zakaj Slovenci izvažamo živo govedo vrhunske kakovosti, uvažamo pa več let zamrzlo meso iz tujine? Aljaž Ledinek je na Bio kmetiji Ržen zadolžen za vzgojo in sajenje sadik ter trženje, skupaj z mamo, ki skrbi za pripravo zelenjave za trg, sta zaposlena na kmetiji. Ko so se pred šestimi leti iz bloka v Slovenj Gradcu preselili

na kmetijo, mu je narava odprla oči. »Karantene sedaj niti ne opazim, svoje čase, ko sem bil zaprt med 4 stene v blokovskem stanovanju, sem pravzaprav imel karanteno, zdaj pa lahko uživam v naši neokrnjeni naravi. Največja sreča je, da lahko sam sebi pridelujem hrano in še več, da jo lahko ponudimo še drugim. Zelo so zaživeli ekološki zabojčki in tudi sam, če bi še živel v mestu, bi se poslužil te možnosti, da bi si vsak teden na prag svojega doma naročil zaboj sveže ekološke hrane. Želimo si, da bi se ta trend ohranil,« je izpostavil Aljaž, pogovoru, ki ga beremo spodaj, pa se je pridružil tudi njegov oče Jože Ledinek. Kakšen je pomen lokalno pridelane hrane, še posebej domače ekološke hrane?

RRA-akcija za podporo lokalnemu

Z domačo proizvodnjo hrane smo prehransko neodvisni »Z

elo dobro se zavedamo, da prehrambena samooskrba zelo pridobiva na pomenu, sploh v smislu suverenosti. Ta koronakriza pa nam je to samo še dodatno pokazala. Pomembno je, da znamo sodelovati, biti solidarni in podpirati domače. Morda je ta kriza še dodatno podkrepila dejstvo, da nič na tem svetu ni samoumevno in želimo si, da bo to zavedanje ostalo tudi, ko kriza mine ter da bomo še bolj znali ceniti naše lokalno!« so povedali v Regionalni razvojni agenciji za Koroško.

Osnovno poslanstvo Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška) je spodbujanje razvoja na regionalni ravni v vseh smislih. Še posebej zdaj, v času razglašene epidemije zaradi koronavirusa, pa je pomembna njihova akcija Podprimo domače ponudnike in jejmo lokalno ter zdravo, ki so jo začeli na podlagi izmenjave mnenj in izkušenj tudi z drugimi razvojnimi agencijami po Sloveniji. »Hkrati se nam zdi pomembno, da v tem primeru ne nagovarjamo ljudi h kopičenju množic v velike trgovske centre, ker je to neprimerno in je prav, da smo odgovorni do sebe in drugih. Nakup pri lokalnem

ponudniku omogoča povsem individualen pristop. Zavedamo se tudi, da je kvaliteta slovenske hrane neprimerljivo boljša kot tista iz uvoza in tudi naši lokalni pridelovalci vseh treh dolin imajo brez dvoma veliko ponuditi. Pozvali smo jih in povabilu so se z veseljem odzvali!« je povedala Anja Vajde z RRA Koroška, strokovna sodelavka na omenjenem projektu, in dodala, da je akcija med ljudmi zelo dobro sprejeta. Odzivi so pozitivni, tako s strani ponudnikov kot tudi potrošnikov in ostale javnosti. Ponudniki so zelo zadovoljni tudi s prodajo. Glede na pobude, želje in dobre odzive pa na RRA Koroška že razmišljajo tudi o tem, da bi s podobnimi podporami in akcijami še bolj intenzivno nadaljevali tudi v prihodnje, ko krizne razmere minejo. Za tokratni seznam, ki je objavljen na spletu, so na RRA Koroška podatke o ponudnikih zbrali s pomočjo svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice. Odzvalo se je okrog 50 ponudnikov iz vseh treh dolin, Dravske, Mežiške in Mislinjske, ponudba je precej barvita (kruh, potica, jajca, sveže meso, suhomesnati izdelki, keksi, mleko, sir, jogurti, moka, sadje in zelenjava, sokovi, med, marmelade). (AP)

Da bodo dodani na seznam Podprimo domače ponudnike in jejmo lokalno ter zdravo, lahko domači ponudniki še vedno posredujejo svoje podatke na e-naslov: turizem@rra-koroska.si. Seznam ponudnikov se nahaja na spletni strani Regionalne razvojne agencije za Koroško. Tam so objavljeni tudi varnostni ukrepi, ki jih narekujejo pristojne službe.

Aljaž Ledinek na svoji (družinski) ekološki kmetiji Ržen

razmišljanju človeka in ohranjanju narave takšne, kot prvotno je. Saj človek je večina virusov ustvaril sam s svojim nepremišljenim in pohlepnim ravnanjem in usmeritev v trajnostni in ekološki razvoj narave bo od sedaj naprej ključnega pomena. Človek si domišlja, da je vsemogočen, da lahko s svojim nasiljem kroji naravo, že na kratek rok, dolgoročno pa se kazen vrne. Zakaj je domača hrana boljša od druge, uvožene? Že sama beseda uvoz pove, da je hrana ogromno prepotovala in da sveža ter nekaj dni lepa na trgovski polici ne more biti, če se ji česa ne doda. Pri nas, denimo, če se kakšna zelenjava še isti dan ne proda na tržnici, velika večina

je prepričanih, da je ekološka hrana za njih predraga in da je to odvečni strošek. Opazil pa sem, da se je marsikdo v času karantene lotil vrtičkanja in to je zelo spodbudno. Ampak mnogi delajo napako, katere se marsikdo ne zaveda. »Sosed«, denimo, se pohvali, da zdaj tudi on kmetuje ekološko, pa se ne zaveda, da ekološko ni le to, da rastlin ne pošpricaš ali z nedovoljenim gnojiš, temveč se začne vse že pri nakupu ekološkega semena in seveda z nakupom ekološkega substrata, komposta. Da postane kmetija ekološka, je ravno zaradi vseh teh dejstev prehodno obdobje preusmeritve najmanj dveh let. Strupi ostanejo v zemlji najmanj tri leta. Zelo pomembno je, da na embalaži hrane beremo certifikate. Zato pravim, da je ekološka hrana dragocena.

Današnja kriza zaradi koronaepidemije je pretrgala mednarodne verige dotoka uvožene hrane. Podatki tudi kažejo, da te dni dihamo čistejši zrak ... Pa ne samo to, vidne so tudi gladine rek, morja, ribe, ponekod se vidijo celo zelo oddaljeni vrhovi, ki jih prej zaradi smoga ni bilo mogoče videti. Šele takrat, ko nekdo »pripre pipico«, vidimo, koliko je dejansko vredno naše. Prepričan sem, da smo lahko tudi samooskrbni na zelenjavi in sadju, za kar smo sedaj prikrajšani. Če bodo ljudje več začeli povpraševati po tem, se bo tudi marsikateri kmet več odločil, da bo to prideloval. Po drugi strani pa bo morala tudi politika opustiti birokratske ovire, ki bremenijo kmeta pri dopolnilni dejavnosti. Zakonov je preveč in vsa zadeva je zbirokratizirana do onemoglosti. Tudi če bi kmet znal pridelati, ga na koncu birokracija uniči. S takšnim načinom ne bomo dosegli trajnostne družbe, ki si jo želimo. Zadevo je potrebno poenostaviti, tako kot znajo to naši sosedje v Avstriji. Kakšno sporočilo nam dejstva epidemije lahko prinesejo? Zemlja je ustvarila človeka in ne mi nje. Odnos, ki pa ga imamo do nje, je točno odraz njene reakcije. Ni upanja, da bo bolje, če se ne bomo vsi spremenili. Ne kupujte stvari v embalaži, ki ne razpade kot gnojilo. Če že, potem samo v takšni, ki jo lahko ponovno uporabimo. Ne kupujte mesa in mleka, ki nima slovenskega porekla, ker tega imamo sami dovolj. Kar je še huje, tuje je sumljive kakovosti. Naj bo vsakomur jasno, da 1 kg čevapčičev za 5€ ne more biti, ker stane kg mesa 7€. Torej je v poceni hrenovkah, klobasah ali čevapih nekaj, kar je bilo dejansko že odpisano. Ne pričakujte, da bodo inšpektorji vsako šaržo testirali. Zakaj izvažamo živo govedo vrhunske kakovosti, uvažamo pa več let zamrzlo meso iz Poljske, Nizozemske?! Na Koroškem imamo na srečo dva večja domača mesarja, ki zagotavljata dobavo mesa goveda, vzrejenega na naših kmetijah. Ekološki zabojčki mesa so na voljo na kmetiji Klavž iz Javorja nad Črno. Njihova posebnost je, da vam meso dostavijo na dom. S podobno dejavnostjo pa se bo začela ukvarjati tudi klavnica Naveršnik v Otiškem Vrhu. 20 let ekološkega kmetovanja Bio kmetije Ržen in nenehna prisotnost na trgu, neokrnjena narava, kjer leži naša kmetija, pozitiven odnos do življenja in narave so dejavniki, ki so marsikoga prepričali, da je postal naša stalna stranka. Z Bio kmetije Ržen lahko ljudje trenutno dobijo svežo ekološko pridelano zelenjavo, hladno stiskana olja, ki so ključni vir aminokislin, ter ostalo predelavo. Naročijo lahko preko spleta, pridejo sami iskat ali pa jim mi pošljemo ali dostavimo isti ali naslednji dan. Ajda Prislan

GOSPODARST VO

SGlasnik, maj 2020

7 3

Komunala Slovenj Gradec

Nepravilno odlaganje odpadkov v času epidemije V

času epidemije je na javnih površinah več odpadkov kot sicer. Pri svojem delu v enoti Komunalne storitve, v okviru katere med drugim vzdržujemo in čistimo javne pešpoti v naseljih in parkih, kolesarske steze in podobno, opažamo vse več odpadkov, odvrženih na tla. V času epidemije koronavirusa in »ukinitve javnega življenja« je seveda razumljivo, da bodo občani bolj koristili javne površine za sprehode, kolesarjenje oz. preživljanje časa na prostem, vendar to še ni razlog za odmetavanje odpadkov na tla. Na javnih površinah so na določenih mestih postavljeni koši za smeti in so namenjeni odlaganju odpadkov za sprehajalce. V primeru, da koša ni v bližini, pa je najbolj primerno oz. pravilno, da odpadek odnesete domov in ga odložite v ustrezni zabojnik. Prav tako smo opazili številne nepravilnosti oz. kupe odpadkov na ekoloških otokih. Na ekoloških otokih je že sicer veliko nepravilnosti, ker ni mogoče zagotoviti ustreznega nadzora. Sedaj pa se je stanje, zaradi zaprtja zbirnih centrov za odpadke, še poslabšalo. Opažamo, da se ne moremo zanesti na zavest ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki in ohranjanju čistega okolja. Naj povemo, da pobiranje odpadkov ob javnih poteh ali izven zabojnikov za odpadke ni delo komunalcev, ki pa ga vseeno opravimo. Na tem mestu opozarjamo vse uporabnike, da so dolžni odpadke odlagati v ustrezne zabojnike za odpadke, pa naj bodo ti doma, na ekoloških otokih ali ob pešpoteh, nikakor pa ni dovoljeno odpadkov odmetavati v naravo.

Za sprehajalce psov – pobiranje pasjih iztrebkov Dolžnost vseh lastnikov in vodnikov psov je, da z javnih površin odstranijo iztrebke svojih psov. Pri pobiranju iztrebkov ne gre le za estetski, ampak tudi zdravstveni vidik tako nas kot naših ljubljenčkov oziroma vseh, ki z nami sobivajo. Nihče od nas si ne želi pasjega iztrebka na čevljih, obleki ali v svojem domu, zagotovo pa si upa-

mo trditi, da še manj bolezni, ki se na ta način prenašajo (npr. gliste in trakulje). Kljub temu, da je pasjih košev dovolj na terenu, bi morali lastniki psov poskrbeti, da imajo pasje vrečke vedno pri sebi in pobirajo iztrebke za svojimi ljubljenčki ter jih odlagajo v črne zabojnike (zabojniki za mešane komunalne odpadke), v kolikor pasjega koša ni v bližini.

Ni uhajal zemeljski plin Zaradi malomarnega in nepremišljenega ravnanja posameznika smo v obdobju razsajanja epidemije imeli tudi intervencijo, zaradi »uhajanja zemeljskega plina«. 24. 3. smo s strani uporabnika prejeli klic, da na Gozdni poti v Slovenj Gradcu zaudarja po plinu. Dežurna ekipa enote Energetika se je nemudoma odpravila na teren, ob tem pa je bilo potrebno upoštevati tudi ukrepe za preprečitev širjenja epidemije, torej uporaba rokavic in mask (navadne maske proti prahu, ker takrat drugih ni bilo). V obdobju od prvega klica do prihoda na javljeno mesto smo s strani uporabnikov prejeli še več klicev, da se širi vonj po plinu iz kanalizacije. Pred vstopom v objekt smo preverili, če je kdo bolan oz. če imajo odločbo o karanteni. Zaradi dolgoletnih izkušenj dela na tem področju smo ob vstopu v objekt zaznali, da prisotni vonj ni vonj po zemeljskem plinu, pač pa vonj po naftnih derivatih, mogoče bencin, mešanica bencina ali česa podobnega. Z aparatom oz. detektorjem zemeljskega plina smo izmerili, da ne gre za zemeljski plin ter da je v prostoru prisotna vrednost eksplozivne zmesi v zelo nizki koncentraciji. Enako so pokazale tudi meritve v sosednji hiši. Meritve prisotnosti plina v kanalizaciji na cesti so pokazale višje koncentracije eksplozivne zmesi kot v objektih, vendar so bile le-te še zmeraj v nizkih koncentracijah. Glede na to, da ni šlo za uhajanje zemeljskega plina ter da vira onesnaženja nismo mogli identificirati, smo se odločili za prekinitev prometa po ulici, kar smo storili kar s komunalnimi vozili. O dogodku smo obvestili Center za obveščanja, na pomoč

smo poklicali gasilske enote ter, ker je vonj prihajal iz javne kanalizacije, tudi ekipo enote odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Prispeli sta tudi dve enoti policije. Ekipe so začele z iskanjem vira onesnaženja, odpirali so kanalizacijske jaške ter v njih preverjali prisotnost eksplozivnih zmesi. Pri pregledih smo opazili sledi maščobe, kakršne puščajo proizvodi iz lahkih ogljikovodikov in podobno. Odkrili smo tudi onesnažen obcestni jašek, kjer je bila najvišja koncentracija hlapne snovi. Pri intervenciji, ki je potekala kar pet ur, je bilo prisotnih precej ljudi, komunalni delavci, predstavnik Civilne zaščite, gasilci, policisti ter zaskrbljeni stanovalci, ki so bili po nepotrebnem izpostavljeni v času epidemije. Izkazalo se je, da je šlo za neodgovorno dejanje posameznika, ali posameznikov, ki je v obcestni kanalizacijski jašek izlil bencin ali podobno mešanico lahkih ogljikovodikov, kljub temu da nevarne odpadke od občanov brezplačno zbiramo v zbirnih centrih za odpadke ter vsako leto spomladi, v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov, v premičnih zbiralnicah. Izlivanje nevarnih snovi v javno kanalizacijo lahko tudi resno ogrozi delovanje čistilne naprave, saj lahko uniči mikroorganizme v aktivnem blatu, ki predstavljajo funkcionalno enoto čistilne naprave. Po opravljeni intervenciji smo kanalizacijski sistem na tem območju temeljito očistili ter sprali. Resnično smo zgroženi ob tako neprimernem ravnanju v 21. stoletju in ob tolikšnem osveščanju naših uporabnikov o varovanju okolja, da ne še enkrat omenjamo epidemije in izpostavljanja prisotnih tudi zdravstvenemu tveganju.

vorno in zdravju prijazno poslovanje. Namesto klasičnega papirnega računa po navadni pošti boste prejeli PDF-račun na vaš elektronski naslov ali eRačun v vašo spletno banko. Vabljeni na našo spletno stran ali v eStoritve, kjer najdete dodatne informacije in vlogo za izdajo eRačuna. S portalom eStoritve dostopajte do mnogih informacij brezplačno, kjerkoli in kadarkoli. Portal omogo-

Vzdrževanje hišnega – internega vodovodnega omrežja zaradi prekinitve uporabe pitne vode v času epidemije s koronavirusom COVID-19 Zaradi prekinitve dejavnosti v času epidemije COVID-19 se je uporaba pitne vode v številnih objektih zmanjšala ali povsem prekinila. Posledica tega je zastajanje in dvig temperature vode v internem vodovodnem omrežju oz. hišni vodovodni napeljavi. To lahko poveča tveganje za zdravstveno neustreznost pitne vode tudi v kasnejšem obdobju, ko se bodo razmere normalizirale. Da bi to preprečili, pozivamo vse lastnike, upravnike in odgovorne osebe objektov, da do vzpostavitve običajnih razmer poskrbijo za osnovni preventivni ukrep, to je izpiranje internega vodovodnega omrežja. Priporočamo, da se voda v internem omrežju popolnoma izmenja vsaj na obdobje sedmih dni. To storite z odprtjem vseh pip v objektu, vsaj do stabilizacije temperature, s čimer zmanjšate tveganje za zdravstveno neustreznost pitne vode do takrat, ko boste ponovno pričeli z dejavnostmi. (TR)

Komunala ponuja sodobno in okolju prijazno poslovanje – eRačun in eStoritve Z izbiro računa v obliki PDF ali eRačuna v spletno banko se odločite za brezpapirno, okolju prijazno poslovanje. V času pandemije koronavirusa pa to pomeni tudi družbenoodgo-

Socialno podjetje Slokva niza uspešno izvedene programe

Udeleženci socialne aktivacije na praktičnem usposabljanju P

rojekt socialne aktivacije, poimenovan Izkoristi svoj potencial, na Koroškem od oktobra lani izvaja socialno podjetje Zavod Slokva. Delujeta dve skupini, in sicer ena v Slovenj Gradcu, druga v Radljah ob Dravi. Skoraj v celoti so izvedli dva modula od treh načrtovanih, saj je bil drugi modul, ki je trajal od lanskega novembra, teden pred zaključkom začasno prekinjen zaradi stanja v državi. Projektne aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Vsebina 2. modula je bila v glavnini namenjena praktičnemu usposabljanju udeležencev, saj so udeleženci skupine v dneh od ponedeljka do četrtka nabirali praktične izkušnje širom Koroške. Direktorica Zavoda Slokva Alenka Berložnik pojasnjuje, da so se urili v različnih podjetjih, cvetličarnah, Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem, izdelovali so tudi lutke. V najmanj 288 urah je vsak posameznik dobil različne praktične izkušnje za trg dela, glede na svoje interese, želje in karierne cilje.

»Udeleženk, ki so praktični del opravljale v Zavodu Slokva, se je prijel naziv lutkarice. Vključene so bile v vse faze produkcijskega cikla – od oblikovanja ideje, spoznavanja orodij in materialov, do izdelave lutk z uporabo različnih ročnih spretnosti, kot so lepljenje, šivanje, kvačkanje in še kaj. Njihova mentorica Petra Zmrzlikar se je projekta znotraj projekta Lutka zame in zate lotila zelo profesionalno. Težko je opisati, kakšne mojstrovine so ustvarile praktično iz nič,« je ponosna direktorica Slokve. Ob petkih je bil najprimernejši čas za nabiranje novega znanja, zato so večkrat prisluhnili psihologinji Nives Fortunat Šircelj, v goste pa so povabili tudi druge predstavnike institucij (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za zaposlovanje, LURA – Ljudska univerza Ravne na Koroškem, RRA Koroška – regionalna razvojna agencija za koroško regijo, Društvo Altra – odbor za novosti v duševnem zdravju), ki so z njimi delili svoja znanja. Program sta strokovni delavki po želji udeležencev popestrili še z različnimi tehnikami ustvarjanja ali družabnimi igrami.

ča enostaven, časovno prilagojen način spremljanja porabe, stanja plačil in odprtih postavk, preprost način javljanja stanja števca in še mnogo več. Preverite na spletni strani www. komusg.si/estoritve in začnite uporabljati eStoritve še danes. Portal je dostopen tudi preko mobilne aplikacije Komunala Slovenj Gradec. Kmalu tudi na iOS napravah! Teja Račnik

Direktorica zavoda Alenka Berložnik se rada pohvali, da je skupina vedno manjša, ampak ne na račun »spomladanskega čiščenja«. Od petnajstih udeležencev jih je zaenkrat v skupini le še 9; prva udeleženka se je zaposlila že decembra, druga se je vključila v tečaj slovenskega jezika, tretja v program aktivne politike zaposlovanja – učno delavnico, četrta in peta oseba sta se vključili v program Zavoda RS za zaposlovanje Javna dela, šesta oseba pa se je zaposlila med pandemijo. V Zavodu Slokva, so. p., si v prihodnjih mesecih želijo nadaljevati s programom, tako v smislu izvedbe zaključnega modula prve skupine kot motivacije in izvedbe naslednje skupine, a je prihodnost še negotova. Zainteresirani za njihov program so vabljeni, da Slokvo že danes obiščejo na spletu. Na začetku izvajanja programa,

v sklopu 1. modula, se je petnajst posameznikov iz Mislinjske in Mežiške doline 23. oktobra 2019 prvič srečalo s strokovnima delavkama Anito Navotnik in Nino Bandalo. V prvem mesecu druženja so preučili pomen motivacije, ciljev, vizij in vedno bolj aktualnih kompetenc. Spoznali so veščine komuniciranja in bontona. Dotaknili so se zdrave

prehrane ter zelišč in spoznali področje zagovorništva. Izdelovali so tudi adventne venčke in jih menjali za dobrodelne prispevke, izkupiček pa podarili Društvu proti mučenju živali Koroške. Vsebine programa sta strokovni delavki ves čas prilagajali glede na potrebe in želje udeležencev, kolikor je pač to bilo mogoče, in tako bo tudi v prihodnje, saj bo vsaka skupina edinstvena, kot tudi urnik izvajanja. (AP)

Takšne izdelke so med drugim ustvarili udeleženci Slokvinega projekta Izkoristi svoj potencial, 2. modul. Ob zaključku celotnega projekta bodo pripravili razstavo.

GOSPODARST VO

8 2

SGlasnik, maj 2020

Podjetje Innoduler

Nov tehnološki center

odjetje Innoduler, ki deluje v Pamečah in Šentjanžu, je hčerinsko podjetje podjetja Duler, d. o. o., ki na trgu uspešno posluje že skoraj 35 let. Delujejo na področju izdelave in obdelave zvarjenih elementov, zadnja leta pa je večina njihovih rešitev namenjena potrebam železniške

panoge, za katero so specializirani. Poleg prvotne lokacije v Pamečah so lani odprli poslovno enoto v Šentjanžu, kjer načrtujejo izgradnjo novega tehnološkega centra. S strokovnim znanjem in izkušnjami za razvoj celovitih rešitev zagotavljajo razvoj in projektiranje izdelkov in pol-

izdelkov z najsodobnejšo programsko opremo. Izvajajo robotsko in ročno varjenje, brušenje, peskanje, rezkanje, sestavo, montažo ter testiranje izdelkov za doseganje potrebne kakovosti. Zavedajo se, da je fleksibilnost ključnega pomena za njihove kupce. Tako z najsodobnejšo tehnološko opremo in roboti izdelujejo tudi serije majhnih količin. Njihov reakcijski čas od prototipa do izvedbe je zelo kratek, zato se na potrebe kupcev hitro odzivajo. V podjetju imajo okoli 80 sodelavcev, do konca leta načrtujejo zaposlitev še 40 novih delavcev različnih profilov (brusilci, varilci, operaterji na robotih, ključavničarji, monterji, tehnologi, inženirji, kontrolorji, pomožni delavci). V podjetju dajejo velik poudarek na kakovosti, zato spodbujajo sodelavce k stalnemu usposabljanju in izobraževanju ter tako poskrbijo, da novozaposleni spoznajo specifike njihovega dela ter se priučijo potrebnih znanj. Temu bo namenjen tudi nov tehnološki center, ki je trenutno v izgradnji – otvoritev je načrtovana v maju. »Izgradnja novega tehnološkega centra na lokaciji poslovne enote Šentjanž je v teku, v danih razmerah pa so aktivnosti nekoliko zamaknjene. V podjetju ocenjujemo, da bomo center odprli v najkrajšem možnem času po omilitvi ukrepov ob pandemiji COVID-19, najverjetneje v začetku meseca maja,« pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodita direktorja Goran Hafner in Domen Rožanc. Tehnološki center bo razdeljen na interni laboratorij in na šolski del, ki bo zajemal praktično delavnico in učilnico. Praktična delavnica bo služila za učenje ročnega varjenja, brušenja, imela pa bo tudi robotski del z demonstracijskim robotom in najsodobnejšo tehnologijo. Laboratorij bodo uporabljali za lastne potrebe proizvodnje,

razvoj tehnologije, periodične preglede ter preiskave. Porušne preiskave bodo zajemale lomne teste, makrostrukture, meritve trdot in kontrolo varov, za neporušne preiskave pa imajo usposobljenih več sodelavcev, in sicer VT-kontrola (vizualna), MT-kontrola (z magnetnimi delci), PT-kontrola (preiskava s tekočimi penetranti) in UT-kontrola (ultrazvočna). Drugi del tehnološkega centra bo namenjen sodelavcem, ki bodo v stimulativnem okolju intenzivno sodelovali pri razvoju tehnologije. Prvenstveno bo šolanje namenjeno izobrazbi lastnega (že obstoječega) kadra, ki bo pridobival nova znanja in izboljševal obstoječa po principu prenosa znanja s strokovnjakov v podjetju na sodelavce, ter za možnost prekvalifi-

kacij znotraj podjetja in napredovanj. V letošnjem letu želijo pridobiti certifikat, ki jim bo omogočal interno usposabljanje za certificirane varilce in operaterje na robotih. Vse to bodo skušali doseči s sodobno tehnologijo, prijaznim okoljem, usposobljenim kadrom ter primernim izobraževalnim programom. Glede na naravo produktov, ki jih podjetje izdeluje, je velika tendenca po zagotavljanju kakovosti storitev in izdelkov. V ta namen morajo sprotno in periodično potrjevati primernost procesov, osebja in izdelkov. Ker v Sloveniji ni šolskega programa, ki bi izobraževal kader, ki ga potrebujejo, menijo, da bo to priložnost za vse, ki si želijo delati na področju varilstva. (MŠ)

SALONI ZNOVA ODPRTI Delovni čas od pon. do pet.: 10:00 - 18:00 ob predhodni najavi za ranljive osebe: 08:00 -10:00 sobote, nedelje in prazniki: zaprto

Če želite izris kuhinje, vam svetujemo da se prej prijavite na brezplačen izris in si s tem zagotovite varno mesto v naši poslovalnici. PRIJAVA NA BREZPLAČEN IZRIS:

www.ga-kuhinje.si/prijava-na-izris-kuhinje

MESTO IN PODEŽEL JE

SGlasnik, maj 2020

Ob prazniku Vaške skupnosti Stari trg

Letos bodo investirali tudi okrog gasilskega doma v Radušah šnjega aprila. »Med pohodom so nas tudi krajani vsako leto bogato pogostili na postojankah. Na pot smo šli v vsakem vremenu, lahko bi rekli, da je bil nepreklicen, saj se je hodilo tudi v snegu. A kot kaže korona, se bo letos tradicija prekinila, če bodo razmere takšne, kot so sedaj.« Člani sveta vaške skupnosti skozi leto ne prirejajo mnogo prireditev, so pa zato v tej smeri aktivna društva v vasi. Radi se tudi poveselijo ob kakšni novi pridobitvi, ko se v kraju kaj na novo uredi, ali pa se udeležijo praznikov sosednjih vaških in četrtnih skupnosti. V Starem trgu imajo kulturno, športno in gasilsko društvo, s katerimi svet vaške skupnosti dobro sodeluje, čeprav spadajo na območje četrtne skupnosti Stari trg. Na območju istoimenske vaške skupnosti delujejo gasilci PGD Raduše. Na vprašanje, katere investicije so bile postorjene v zadnjem letu dni, Boris Plešej odgovarja: »Bilo je kar pestro, trudili smo se, da bi naredili čim več.

Izgradnja kanalizacije in preplastitev ceste pri drevesnici na Gmajni

zadnjem letu dni so v Vaški skupnosti Stari trg preplastili nekaj odsekov cest in zgradili dele kanalizacije. Potreb pa je še več. Da bi bil kraj lep, bi radi namestili več košev za smeti, da bi omejili ali zaustavili neodgovorno odmetavanje smeti v naravo. »Naša vaška skupnost je zelo velika in

raztegnjena. V njej je veliko kmetij, kjer delo ne prizanaša in je živahno vsak dan, saj se za kmete življenje ni kaj dosti spremenilo. Sreča je, da imamo zelo lepo pokrajino, in mislim, da skoraj vsak domačin, ki mu čas in zdravje dopuščata, zelo rad zaide na sprehod. Druženja trenutno pač ni, in kolikor spremljam, se ljudje pridno držijo priporočil, kot je tudi prav,« se oglaša iz

Starega trga predsednik sveta te vaške skupnosti Boris Plešej. Vaška skupnost Stari trg konec aprila praznuje svoj vaški praznik, a letos so s praznovanjem počakali. Vsako leto so 27. aprila namesto na proslavo šli na slavnostni pohod. »Poleg je spadala zaključna malica z nagovorom navzočih in podelitvijo priznanj vaške skupnosti,« tako Plešej v začetku leto-

Izvajale so se izgradnja kanalizacije s preplastitvijo ceste pri drevesnici na Gmajni, protiprašna zaščita na cesti pri Grmu na Grajski vasi, rekonstrukcija plazu pri kmetiji Bošnik v Radušah in utrditev bankine od gasilskega doma v Radušah navzgor.« Načrtujejo še odkup zemljišča za igrišče pri sedežu PGD Raduše ter pomoč pri obnovi okolice gasilskega doma. Za načrtovano rekonstrukcijo ceste od Korperja do sušilnice je projekt že izdelan in krajani upajo, da ga bodo z vsemi soglasji čim prej spravili v pogon. Plešej dodaja, da imajo v načrtu urediti še kakšen »mini ekološki otok«. Potreb je, kot verjetno povsod, tudi v Starem trgu veliko, zato predsednik sveta vaške skupnosti pojasnjuje, da »se ceste hitro iztrošijo, ljudje pa si zelo želijo tudi optike, vodovoda in javne kanalizacije«. »Želimo postaviti tudi čim več košev za smeti. Če želimo imeti naš kraj lep, je glavna stvar, da nimamo črnih odlagališč. Ker je veliko pešpoti in cest, se pojavljajo problemi z odmetavanjem smeti, kar je grdo in neodgovorno. Če to zaustavimo, bo naš kraj lepši in boljši,« je prepričan Plešej v želji, ki jo imajo vsi krajani, da bi Stari trg čim bolj uredili, »saj je kraj zelo lep, dobrodošlo pa bi bilo tudi čim več turizma.« Svojim sokrajanom še izreka pohvalo za strpnost med izvajanjem raznih del in je hvaležen, da se v takrat znajo prilagoditi danim razmeram. (AP)

Zanimivost iz preteklosti Starega trga Prvotno ime naselja se je preneslo na novonastalo mesto – Gradec (Grez), Stari trg pa je dobil današnje ime, prvič zapisano leta 1331 kot Antiquum forum. Zgodovina Starega trga je zelo zanimiva, saj lahko sledimo življenju v njem vse od prazgodovine, antike, preko srednjega veka do danes. Ena od zanimivosti je ta, da so tamkajšnja izkopavanja pred prvo svetovno vojno odkrila tudi temelje lesenih stavb in nekaj grobov in arheolog Walter Schmid je ravno s pomočjo tega najdišča uspel razjasniti razvoj prazgodovinskih bivališč.

Prišla je svoboda in šli bomo v dolino …

75 let od prihoda ranjencev iz Paučkovih partizanskih bolnišnic na Pohorju V

elikokrat slišimo govoriti le o koncu druge svetovne vojne, kot da bi nekateri želeli, da se ne bi vedelo, da smo v tej vojni bili zmagovalci. Tako je, ker živimo v časih, ko nas silijo, da pozabimo kar celotno zgodovino človeštva in njegovega napredka, kaj šele zgodovino narodnoosvobodilnega boja. Organizacija slovenske partizanske sanitete v izrednih razmerah partizanskega načina vojskovanja je enkraten pojav v zgodovini medicine in vojskovanja. Partizanske enote so delovale na okupiranem in sovražnem ozemlju ter niso imele zaledja, kjer bi lahko ranjence varno oskrbovali. V slovenski partizanski saniteti je sodelovalo veliko medicincev, ki so s svojim delom pripomogli k izjemni uspešnosti partizanskega zdravstva. Vprašamo se lahko, od kod ta množičnost, požrtvovalnost in domoljubnost? Do prihoda 14. divizije leta 1944 je bilo ranjencev med partizani na območju Mislinjske doline zelo malo. Večino teh ranjencev so dajali v oskrbo civilnim sodelavcem, ki so jih skrivali v zasilnih bivališčih v hlevih in na skednjih pri zavednih pohorskih kmetih v Golavabuki in na Legnu. Zidanškova brigada, ki je na območju Mislinjske doline v letu 1944 izpeljala nekaj uspešnih akcij, je imela tudi izgube in ranjene partizane. Ranjence so namestili v bunkerje in zasilne bolnišnice po gozdovih na Pohorju. V Slovenj Gradcu je bila že pred 2. svetovno vojno bolnišnica in zavedni zdravstveni delavci so pomagali pri zbiranju sanitetnega materiala in zdravil ter obiskovali kmetije, kjer so imeli skrite ranjence in pomagali pri oskrbi le-teh. Dva od teh, ki sta se kasneje tudi vključila v partizansko saniteto kot bolničar in medicinska sestra, sta bila Kristl Pori iz Slovenj Gradca, ki je bil zaposlen kot bolničar v bolnišnici v Slovenj Gradcu, in domačinka Branka Šisernik, ki je bila

zaposlena v Lekarni Slovenj Gradec. Oba sta zbirala prepotreben sanitetni material in zdravila za ranjence. 14. divizija je med pohodom in februarsko ofenzivo 1944. leta imela tudi svoje ranjence, ki jih je bilo potrebno oskrbeti. V ta namen je poslala na Pohorje tričlansko ekipo, da preveri možnost izgradnje partizanskih bolnišnic, katero je vodil dr. Ivan Kopač - Pauček. Samo na območju Mislinjske doline je bilo skritih okoli 40 ranjenih partizanov. Zaradi nevarnosti, da jih odkrijejo okupacijske sile ter se maščujejo nad družinami, so kmetje prosili Paučka, da jih odnesejo kam drugam. Dejstvo je bilo, da bunkerji niso trajna rešitev, zato je dobil dr. Pauček nalogo, da na Pohorju zgradi partizanske bolnišnice. To mu je tudi s pomočjo domačinov uspelo in zgradili so lesene barake, kjer so uredili vse potrebno za bolnišnično zdravljenje v tem času. Bolnišnice so delovale vse do 24. maja 1945, dokler se razmere v dolini niso uredile in dokler za ranjence niso našli ustrezne lokacije. V Paučkovih partizanskih bolnišnicah na Pohorju se je na dan odhoda v dolino zdravilo 48 ranjencev. Med tistimi, ki so se zdravili v omenjenih bolnišnicah, še živita borca – ranjenca Rudi Brilej iz Radeč in Ivan Jovan iz Podkraja pri Velenju. Oba se še vedno udeležujeta vsakoletne spominske slovesnosti pri bolnišnicah na Pohorju. Citiram besede našega še živečega borca – ranjenca Rudija Brileja, ki je zadnji dan v Paučkovih bolnišnicah opisal v 3. knjigi Še pomnite, tovariši …, ki jih je izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Mislinjske doline: »Bilo je že čisto proti koncu vojne. Okreval sem že tako, da bi lahko zapustil bolnišnico, pa mi je zdravnik rekel: »Toliko si pretrpel, mlad si in sedaj bi rad šel ven in bi jih 'fasal'.« Potem sem ostal v bolnišnici vse do osvoboditve. Spominjam se Paučkovega kurirja, ki je

prinesel 9. maja v bolnišnico akumulator, na katerega je priklopil radio in še danes se spomnim prvih besed, ki smo jih slišali: »Nemčija je podpisala kapitulacijo.« Mi smo mislili, da bomo znoreli od veselja. Prišla je svoboda in šli bomo v dolino. To so trenutki, ki se jih ne da opisati. Še danes ostajam s solzami v očeh. Dr. Pauček je stal v svoji značilni uniformi pri oknu in nagovoril vse nas ranjence: »Vsi, ki ste zmožni hoditi, pomagajte nam naložiti težje ranjence na vozove in gremo v Šmartno, kajti svoboda je in gremo v dolino.« Mislil sem, da bomo vsi skupaj znoreli od veselja. To so trenutki, ki se jih ne da opisati.« Med še živečimi je tudi borec – ranjenec Ivan Jovan in citiram tudi del njegovih besed, ko je opisal zadnji dan v Paučkovih bolnišnicah v 3. knjigi Še pomnite, tovariši …: »Prav dobro se spominjam, da so Nemci izvedli hajko zelo blizu bolnice, vendar našega skrivališča niso odkrili, čeprav je bila hajka v krogu in bližini naše bolnišnice. V bolniški sobi, kjer sem ležal, je bila takšna tišina, da bi človek slišal še padec šivanke na tla. Oborožitev, ki smo jo imeli v bolnišnici, je bil samo en mitraljez. Ne vem, kaj bi lahko storili proti 300 do 400 oboroženim nemškim vojakom. Lahko si samo predstavljam, kako bi nas pokončali. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo vsi pokretni ranjenci nosili na svojih hrbtih ostale ranjence, ki so bili nepokretni. Vprašanje je, kako daleč bi prišli, saj je bilo čez meter snega, vsi pa smo bili brez energije in moči. Zelo pa me preseneča, da ni prišlo do izdaje, saj so ljudje vedeli, da so nekje v bližini bolnišnice, saj so za njih zbirali hrano in ostali material, za kar pa sem zelo vesel. Previdnostni ukrepi niso bili nikoli odveč. Sledove stopinj v snegu so prekrivali s snegom, ki so ga presejali skozi veliko sito. Na srečo so se sovražniki vrnili v

dolino in mi smo se oddahnili. V bolnici smo izvedeli, da je 9. maja bila že svoboda, vendar po Mislinjski dolini so se še umikale enote ostankov domačih izdajalcev, četnikov, ustašev in kozakov. Dr. Pauček nas je obvestil, da raje počakamo, da se v dolini ustvarijo pogoji za prevoz ranjencev, ker je bila bojazen, da nas pobijejo. V bolnici smo ostali do 24. maja 1945. Takrat so vse nas prepeljali najprej do Popijala k 'partizanski mamici' na Legnu, kjer smo prenočili, drugi dan pa naprej mimo cerkve sv. Jurija do Šmartnega. Pričakala nas je godba na pihala iz Tovarne meril iz Slovenj Gradca. Domačini so nas pričakali in nas obmetavali s cvetjem. Peljali so nas z voli do mesta, kjer danes stoji spomenik padlim talcem na legenskem polju. Tam so nas naložili v nemške avtomobile in nas peljali v Šmartno, kjer so nam domačini pripravili topel sprejem in miting.« Domačini so pripravili za ranjence okrašen vaški center Šmartna s slavoloki in okrašenim govorniškim odrom, na katerem so ranjence v imenu domo-

vine pozdravili govorniki. Slavnostni govornik je bil oče Štefke Kučan tovariš Ivan Krpač. Po veličastnem mitingu so ranjence naložili na tovornjake in jih odpeljali v zdravilišče Topolšica. Med narodnoosvobodilnim bojem je Mislinjska dolina veliko prispevala k uporu proti okupatorju, prav tako pa so leta vojne in okupacije terjala tudi mnogo žrtev, trpljenja in bolečine. Spoštljiv spomin na takratne dogodke iz NOB v Paučkovih partizanskih bolnišnicah na Pohorju vsako leto privabi mnogoštevilne borce in borke na spominsko slovesnost, ki je vsako leto ob prazniku državnosti, 25. junija. Letos bo še posebej slovesno, saj praznujemo 75 let od prihoda ranjencev iz Paučkovih partizanskih bolnišnic na Pohorju. A ne zberemo se zgolj zaradi spomina. Spomin sam te moči nima. Zberemo se, da se poklonimo našim junakom za njihovo junaštvo med narodnoosvobodilnim bojem. Jože Vrabič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mislinjske doline

MESTO IN PODEŽEL JE

SGlasnik, maj 2020

Pogovor s psihologinjo Mojco Šipek

Telefonski številki za pogovor

Strahove je potrebno razumeti 640 490 ali 070 684 893 vsak delovnik od 8. do 16. ure. Pokliče jih lahko kdorkoli, ki v tem času čuti kakršnokoli osebno stisko. Mojco Šipek, ki se na eni od obeh telefonskih številk oglaša na morebitne klice ljudi v stiski, smo povabili na pogovor v našem časopisu. Gospa Mojca Šipek, kaj bi kot psihologinja povedali ljudem, občanom v času koronavirusa?

Mojca Šipek (foto Nika Hölcl Praper)

e posebej zdajje dobrodošlo, da nismo skopi s pozornostmi, s katerimi lahko nekoga na daljavo razveselimo. Med nami so tudi ljudje, ki živijo sami in so v teh nenavadnih časih še bolj osamljeni. Spet drugi neobičajne razmere lažje vidijo kot priložnost za pozitivne življenjske spremembe, tretji so bolj obremenjeni in se bojijo posledic krize. Ljudje smo si med seboj različni. Vsekakor pa je vprašanje, česa se lahko iz vsega tega naučimo, zelo dobrodošlo. Predvsem imamo več časa, kot smo ga imeli doslej. Tudi znotraj družine, partnerstva je čas izolacije lahko priložnost za še boljše spoznavanje in podlaga za sprejemanje odločitev, najboljših za vse člane. Tudi v teh dneh ne pozabimo na dobro voljo! Okoliščine, v katerih smo se znašli, so neobičajne in od ljudi zahtevajo prilagajanje na različnih področjih življenja. Izolacija zelo vpliva tudi na druženje, ki smo ga ljudje kot socialna bitja vajeni. Običajno ljudje veliko časa preživimo v družbi drugih ljudi, zdaj pa to ni več mogoče. Sprememba lahko na ljudi vpliva na različne načine. Nekateri se lahko zaradi tega dolgočasijo, možno je tudi, da doživljajo več napetosti in stisk, spet drugi lahko ta čas koristno porabijo za druge stvari. V takšnih okoliščinah lahko nekdo ugotovi tudi, kakšni odnosi mu pomenijo največ, kar lahko pripelje do tega, da bo po koncu epidemije znal zdrave odnose in fizično bližino bolj ceniti. Tako meni Mojca Šipek, magistrica psihologije, strokovna delavka v timu Centra za krepitev zdravja Koroška, ki je sedaj »odprt« preko telefonskih številk 070

Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, da je to trenutna situacija, ki bo minila. Res je, marsičesa v teh razmerah ne moremo nadzirati, a smiselno je, da se osredotočimo na to, kar je v naši moči – bodimo odgovorni, skrbimo za zdravje in poskusimo na težko situacijo pogledati pozitivno. Kako doživljajo ljudje trenutne razmere, stanje, v katerem smo zatečeni. Navajeni smo se gibati. Predvsem bi tu izpostavila, kako doživljajo (samo) izolacijo ljudje, ki živijo sami, ki so bili osamljeni že prej, zdaj pa so še bolj sami. Kako rešiti ta problem oz. problem ljudi, ki živijo sami? Osamljenost lahko v takšnih razmerah pride še bolj do izraza. Ljudje že na splošno, sploh pa zdaj, v težkih okoliščinah potrebujemo pogovor, stik, priložnost, da se lahko izrazimo. Pomembno je, da ohranimo stike. Fizični stiki trenutno niso mogoči, a na srečo nam sodobna tehnologija ponuja tudi druge možnosti. Drugo osebo lahko pokličemo po telefonu ali z videoklicem in si za pogovor res vzamemo čas. Lahko smo tudi ustvarjalni. V stiku lahko ostajamo z izmenjavo fotografij ali posnetkov, ki jih pripravimo za drugo osebo, ali z drugimi pozornostmi, s katerimi lahko

Veseli smo, da ta možnost obstaja in da se ljudje nanjo odzivajo. Pričakujemo, da bo klicev vse več. Telefon, ki je vzpostavljen, je namenjen razbremenilnim pogovorom v povezavi s koronavirusom. Kako se pogovor razpleta, je odvisno od klicateljevega vprašanja oziroma potreb. Včasih je dovolj že to, da je človek slišan, da lahko ubesedi svojo stisko in o njej spregovori, včasih potrebuje nekaj spodbudnih besed ali podporo. Kaj rečete človeku, ki pokliče in pove, da ga je strah, ali ko pri njem zaznate resnično paniko? Pogovori so namenjeni predvsem razbremenitvi. Če pokliče oseba, ki jo je strah, jo spodbudimo, da o svojih čustvih, strahu spregovori, in že to je lahko razbremenilno. Čeprav je strah zelo neprijetno čustvo, se mi zdi pomembno, da se oseba zaveda, da je to običajen odziv v okoliščinah, v katerih smo se znašli. Pogovarjamo se lahko tudi o drugih možnostih razbremenitve in sprostitve, ki so posamezniku blizu. Osebo torej spodbujamo, da poskuša najti rešitve, ki ji bodo najbolj ustrezale. Če bi se izkazalo, da težava potrebuje poglobljeno obravnavo in njeno reševanje presega namen tega pogovora, bi posameznika napotili k ustreznim strokovnjakom. Po besedah Tineta Kračuna, direktorja Inštituta za strateške rešitve, nas po koncu mirovanja čakata spremenjen svet in drugačno gospodarsko

Ekipa Centra za krepitev zdravja Koroška (foto Nika Hölcl Praper)

Poučevanje na daljavo aradi epidemije z novim koronavirusom smo vrata šole morali zapreti tudi na Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec, katero obiskujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. S poučevanjem na daljavo smo se tako učitelji kot učenci in njihovi starši znašli pred povsem novo in neznano situacijo, ki nam predstavlja velik izziv in preizkušnjo, prepleteno tudi s strahovi in stiskami. Naši učenci pogrešajo sošolce in učitelje ter težko razumejo, zakaj ne smejo v šolo in morajo ostati doma. Prekinila se jim je ustaljena vsakodnevna rutina, kar za nekatere pomeni velik stres. Njihovi starši so v teh razmerah šolanja na domu še bolj obremenjeni, večina njihovih otrok namreč potrebuje podporo in pomoč tudi pri dnevnih opravilih. Vsi smo se znašli v precej drugačni situaciji od običajne, kar tudi od učiteljev zahteva veliko več iznajdljivosti, fleksibilnosti, računalniške pismenosti in poznavanja številnih komunikacijskih orodij. Stike tako z učenci kot njihovimi starši vzpostavljamo preko različnih komunikacijskih kanalov (telefona, elektronske pošte, videoklicev itd.), učencem in staršem nudimo podporo, jim pošiljamo usmeritve in podajamo povratne informacije. Vsakodnevno smo pred izzivom, kako

Center za krepitev zdravja Koroška ima vzpostavljeno možnost, da lahko ljudje v času epidemije pokličejo na določeni telefonski številki ...

okolje. Trenutno nihče ne ve, kakšno bo. Kako se spoprijeti z negotovostjo, nepoznano prihodnostjo? Negotovost je bolj kot prej postala del našega vsakdanjega življenja. Spremembe, ki se dogajajo, zmanjšujejo občutek varnosti in predvidljivosti, s tem pa je manjša tudi zmožnost človekovega nadzora nad potekom dogodkov. Zavedati se moramo, da bodo spremembe različne ljudi zaznamovale različno. Nekateri neobičajne razmere lažje vidijo kot priložnost za pozitivne življenjske spremembe, spet drugi so bolj obremenjeni in se bojijo posledic krize. Težko je posplošiti, ker ima vsak človek svojo zgodbo, življenjsko situacijo in konkretne strahove, ki jih je treba razumeti. Na splošno bi lahko rekla, da poskušajmo tudi v teh razmerah najti pozitivne priložnosti. Glede skrbi, ki so povezane z nepredvidljivostjo, pa ne pozabimo, da imamo na določene stvari vpliv, na določene ne. Osredotočimo se na to, kar je v naši moči, kaj ta trenutek lahko naredimo, kaj lahko postorimo za čim boljšo sedanjost in prihodnost. Ob tem ne pozabimo na skrb zase in naše dobro počutje. Kaj pozitivnega lahko potegnemo iz stanja, v katerem smo zatečeni? Kaj lahko počnemo? Vprašanje, kot je to, kaj se lahko iz vsega tega naučimo, je zelo dobrodošlo. Večkrat si ga postavimo in razmišljajmo o priložnostih, ki nam jih izolacija ponuja. Naš vsakdanjik, ki je običajno natrpan z različnim opravili, je zdaj drugačen. Predvsem imamo čas. Poskušajmo ga preživeti čim bolj kakovostno, ustvarjalno, prijetno. Ljudje večkrat rečemo, da se bomo, ko bomo le našli čas, posvetili tej ali oni stvari. Pa je končno prišel ta čas! Izolacija je priložnost, da se posvetimo sebi, da se lotimo kakšne dejavnosti, ki nas zares veseli. Daje nam priložnost, da končno preberemo knjigo, ki nas že dolgo čaka na polici, pogledamo film, pripravimo najljubšo jed, gremo na sprehod, uredimo album in fotografije, prevetrimo garderobo, se sprostimo, kaj lepega napišemo, pripravimo ali izdelamo. Možnosti je zares veliko in zdaj je odlična priložnost, da naše želje uresničimo.

pripraviti delo, da jim življenje v trenutnih razmerah olajšamo in ne otežimo. Prilagojeno izvajanje učenja na daljavo zaposleni učitelji izvajamo v treh različnih programih: osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom, posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter preko mobilne specialnopedagoške službe za pomoč učencem s posebnimi potrebami na rednih osnovnih šolah. V šolskem programu učitelji dajemo poudarek na vzpostavljanju kontinuirane komunikacije z učenci in starši, ohranjanju učne kondicije, na utrjevanju in usvajanju prilagojenih učnih vsebin na zanimiv način v zmanjšanem obsegu, pri čemer se trudimo podati povratno informacijo. Starejši učenci imajo vsak teden razredno uro preko videoklica, kjer se lahko drug drugemu nasmehnejo, povedo, kaj se novega dogaja, in si zaupajo, če jih kaj teži. Ta stik jim zelo veliko pomeni. O učenju na daljavo sta učenca povedala sledeče: »Učenje na daljavo se mi zdi malo pretežko. Najbolj mi je všeč, ko se s sošolci in učiteljico pogovarjamo preko računalnika.« »Meni je tako dolgčas. Zjutraj, ko vstanem, se učim. Včasih z babico pečeva pecivo. Komaj čakam, da se spet vidimo v šoli, ker mi učenje na daljavo ni všeč.«

Učitelji dodatne strokovne pomoči na rednih osnovnih šolah sodelujemo z učenci, njihovimi starši, učitelji in šolsko svetovalno službo. Učencem nudimo pomoč in podporo pri organizaciji učenja, jih motiviramo in pomagamo pri strategijah učenja, pri čemer ugotavljamo, da se v večini v domačem okolju težko znajdejo in pri učenju potrebujejo pomoč staršev. V posebnem programu učitelji preizkušamo meje ustvarjalnosti, pripravljamo prilagojene učne vsebine, snemamo filmčke ter zvočne posnetke, lutkovne predstave, pripravljamo čim bolj zanimive vsebine za razvijanje samostojnosti v domačem okolju, vezane na pomoč v gospodinjstvu in pri vsakodnevnih opravilih, svetujemo veliko gibanja v naravi, ponujamo socialne igre za sprostitev in ideje za preživljanje prostega časa v družini. Starši učencev posebnega programa o učenju na daljavo: »Otroci so težko sprejeli delo doma. Komaj čakajo, da se vrnejo v šolo in med svoje prijatelje.« »Z učenjem na daljavo sem kot starš spoznala, koliko truda vložijo učitelji v svoje delo.« »Moram pa pohvaliti učiteljice in učitelje, da se res trudijo, da bi nam olajšali delo. Tudi nalog ni preveč, veliko je izbire. Res, pohvala vsem! Žal pa še vedno ostaja dejstvo – šola je šola, dom je dom.« Na pobudo ravnateljice smo staršem poslali anketni vprašalnik. Staršem

070 640 490 ali 070 684 893.

bližnjimi. Pri tem je pomembno, da se spoštujemo, da smo potrpežljivi, si zaupamo in se pogovarjamo. Dobra komunikacija je zdaj še toliko bolj pomembna. Ključno je, da se poslušamo, da lahko iskreno spregovorimo o svojih občutkih in da znamo sporočiti naše potrebe. Ko potrebujemo zasebnost, je prav, da se za nekaj časa umaknemo na samo. Pomaga lahko tudi strukturiranje dneva, načrtovanje aktivnosti in razporeditev nalog med člani družine. Izolacija je za partnerja tudi priložnost, da se bolje spoznata. Verjetno bosta v teh dneh skupaj preživela več časa kot sicer, kar omogoča, da osebo spoznamo v novi luči, da opazimo njene odlike in tako še okrepimo odnos z njo. Po drugi strani pa se srečamo tudi s pomanjkljivostmi odnosa, ki jih sicer mogoče ne bi opazili. To pa je lahko priložnost, kako odnos nadgraditi in izboljšati. Čas izolacije je torej lahko priložnost za spoznavanje in podlaga za sprejemanje odločitev, najboljših za oba. Ker v svetu opažajo porast nasilja v družini, so Združeni narodi pozvali vlade po vsem svetu, naj med pandemijo okrepijo prizadevanja za preprečevanje nasilja nad ženskami. Ali je v tem času potrebno spomniti, da med nami, za zaprtimi vrati domov, obstaja nasilje nad ženskami, otroki? Tudi nasilje, sploh v okviru družine, je zelo pomembna tema. Ključno je, da ga ne spregledamo. Zaradi trenutnih napetosti smo lahko bolj razdraženi, a to nikakor ni izgovor za nasilje. Žrtev naj zato zbere pogum, o tem spregovori, obvesti pristojne organe in poišče pomoč. Za pogovor o tem je na voljo tudi več zaupnih telefonov. Na kaj v tem času ne bi smeli pozabiti?

Seveda je več priložnosti tudi za kakovostno preživljanje časa z našimi

Pomembno se mi zdi, da niti v teh dneh ne pozabimo na dobro voljo ter skrb za naše fizično in duševno zdravje. Aktivna je tudi naša ekipa Centra za krepitev zdravja Koroška, ki poleg prej omejenega telefona za razbremenilne pogovore za ljudi vseh starosti pripravlja tudi druge najrazličnejše vsebine. Spremljate nas lahko na naši spletni strani www.krepimozdravje.si ali na Facebook strani Krepimo zdravje. Pazite nase, spremljajte aktualno dogajanje in ukrepe, a najdite tudi čas za stvari, ki vas veselijo in sprostijo. Mogoče se boste lahko še bolj povezali tudi s čudovito naravo, kjer se lahko nadihate svežega zraka in poskrbite za svojo psihofizično kondicijo. Ajda Prislan

smo hvaležni, da so se tako hitro odzvali, saj so skoraj vsi anketo izpolnili v manj kot dveh dneh. To nam veliko pomeni in veliko pove o ažurnosti, pripravljenosti za delo, njihovi digitalni pismenosti, komunikaciji in pristnem stiku, ki smo ga kljub neljubi situaciji ohranili prav z vsemi. Povzetek rezultatov ankete: - Skoraj 90 % družin naših učencev ima zadovoljivo opremo za izvajanje pouka na daljavo. Družinam z nepopolno opremo smo v sodelovanju z MIZŠ skušali priskrbeti manjkajoče komponente računalniške opreme. - Večina staršev je po končanem šolskem delu zadovoljnih. Nova situacija jih je privedla do tega, da so skozi proces poučevanja na daljavo pridobili svež vpogled v ustreznost usmeritve ter uspešnost njihovih otrok pri delu, zato so zapisali, da se tudi oni po končanem delu počutijo sproščeno in uspešno. - Učitelji na daljavo podajajo ravno pravšnjo količino gradiv, pa vendar manjši odstotek staršev pove, da so občasno izčrpani in brez energije. V trenutni situaciji, ko večina ljudi vseeno na tak ali drugačen način opravlja svojo službo, ter ob specifikah njihovih otrok s posebnimi potrebami, je to povsem normalno. Starše učitelji razumemo in smo za njihov trud zato še posebej hvaležni. - Glede na vsakodnevno rutino, katere kontinuiteto naši učenci še posebej potrebujejo, se je pokazalo, da je otroke od vseh preprek poučevanja na daljavo še najtežje motivirati za delo, kar je ra-

zumljivo, saj doma razmere niso enake kot v šoli. Ni skupinskega dela, ni »aha« efektov, ni medsebojne motivacije in tekmovalnosti. Zato smo po navodilih oz. priporočilih MIZŠ količino gradiv prilagodili razmeram oz. zmanjšali. - Pri vprašanjih odprtega tipa so starši izkazali izredno zadovoljstvo z učitelji in razredniki, kar kaže na to, da smo pri danem načinu poučevanja na pravi poti in v duhu timskega dela tako med učitelji kot tudi s starši zelo uspešni. Z določenimi komentarji staršev smo uspeli delo izpopolniti predvsem pri izdelavi še bolj individualiziranih vsebin za določene učence. Rezultati pa vendar pokažejo tudi, da si polovica staršev ne uspe organizirati časa zase. Zato pozivamo vse, da je v dani situaciji zelo pomembno in v dobro vseh, da si čas organiziramo tako, da ohranimo zdrav duh v zdravem telesu. Ostanimo doma, dokler bo to potrebno. Izkoristimo čas zase in svoje najbližje ter poskusimo skupaj uživati tudi v delu, nalogah, ogledih vsebin, gospodinjskih opravilih, vrtnarjenju, pohodih in športnih, glasbenih, likovnih ter ostalih dejavnostih, ki nam jih nalaga poučevanje na daljavo. Zahvaljujoč se sodobni tehnologiji pouk na daljavo tudi na Tretji osnovni šoli poteka nemoteno, a ga kljub temu ne moremo primerjati s klasičnim poukom. Pri vzgojno-izobraževalnem delu z učenci s posebnimi potrebami je namreč osebni stik ključnega pomena. Ingrid Močnik, Janja Gašper, Luka Pernek

Kaj pa družina, kako naj bi se obnašali družinski člani? Kaj predlagate, kako v tem času bolje poskrbeti za svoja medsebojna razmerja?

Tretja osnovna šola Slovenj Gradec

nekoga na daljavo razveselimo.

Za vas so strokovnjaki iz Centra za krepitev zdravja Koroška vsak delovnik od 8. do 16. ure dosegljivi na telefonskih številkah

MESTO IN PODEŽEL JE

SGlasnik, maj 2020

Gimnazija Slovenj Gradec

»Razmeram bomo prilagodili tudi ocenjevanje« V

sak premislek o našem delu v izrednih razmerah, v katerih se je znašel svet, bi se moral začeti s tem, da so glavni junaki tega trenutka vsi zdravstveni delavci, prodajalci, lekarnarji, poštarji, policisti, gasilci, delavci v tovarnah ter vsi, ki v teh razmerah delajo neposredno z ljudmi. Potem pridemo na vrsto mi, ki se trudimo, da bi svoje delo na daljavo opravili najbolje, kar se da. Na Gimnaziji Slovenj Gradec smo se z izzivom, s katerim nihče ni imel posebnih izkušenj, spopadli presenetljivo uspešno. Profesorji so na različne načine zastavili pouk na daljavo – spletne učilnice, Facebook skupine, Messenger, elektronska pošta, YouTube, posneta predavanja, videokonference ... Na srečo je večina dijakov z znanjem in tehnologijo dobro opremljena, smo pa vsem ponudili, da si lahko v šoli izposodijo ustrezen prenosni računalnik.

Večina učiteljev prepleta spletna okolja, informacije pa do dijakov prihajajo najpogosteje preko razrednih mailov. Dijaki s svojo odgovorno in skoraj stoodstotno odzivnostjo presegajo pričakovanja, starši pa pomagajo šoli po najboljših močeh vzdrževati visoko motivacijo svojih otrok za šolsko delo. Kakšen bo resničen učinek vložene energije vseh vpletenih v pouk na daljavo, pa nam bo jasno šele, ko se bomo spet zbrali v šolskih klopeh. Pouk na daljavo namreč ne more biti zamenjava za klasični šolski pouk, saj je osebni stik še vedno nenadomestljiv, zato smo posebej pozorni na nevarnost prevelike obremenjenosti dijakov. Zavedamo se namreč, da jim je težko, še posebej maturantom, ki jih čaka eksterna matura. Razmeram bomo prilagodili tudi ocenjevanje. Ker se naš pouk na daljavo gradi na takojšnjih odzivih in aktivnem delu dijakov, obstaja ve-

liko načinov (ki smo jih vzpostavili po dogovoru med dijaki in učitelji), s katerimi je mogoče znanje čim bolj objektivno tudi vrednotiti. Zato ne sme biti prevelike skrbi, kako v takšnih razmerah pridobiti kakšno oceno. Če pa se nam bo uspelo celo vrniti v šolo, potem z zaključevanjem resnično ne bo težav. Razmere zahtevajo avtonomne, odgovorne in profesionalne ljudi, zato sem hvaležen svojim kolegom, ki se dnevno potrjujejo. Hvaležen pa sem tudi dijakom, ki v teh težkih razmerah rastejo v zares odgovorne in prijazne ljudi; v njihovi navidezni drugačnosti jim torej moramo le znati slediti. Stane Berzelak, ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec V nadaljevanju navajam nekaj njihovih misli in odgovorov dijakov na moje poslane naloge.

Prva osnovna šola Slovenj Gradec

Težave spreminjamo v izzive

Sloveniji so šole zaprte od ponedeljka, 16. 3. 2020, ko se nam je življenje v celotni družbi postavilo na glavo. Vsem je to prineslo obilo novih izzivov in negotovosti. Epidemija nas je prisilila v izolacijo, hkrati pa smo se vsi soočili s spremembami v organizaciji družinskega življenja in vsakodnevne rutine, kar je bilo za marsikoga zelo stresno. Šole smo se morale čez noč pripraviti na izobraževanje na daljavo. Razmisliti je bilo potrebno, kako bo to potekalo, kako bodo učenci dostopali do učnih gradiv na spletu, navodil učiteljev, kako bo potekala komunikacija učiteljev s starši in učenci. Postavljeni smo bili pred popolnoma nov izziv. Na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec smo že prvi teden vzpostavili spletne učilnice za učence od 6. do 9. razreda, do katerih učenci dostopajo brez gesel, starši in učenci od 1. do 5. razreda pa so navodila za pouk na daljavo dobili po elektronski pošti. Spletne učilnice so učitelji v naslednjem tednu vzpostavili za vse razrede. Seveda so se na začetku pojavljale težave z njihovim delovanjem, saj je bilo vanje hkrati prijavljenih veliko učencev, a so se v nekaj dneh uredile. Starše smo tudi pozvali, da nam sporočijo, če doma nimajo računalnika, tablice ali internetne povezave, da bi njihov otrok lahko delal za šolo. Vsem, ki so nas prosili za pomoč, smo posodili šolske prenosne računalnike in tablice, Zavod za šolstvo pa jim je doniral modeme za internetno povezavo. V naslednjem tednu so ti otroci dobili svoje računalnike, za kar se zahvaljujemo donatorjem, še posebej Antonu Kašniku, ki je pokazal izredno srčnost in pripravljenost za pomoč.

Izobraževanje na daljavo sledi potrjenim učnim načrtom, vsebine in cilji so znani, spremenjena je le oblika dela. Učitelji se osredotočajo na temeljne cilje učnega načrta in standarde znanja. Pomembno je, da učitelji učencem povedo, kaj se bodo naučili in kakšni so standardi znanja ter kriteriji uspešnosti ob koncu posamezne snovi. Izobraževanje na daljavo tako temelji na zaupanju in priložnosti, da učenci prevzamejo odgovornost za svoje učenje in znanje. Skozi tedne so se učitelji izobraževali in iskali načine in oblike dela, da bi učencem še bolj približali snov in jih motivirali za delo. Trudili so se, da bi bilo delo na daljavo čim manj stresno za učence in starše, ter se sproti prilagajali novim situacijam. Učitelji so stik z družinami in učenci vzpostavili preko telefonskih klicev in elektronske pošte. Zavedamo se, da je vsak učenec zgodba zase, in to za vsakega učitelja. Izredno pomembno je, da smo vzpostavili individualne pristope do učencev, ki potrebujejo posebno pozornost, in da se je delo na daljavo tudi individualiziralo in diferenciralo. Poleg povratnih informacij, ki jih učenci pošiljajo po elektronski pošti, so učitelji vzpostavili stik z učenci tudi preko videokonferenc. Vsi se zavedamo, da izobraževanje na daljavo ni le prenašanje dejavnosti, ki so na urniku, da to ni le izvedba predmetnika in učnega načrta, ampak je pomembno, da imamo vzpostavljene stike z učenci, ki jih spodbujamo in motiviramo za pridobivanje novih snovi, in da od njih in njihovih staršev dobivamo povratne informacije. Starše smo tedensko poprosili za povratne informacije, ki so nam bile

v pomoč pri izboljševanju našega dela, hkrati pa smo jih prosili, da nam pošljejo utrinke njihovega dela za šolo in vseh drugih aktivnosti, ki so jih izvajali v tem času. Z organizacijo izobraževanja na daljavo smo spremenili obstoječ urnik. Učenci imajo v enem dnevu največ tri predmete, ki se izvajajo po 2 uri dnevno. Tako otroci dobijo priložnost, da snov predelajo bolj poglobljeno in so manj obremenjeni. Pri delu za šolo niso časovno omejeni, lahko ga opravijo v popoldanskih urah, če jim to bolj ustreza. Pozorni pa morajo biti na učne ure preko videokonferenc, ki se izvajajo ob točno določeni uri dneva. V aprilu ocenjevanje znanja ne bo potekalo, seveda pa bodo učitelji spremljali učenčev napredek na osnovi povratne informacije s preverjanjem znanja. Za učence od 4. do 9. razreda smo izvedli poseben dan, in sicer dan brez računalnika. Želimo si, da bi bilo v tem obdobju več takšnih dni, zato smo prosili učence, da svojim razrednikom preko elektronske pošte sporočijo predloge in ideje, svoje ustvarjalne zamisli, kaj in kako bi lahko na tak dan ustvarjali in delali za šolo. Za prvi dan brez računalnika smo učencem priporočili, naj preberejo knjigo in na osnovi te napišejo domišljijski spis ali strip, narišejo risbo z različnimi tehnikami, izdelajo didaktično igro ali igračo za njihovo družino, posnamejo glasbeni video, se fotografirajo pri športnih aktivnostih, napišejo recept za njihovo najljubšo jed in jo pripravijo za kosilo, pri tem se posnamejo ali fotografirajo, presenetijo starše z njihovo najljubšo večerjo … Vodilo je bilo, da učenci delajo različne stvari za šolo, vendar brez računalnika in tablice, razen ko se snemajo. Učitelji smo bili ponosni, ko smo prebirali njihove povratne informacije, gledali fotografije in posnetke, kaj vse so ustvarili na ta dan. Zavedamo se, da bomo v naslednjih dneh še vedno naleteli na težave, ki jih bomo spreminjali v izzive. Doslej smo se z njimi uspešno spoprijemali, jih reševali in se ob vsem naučili novih stvari, pridobili dodatna znanja, ki jih bomo lahko uporabljali in nadgrajevali tudi v času, ko bomo lahko spet povabili naše učence v ˝ta prave˝ šolske klopi. Lidija Konečnik Mravljak, pomočnica ravnateljice

Po enem tednu osamitve in pouka na daljavo se zaveš, koliko časa vzame, da sam predelaš snov, in kako zlata vredno je vsak dan vstati za pouk ob 7. uri, v živo. (N. S.) Zdaj, ko smo prikrajšani za izvajanje številnih aktivnosti in smo primorani v izkoriščanje udobja naših kavčev, moramo biti bolj pozorni na majhne stvari. (F. S.) Pri samostojnem učenju nimamo težav. Kadar se zgodi, da česa ne razumemo, si pomagamo med seboj (ja, izboljšuje se tudi komunikacija znotraj razreda) ali pa za pojasnila prosimo profesorje. Vsak zase spoznavamo, česa smo zmožni in kje se lahko v svojem delu in organizaciji izboljšamo. (H. S.) Takšen način terja od nas ogromno časa, naredimo pa izredno malo. Zavedam se težavnosti situacije, dijaki (vsaj večina) delamo po svojih najboljših močeh;

dejstvo pa je, da naredimo veliko manj kot pri pouku, delo pa je tudi, jasno, manj kvalitetno, kot pa če bi bili v šoli. (J. V.) Celotna ura zgodovine je trajala dlje kot 45 minut ... pritožila se bom ravnatelju, hahaha. Upam, da se imate lepo, in lep pozdrav! (N. U.) Dober večer! V priponki vam pošiljam odgovore na vprašanja. Upam, da je okej, saj sem se še kar potrudila:). Lep večer še naprej! (N. T.) Pozdravljeni, pošiljam današnjo zadolžitev. Lep večer in ostanite zdravi. (A. S. S.) Spoštovani, se iskreno opravičujem; sem pravi čas naredila nalogo (imam priče), vendar sem pozabila poslati. Lepe pozdrave. (D. R.) Nisem si mislil, da bom to kdaj rekel, ampak upam, da se vidimo čimprej v šoli. (L. C.)

Glasbena šola Slovenj Gradec

Izobraževanje na daljavo

aradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 je Vlada Republike Slovenije od 16. 3. začasno prekinila fizično izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Tako smo tudi v glasbeni šoli vzpostavili izvedbo pouka na daljavo, tako individualni kot skupinski pouk. 13. 3. smo dobili poziv, da se vse šole zaprejo za 14 dni. Niti slutili nismo, kaj nas pravzaprav čaka. Vsak je pri sebi že snoval načrt, kako bo nadaljeval s poukom na daljavo v prihodnjih dneh. Učencem smo razdelili učno snov za dva tedna, v upanju, da se vidimo čez 14 dni. Takoj smo začeli vzpostavljati kontakte s starši in jim sporočati, kako naj bi potekal pouk v teh dneh samoizolacije. Izbrali smo različne komunikacijske poti oziroma se prilagodili njihovim željam (Viber, Skype, WhatsApp, Zoom, telefonski klici, pošiljanje posnetkov, slikanje in pošiljanje not …). Pouk na daljavo je stekel nepričakovano dobro. Starši in učenci so zadovoljni in hvaležni. Učitelji prejemamo od njih čudovita, čustveno nabita sporočila. Otroci so se zelo hitro navadili novega načina učenja, nekateri so začeli še bolj vaditi, kar nas je vse prijetno presenetilo. Na daljavo prav tako uspešno poteka učenje skupinskega pouka nauka o glasbi, solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice. Prizadevamo si, da tudi na daljavo razvijamo kompleksne glasbene dejavnosti, katerih so učenci deležni pri pouku, kot so poslušanje, izvajanje, ustvarjanje, glasbenoteoretična znanja. Poslužujemo se različnih multimedijskih vsebin, interaktivnih gradiv, ki jih uporabljamo pri višjih razredih nauka o glasbi in solfeggia. Komunikacija poteka po e-pošti, ki jo prejemajo starši, katerim gre vsa pohvala za skrb in motivacijo otrok, da pošiljajo vzorno opravljene naloge. Tudi naši najmlajši ustvarjalci razveseljujejo s posnetki, ki nam jih posredujejo in nam tako narišejo nasmeh

na obraz. Učitelji smo med seboj vseskozi v stiku in si izmenjujemo izkušnje. Zadovoljni smo, da nam učenje na daljavo dobro uspeva, vsekakor pa to ne more v celoti nadomestiti pouka v razredu. Veliko novega smo se naučili, kako preživeti v teh težkih časih in nemoteno delovati na področju vzgoje in izobraževanja. Glavni namen izobraževanja na daljavo v posebnih razmerah je vzdrževati dosedanjo doseženo raven znanja pri učencih, spodbujati učence k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti ter jih spodbujati za nadaljnjo delo. Tako kot pri pouku v razredu tudi pri pouku na daljavo aktivno muziciranje in pridobivanje glasbenoteoretičnih znanj utrjuje delovne navade, uči discipline in ustvarjalnega sobivanja. Spodbuja veselje do življenja in daje izkušnjo osebne rasti znotraj skupnosti. Z našim poučevanjem otroku in mladostniku pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu in socialnemu razvoju. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nas sproti obvešča z okrožnicami, v katerih so navodila, ki jih upoštevamo in uspešno izvajamo. Zavod Republike Slovenije za šolstvo nam je izdal navodila za izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah ter usmeritve za preverjanje znanja in informacije o ocenjevanju znanja. Zahvala gre tudi vodstvu Glasbene šole Slovenj Gradec, ravnatelju g. Aleksandru Đukanoviću in tajnici ge. Andreji Pogorelc, da nam ves čas pomagata in nas spodbujata pri našem delu (pošiljanje okrožnic, navodil ZRSŠ, notnega gradiva, razgovori in posveti z učitelji). V mesecu maju bo potekal vpis v šolsko leto 2020/2021. Na kakšen način bo potekal, bomo obvestili na naši spletni strani: http://www.glasbena-sg.si, Facebook strani ter na Koroškem radiu. Sonja Lavrinšek in Vanja Mori, profesorici

MESTO IN PODEŽEL JE

SGlasnik, maj 2020

Druga osnovna šola

Ta čas izkoristimo na različne načine S

poštovani starši, dragi učenke in učenci! Vsi skupaj smo se znašli v situaciji, ki je za nas popolnoma nova, z veliko neznankami. Zavedamo se, da je zaprtje šol in vrtcev marsikomu postavilo življenje na glavo, predvsem zaradi varstva majhnih otrok. Tokrat namreč ne moremo računati na pomoč najzanesljivejših, babic in dedkov. Prav tako otrok ne moremo združevati v manjše skupine, kjer bi jih varovali prijatelji, sorodniki ali institucije. Večkrat smo se na roditeljskih sestankih in govorilnih urah pogovarjali o tem, kako hiter je naš življenjski tempo. Sedaj pa se je prisilno ustavil. In če velja rek, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega, potem je v tej situaciji morda dobro to, da imamo več časa drug za drugega, da nismo cele dneve v urnikih in hitenju, da smo preprosto doma, drug z drugim. V času od zaprtja šol in vrtcev do sedaj ste se verjetno že ujeli v dnevni tempo, veste, koliko časa otrok porabi za učenje, kaj počne v prostem času, in predvsem ste ustvarili rutino, ki vam olajša vsakdan. Ta čas lahko izkoristimo in ga že izkoriščate na različne načine. Najslabša možnost je vnašati preveliko mero strahu in pesimizma, otrokom nalagati skrb v zvezi z našimi službami ali podobnim, na kar nimajo vpliva, ali ves dan poslušati samo slabe novice. Prav pa je, da ste jih že takoj na začetku podučili o nevarnostih, ki jih prinaša virus, in načinih, kako se ga ubranimo. Verjetno ste že ugotovili, da je zdaj kljub vsem tegobam, ki jih ta čas prinaša, priložnost, da preživite skupaj veliko časa drugače, kot ste ga do sedaj. Možnosti je veliko, še posebej v dneh, ko je vreme lepo. Če ste zdravi in brez znakov okužb, vam jih narava ponuja obilo. Na srečo smo obkroženi z gozdovi, hribi, kamor se lahko vsak dan odpravimo na sprehod. Morda mlajši otroci v gozdu iščejo spremembe, značilne za letni čas, preštevajo storže, poslušajo potok, ki žubori, ali iščejo skriti zaklad. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje na kolesarskih poteh, na skritih gozdnih poteh, kjer vsak najde kotiček zase, videla toliko družin. Oče, mama in otroci skupaj v iskanju gibanja, svežega zraka, iger, ki jih ponuja narava, ali preprosto v iskanju miru. To so prizori, ki povedo, da se je družina povezala in bo prebrodila to težavno obdobje na miren in varen način.

Prostega časa je več kot običajno in obstaja veliko načinov, kako ga izkoristiti. Fantje bodo zelo veseli kakšne športne aktivnosti skupaj z očetom, deklice pa bodo morda mami rade pomagale pri pripravi jedi, ker ne bo običajne naglice in bo vse potekalo v prijetnejšem vzdušju. Prisluhnite najstnici in skupaj prebirajte recepte o zdravi hrani. Spodbudite najstnika, da si nekoliko preuredi sobo. To lahko naredi

tudi brez dodatnih stroškov; morda prestavi kakšen kos pohištva, polepi steno z novimi plakati, jo poriše ali popiše z mislimi in verzi. Kljub temu da vaši otroci že sami berejo, se posvetite skupnemu branju in preberite pravljico, za katero že tako dolgo ni bilo časa, in se o njej pogovarjajte. Bodite radovedni in vprašajte vašega najstnika, o čem pripoveduje knjiga, ki jo ravno prebira. Ker pouk na daljavo ne bo vzel otroku toliko časa kot običajen pouk, ga poskušajte navajati na samostojno učenje, iskanje bistva v prebranem ali mu morda pomagajte, da nadoknadi zamujeno. Na spletu obstaja veliko zabavnih programov za utrjevanje poštevanke in drugih temeljnih znanj, ki jih lahko obnovi preko igre. Tudi otroci so vsak dan navajeni na urnike, na vodene dejavnosti, obilo interesnih dejavnosti in se bodo zaradi tega morda težko znašli sami. A verjemite, otrok se mora kdaj tudi pošteno dolgočasiti. Iz dolgočasja se rodijo kreativnost in najboljše ideje. Ni potrebno, da ste stalni animator in vedno pripravljeni na igro. Otrok bo imel priložnost naučiti se biti in delovati sam, po lastni želji in volji. Če vas je strah, da bo imel preveč časa za računalnik in druge motilce pristne komunikacije, mu bodite vzor. Naj bodo v dnevu mnogi trenutki, ko vas bo videl brez računalnika, telefona. Predvsem mlajšim otrokom posvetite pozornost takrat, ko vas potrebujejo. Drugače bodo klicali po pozornosti z negativnim vedenjem. In jo bodo dobili, ko bodo kaj ušpičili. Kajti vsaka pozornost je boljša, kot da je sploh ni. Opazite jih v trenutkih, ko se sami igrajo in počnejo pozitivne stvari. V teh trenutkih jim namenite prijazno besedo in naklonjenost. Najstniki bodo v tem času pristni stik s prijatelji in sošolci nadomestili preko spleta in druge novodobne komunikacijske tehnologije. To je normalno in sprejeti boste morali, da porabijo za to nekoliko več časa. Bodite pozorni na to, kakšne vsebine vaš otrok išče po spletu. Verjamem pa, da boste poskrbeli tudi za to, da bo v dnevu kljub temu tudi kakšna aktivnost na svežem zraku ob druženju z vso družino. Morda se bodo otroci v tem času toliko nasičili komunikacije preko telefonov in računalnikov, da bodo poletje – če bo šlo vse po sreči – preživeli skupaj in v živo komunicirali s svojimi prijatelji, kot že dolgo niso. Pri ustvarjanju delovne in ustvarjalne klime v dopoldnevih, ko poteka šolanje na daljavo, vam bo v pomoč, če boste ustvarili dnevno rutino. Po naših izkušnjah s taborov in šol v naravi otroci najbolje funkcionirajo, kadar imajo strukturo, kadar vedo, kako bo potekal dan (kdaj bo čas za spanje, hranjenje, delo za šolo, pomoč pri opravilih, prosti čas ...). V dogovoru z otrokom sestavite urnik in upoštevajte njegove predloge, vseeno pa vztrajajte pri strukturi, ki vam bo omogočala, da boste kot družina dobro funkcionirali. V začetku se bodo otroci morda temu upirali, a če boste

vztrajali in s tem v vsak dan vnesli dnevno rutino, vam bo na koncu veliko lažje, ker ne bo dnevnih pogajanj, ki bi vam jemala veliko energije. Tako boste lahko mirnejši, tudi kadar vas ne bo doma. Pouk na daljavo je napor za vse udeležene. Učitelji imajo veliko dela, da vsebine pripravijo tako, da so razumljive, jasne in dovolj kratke, da omogočajo samostojno učenje. Veliko jih ima doma svoje otroke, ki prav tako delajo za šolo in potrebujejo njihovo pozornost, in se potem načrtovanje dela prenese v večerne ure. V stiski so lahko otroci, ki imajo težave z organizacijo ali so že pred tem imeli težave s samostojnim učenjem in so pri reševanju nalog iskali pomoč staršev, težave imajo učenci, ki so izrazito slušni tipi in so veliko odnesli od razlage učiteljev in se sedaj težje znajdejo. In seveda, po daljšem času upade tudi motivacija. Kar težko si je predstavljati, kako poteka učenje v družinah z več šoloobveznimi otroki. Tukaj morajo biti starši še bolj iznajdljivi, kreativni in potrpežljivi, da uskladijo vse delo. Po povratnih informacijah pa nekaterim otrokom način učenja na daljavo ustreza, se znajdejo, so spretni z računalnikom, se raje učijo sami in v svojem tempu. Če vidite, da otrok ne zmore sam, poglejte, kje mu lahko pomagate. Če kljub vaši pomoči ne zmore slediti pouku, se obrnite na učitelja ali svetovalno službo. Učitelji in svetovalni delavci ter vsi izvajalci pomoči smo otrokom na voljo. Zato jih spodbujajte, da se nam oglasijo, ko se kje zatakne. Pri pouku na daljavo aktivno sodelujete tudi vi, starši, in v veliki meri prevzemate vlogo učitelja. Verjamemo, da ni lahko, a kot kaže, se je večina vas ujela in našla svoj način delovanja in pomoči.

Povratne informacije, ki jih prejemajo učitelji, so v večini dobre, še posebej v nižjih razredih, kjer otroke lažje motivirate in jim tudi lažje pomagate. Težje je z najstniki, kjer motivacija upade in ne veste, kako bi jih motivirali ali prisilili k učenju. Pomembno je, da vedo, da je dopoldan namenjen učenju in da pri tem vztrajate. Težko je, če se pouk odlaga in je to cel dan predmet nejevolje in prigovarjanja. Pri snovi v višjih razredih boste otroku težko pomagali, lahko pa ga spodbujate, da je v stalnem stiku z učitelji, ki iščejo njihove povratne informacije o razumevanju snovi in nalog. Starši morate vedeti, da tudi pri klasičnem pouku niso vsi otroci vsak dan motivirani in pripravljeni sodelovati, da tudi učitelji za to porabijo veliko energije. Pomembno je, da veste, da ni narobe, če vztrajate, če nastopite kdaj tudi bolj odločno in ste pri svojih zahtevah dosledni. Kljub težavnosti pouka na daljavo imajo otroci še veliko prostega časa, več kot vi, ki delate od doma ali ste celo v službi, potem pomagate pri učenju, poskrbite, da doma vse teče ... Zato naj vas ne bo strah od otrok preprosto zahtevati, da opravijo svoje obveznosti, vse ostalo, kar sledi, pa je lahko predmet pogajanj in dogovarjanj ali sklepanja kompromisov. Dobrodelnost nekaterih naših občanov je omogočila, da imajo sedaj računalnik doma vsi učenci. Potrebujejo pa nekateri več kontrole ali spodbude, da odgovorijo učiteljem in rešijo naloge v času med tednom, da so lahko med vikendi prosti. Tako kot učenci ste tudi starši v stiku z učitelji. Pomembno je, da jim daste realne informacije o tem, koliko vašega otroka in vas obremenjuje pouk na daljavo, kaj so primeri dobre prakse in kje vam ne uspeva. Tako bodo učitelji imeli jasno informacijo, s pomočjo katere bodo kakšno stvar lahko načrtovali tudi drugače.

Želimo si, da bi se čim prej lahko vrnili nazaj v šole, da bi razbremenili starše in otroke, da bi pouk spet potekal, kot je ... Prav tako bi radi pod svoje okrilje vzeli učence iz ranljivih skupin, kjer je doma v tem času več nestrpnosti, kjer nimajo opore in pomoči in kjer se morda dogaja nasilje. Za te otroke nas še najbolj skrbi in tudi zaradi njih si želimo, da bodo lahko čim prej stopili izza štirih sten in poiskali prijatelje, varnost pri učitelju ali v svetovalni službi. V vsem slabem pa ... Morda vam ta izredna situacija omogoča, da boste svojega otroka lahko videli tudi nekoliko drugače. Ne samo skozi ocene in šolske dosežke, ki so stalnica skozi šolsko leto, lahko boste opazili, da je vaš otrok senzibilen in ima veliko sposobnost empatije, da je dober prijatelj, da je ustvarjalen in kreativen, da se zna sam zaposliti, da lepo ravna z živalmi in odgovorno poskrbi za hišnega ljubljenčka ... In prav to, da ga ne vidite samo kot šolarja, temveč vam je pomemben tudi in predvsem zato, ker ima tisoč drugih dobrih lastnosti, mu bo pomagalo pri krepitvi njegove samozavesti in pozitivne samopodobe. Tako bo potem lažje kos vsem izzivom, tudi šolskim, na katere bo naletel. V spominu mi je ostal prizor, ko je manj kot leto dni star otročiček sedel na mahu sredi gozda in si radovedno ogledoval storže in vse novo, kar je bilo v dosegu njegovih ročic. Starši so potrpežljivo in nasmejano sedeli ob njem. Nikomur se ni mudilo. Vsi so bili umirjeni in zadovoljni. Želim si, da bi se ta povezanost, na novo odkrite ali obujene možnosti preživljanja prostega časa v naravi (in ne v nakupovalnih središčih) ohranile tudi v čas, ko bomo lahko zaživeli, vsaj približno tako, kot smo pred tem. Dragi starši, ostanite zdravi, pozitivni in zaupajte sebi in svojemu otroku/ svojim otrokom. Simona Levc, svetovalna delavka na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec

Osnovna šola Podgorje

Novi načini posredovanja znanja Z

adnji petek pouka smo se v šolah Podgorje, Razbor in Šmiklavž intenzivno dogovarjali ter naredili načrt, kako lahko izvedemo vzgojno-izobraževalno delo na daljavo. Nekaj izkušenj pri podajanju učnih zadolžitev so imeli učitelji s predmetne stopnje. Vsi pa smo imeli veliko izkušenj z uporabo IKT-tehnologije. Lahko smo hvaležni, da je Mestna občina Slovenj Gradec podpirala opremljanje naših šol v občini z IKT-tehnologijo, ker sicer tako suvereno k drugačnemu načinu poučevanja ne bi mogli pristopiti. Že v prvem tednu mi je bilo posredovanih mnogo sporočil o navdušenju učencev: »Šola na daljavo je zelo super, ampak včasih rabim več časa,

da vse naredim. Super je, ker smo vsak dan zunaj in gremo na sprehod, po športnih aktivnostih in sprehodu na prostem še beremo. Za šolo včasih končam hitro, kot danes, včasih pa rabim več časa. Zelo mi je všeč, ker hodimo na sprehode, se razgibavamo in se igramo. Vse delamo skupaj. Pri matematiki mi je bilo všeč, ker sem lahko veliko vadil v programu LEFO.« V drugem tednu smo uporabili že nove načine posredovanja znanja, ki smo se jih z drugačnim načinom dela naučili. V tretjem in četrtem tednu smo vedno bolj spoznavali, da bo potrebno tak način izobraževanja še nekaj časa uporabljati. Posebej je bilo potrebno razmisliti, kako se pripraviti na prihajajoče preverjanje in ocenje-

vanje. En način je neposredna videopovezava. Hvaležen sem, da sem lahko prisostvoval na eni izmed vodenih videokonferenc. Učiteljica in učenci so me z organiziranostjo in s sodelovanjem navdušili. Čestitam! Pred nami so tedni novega učenja in novih izzivov. Kljub negotovosti verjamem, da bomo uspeli. Uspeli bomo, ker ste učitelji, učenci in starši pokazali, kaj lahko naredimo skupaj. Uspeli bomo, ker z nami sodelujejo Mestna občina Slovenj Gradec, Zavod za šolstvo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki nam z dodatno računalniško opremo za učence omogočajo šolsko življenje po »žicah«. Aljoša Lavrinšek, ravnatelj

MESTO IN PODEŽEL JE

SGlasnik, maj 2020

Fakulteta za tehnologijo polimerov

Študij na daljavo

Dekan doc. dr. Blaž Nardin

tudijski in delovni proces na Fakulteti za tehnologijo polimerov tudi v času epidemije tečeta dalje, na daljavo preko programa Microsoft Office 365, ki smo ga na fakulteti uvedli z letošnjim letom. Delo od doma je lahko precej naporna stvar, sploh takrat, ko delamo na skupinskih projektih in komunikacija ni čisto jasna, z dokumenti preko e-pošte pa igramo pravi pingpong.

povezavo do številnih dodatnih aplikacij – vse na enem mestu. V preteklem mesecu smo dodelili brezplačne spletne licence za vse najnovejše verzije Office programov vsem študentom in visokošolskim učiteljem ter sodelavcem in usposobili predavatelje za delo s programom. Tako smo predhodno vzpostavili 48 spletnih učilnic za predmete na dodiplomskem in magistrskem študiju. V okviru spletnih učilnic je sedaj poleg deljenja gradiv omogočeno še oddajanje seminarskih nalog, izvajanje testov, anket ter učinkovito komuniciranje in predavanja na daljavo. Vse to pa nam pride prav v teh dneh, ko se na FTPO po najboljših močeh trudimo, da študijski in delovni proces tečeta dalje, na daljavo. V tednu od 16. do 20. marca smo na študijskem področju na daljavo uspešno izvedli vsa načrtovana predavanja.

Na FTPO smo z letošnjim letom prešli na program Microsoft Office 365. V stanju trenutnih razmer nam program ponuja mnoge možnosti za uspešno izvedbo študijske dejavnosti. Omogoča nam produktivno in efektivno sodelovanje tudi, če ne sedimo v isti predavalnici ali pisarni, učinkovito komunikacijo med študenti in visokošolskimi učitelji ter sodelavci ter

V tednu od 23. marca 2020 naprej pa se s pomočjo IT-tehnologij izvaja tudi del laboratorijskih in seminarskih vaj, med drugim vaje pri predmetu Napredno modeliranje. Študentom smo namreč omogočili dostop do specifičnih programov, ki jih potrebujejo za modeliranje. Laboratorijske vaje pri predmetih Kemija polimerov in Tehnologije predelave polimernih materialov pa bodo morale še počakati. Veseli smo, da nam izvedba študijskih obveznosti na daljavo zaenkrat zelo dobro uspeva, kar potrjujejo tudi odzivi študentov, visokošolskih učiteljev in partnerjev. »Izvedba študija na daljavo me je pozitivno presenetila. Predavatelji se potrudijo in razložijo snov enako dobro kot na predavanjih v živo. Tudi aplikacija Teams me je pozitivno presenetila, saj imamo v eni aplikaciji zbrano skoraj vse potrebno,« je o zadovoljstvu spletne izvedbe predavanj FTPO povedala ena od naših študentk. »Študij na daljavo je tako za nas študente kot tudi za predavatelje nov izziv. Nepričakovano in zelo hitro smo postali dobri prijatelji z aplikacijo Microsoft Teams, preko katere potekajo vsa naša predavanja in vaje. Do sedaj težav ni bilo. Seveda nam je všeč, da lahko predavanja spremljamo od doma, v naslanjaču, ter si “študijski kotiček” uredimo tako, da se v njem počutimo dobro. Predavatelji in vodstvo fakultete se trudijo po najboljših močeh, da bi nam zagotovili karseda kvalitetne ure predavanj in vaj. Za to smo jim zelo hvaležni. Pa vendar po drugi strani komaj čakamo, da se vrnemo v ustaljene tirnice – med stene fakultete, kjer bomo spet vsi skupaj, v neposrednem stiku. Ne glede na to, kdaj se bomo vrnili, vemo, da se bomo prav vsi vrnili bogatejši z novimi izkušnjami.« (Jerneja Krančan, študentka 2. letnika) »V predavanjih na daljavo vidim zadosten potencial za vpeljavo v učni sistem. Osebno sem med predavanji na daljavo bolj sproščen, bolj osredo-

Tudi odrasli imajo možnost učenja na daljavo

sredini marca smo se tudi izobraževalci odraslih znašli pred novim izzivom, saj smo morali prekiniti vsa naša izobraževanja v tradicionalni obliki. Pričeli smo delati od doma; stike s sodelavci smo ohranjali preko videokonferenc in tako naštudirali različne oblike dela na daljavo tudi z našimi udeleženci. Naša prednost je bila, da smo že imeli urejene spletne učilnice za predmete v srednješolskih programih (trgovec, ekonomski tehnik in predšolska vzgoja), iz katerih smo črpali izkušnje in jih nadgrajevali. V posameznih programih smo najprej preverili, kateri udeleženci imajo dostop do ustrezne sodobne tehnologije, hkrati smo se posvetovali tudi z izvajalci naših programov o primernem načinu nadaljevanja učenja na daljavo. Danes tako na daljavo potekajo številni naši programi (osnovna

šola, srednješolski programi, tečaji računalništva, tujih jezikov, slovenščine za priseljence, PUM-o) in dejavnosti (U3ŽO, večgeneracijski center, informiranje in svetovanje odraslim). Ponekod ohranjamo stike z udeleženci preko videokonferenc, mesengerja in e-pošte. Za udeležence pripravljamo nova gradiva in jih objavljamo na FB-profilu oz. jih objavljamo v spletnih učilnicah. Na enem mestu smo zbrali tudi vsa gradiva za samostojno učenje iz različnih tematskih področjih, do katerih lahko dostopajo obiskovalci naše spletne strani. Ustvarili smo nov YouTube kanal večgeneracijskega centra, preko katerega delimo razne videoposnetke, ki jih snemamo sami: kuhanje in peka, jezikovne klepetalnice, pripovedovanje avtorskih zgodb za otroke in podobno. Na FB-strani večgeneracijskega centra so skoraj dnevno objavljene različne vsebine

POSEBNA A SPOMLADANASK PONUDB SNO J PLI ETA E R P P NAJEKO S PR

Centra za krepitev zdravja in druge vsebine, ki obiskovalce vabijo k sodelovanju oz. jih informirajo. Nadaljujemo tudi z učenjem tujih jezikov na daljavo. V ta namen smo izvajalci pripravili različna učna okolja in vsebine, ki popestrijo pouk in spremljajo delo udeležencev. Večina udeležencev pozdravlja to alternativno možnost in z veseljem sodeluje. Nudimo pa tudi podporo in pomoč, tako da lahko udeleženci sledijo novim načinom dela. Za vas smo pripravili še možnost vrednotenja znanja tujih jezikov na daljavo in svetovanje ob vključitvi v ustrezne tečaje. Kljub temu da je bila za vse nas to nova izkušnja, lahko danes rečemo, da smo tudi izobraževalci odraslih skozi tovrstno situacijo pridobili nova znanja in dragocene izkušnje s področja dela na daljavo z našimi udeleženci. Urška Novak Lešnik

Laboratorij za predelavo in karakterizacijo FTPO začel postopno delovati tudi zaradi potreb medicinske stroke v okviru epidemije COVID-19 V tem času je zaradi pojava epidemije COVID-19 prišlo do povezovanj različnih strok, tudi medicine in tehničnih ved. Tako smo tudi na FTPO dobili prošnjo s stani oftalmologinje dr. Alje Črnej za sodelovanje na področju razvoja osebne varovalne opreme (OVO). V našem laboratoriju za predelavo in karakterizacijo, ki je aprila začel postopno delovati, smo tako sodelovali pri razvoju konektorja za prototip predelane potapljaške maske z ustreznimi filtri, ki bi jih lahko koristili zdravniki in drugo zdravstveno osebje, v primeru da bi zmanjkalo originalnih zaščitnih sredstev. Le-ta bi zdravstvenemu osebju, predvsem specialistom, katerih delo poteka v

zelo tesnem stiku s pacienti, omogočala potrebno zaščito tudi po koncu epidemije COVID-19. Prototip konektorja smo v laboratoriju tudi natisnili in popolnoma prilagodili izbrani maski. Na spletni strani nemškega podjetja Costum Surgical (https://customsurgical.de/en/medshield19/), izdelovalca modelov 3D-konektorjev, ki povezujejo masko za potapljanje in virusno-bakterijske filtre za anesteziologe, se nahaja naš korigiran model, ki je vsem na razpolago v uporabo. Objavljena je povezava do spletne strani naše fakultete, kjer smo navedeni kot oblikovalci konektorja za eno izmed potapljaških mask. (SJ)

Ekipa D.tajl svetuje

Podprimo ustvarjalne roke

TELE E-POŠFON VIDEO TA KLIC

DVIG MOTIVACIJE ANALIZO POTREB LAŽJE DOSEGANJE CILJEV VREDNOTENJE ŽE PRIDOBLJENIH ZNANJ INFORMACIJE O MOŽNOSTIH IZOBRAŽEVANJA SVETOVALNO PODPORO

tudi vprašljiva tematika. Potek učnega procesa na daljavo je za vse nas pretežno nova stvar, verjamem pa, da se bo z večkratno uporabo in napredkom ta proces izpopolnil.« (Matija Ranzinger, študent 3. letnika) Pozitivne izkušnje pri uvajanju študija na daljavo so nas vzpodbudile tudi k razmišljanju o preverjanju znanja z uporabo on-line podprtih tehnologij. Preverili smo infrastrukturne in programske zmožnosti in ugotovili, da je možno izvesti tako pisno kot ustno preverjanje znanja. Z izvajanjem preverjanja znanja na daljavo smo tako pričeli s 14. aprilom 2020. Za kakovostno tehnično podporo in vso pomoč pri uporabi programa MS Office 365 se iskreno zahvaljujemo našemu partnerju, slovenjgraškemu podjetju GOV-IS, d. o. o. (SJ)

Prodekanica za izobraževanje doc. dr. Irena Pulko med izvedbo predavanja

SVETOVANJE ZAPOSLENIM

KAJ BODO ZAPOSLENI PRIDOBILI?

USTNNOATO VIDEO K PREKO ALI TEONFERENC LEFON E A

točen, in ker imam prenosni računalnik in brezžične slušalke, sem lahko med potrebo na stranišču prisoten na predavanju in tako ne zamudim kakšnih pomembnih/uporabnih informacij. Obstaja možnost, da se predavanja na daljavo tudi snemajo in s tem si jih lahko študenti po potrebi večkrat ogledamo. Prisotnih je lahko tudi veliko več študentov, maksimalna kapaciteta MS Teams skupinskega pogovora je 250 uporabnikov. Kakšne interaktivne učne aktivnosti bi lahko omogočili z vpeljavo digitalnh tablic s pisalom ali virtualne realnosti. Z zadnjo trditvijo že malo fantaziram, ampak vse je možno. Slabosti pa so vse tehnične težave, povezane z internetno povezavo in računalniško opremo. Zagotavljanje popolnega nadzora pri opravljanju izpitov na daljavo je

e spomnite kakšne oblekice iz otroštva, ki vam je bila še posebej draga? Kakšnega puloverja ali kape? Nekega kosa oblačila, v katerem vam je bilo prijetno … Kosa oblačila, za katerega vam je bilo žal, ko ste ga prerasli ali pa ste ga enostavno tako ponosili, da ni bil več uporaben … Morda ga celo še kje hranite ... Koliko je ta kos oblačila vreden? Ali pa morda ljuba igrača ali ilustracija, ki ste jo dobili v dar? Danes, ko lahko za majhne stroške kupimo veliko stvari, se lahko vprašamo, kaj točno je tisto, kar želimo … Kot bi se odločali med dvema

skrajnostma. Imamo lahko veliko reči, od katerih nam vsaka niti ne pomeni dosti, lahko pa smo nekoliko bolj izbirčni ter se obdamo s stvarjo, ki nam pomeni veliko. Kje je torej bogastvo – v številu ali pomenu? Mislimo, da je naša notranjost tista, ki bogati. Zato prebijemo minute, ure, včasih večere in včasih noči v razmišljanju, pripravljanju, oblikovanju naših izdelkov. Ste pomislili, kaj se dogaja v sobi, ko se ob večernem sprehodu vračate mimo hiš, ko so luči že bolj ali manj pogasnjene, ena pa le gori? Morda tam v sobi tudi kaj brenči. Kaj se tam dogaja? Radi mislimo, da se v teh trenutkih uresničujejo naše ideje, da v teh trenutkih ustvarjamo nekaj, kar bo nekoga osrečilo. Tako seveda ne moremo tekmovati z modnimi giganti, ki obleke ustvarijo in načrtujejo na podlagi analize trga, jih nato naredijo v velikih količinah za neznatne stroške in ponudijo po nam vsem dobro znanih »akcijskih« cene. Pravzaprav pa sami ne morejo konkurirati nam. Vsak naš izdelek nosi naš osebni dotik. Je plod našega osebnega premisleka in naše izvedbe. Je del nas. In je namenjen, da obogati vas. V imenu d.tajlovcev Maja Pilih

WOLF OVO L E TO 2020

SGlasnik, maj 2020

Spominki v Rojstni hiši Huga Wolfa Slovenj Gradec

Nove privlačne emajlirane skodelice V

letošnjem letu, ko praznujemo 160. obletnico rojstva enega največjih mojstrov nemškega romantičnega samospeva, našega rojaka Huga Wolfa, so v njegovi rojstni hiši na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu dopolnili muzejsko trgovino s spominki, povezanimi z Wolfovim letom 2020. Novost so 350-mililitrske emajlirane skodelice s podpisom Huga Wolfa v nežni freja barvi, premera 8 centimetrov. Na dnu skodelice je viden logotip prazničnega leta ob 160. obletnici skladateljevega rojstva. Skodelica pri pitju ne povzroča alergij, je enostavna za čiščenje in vzdrževanje,

je odporna proti kislinam, ne oksidira, je nevtralna za vonj in okus in ima ob ustrezni uporabi dolgo življenjsko dobo, zagotavljajo v Koroškem pokrajinskem muzeju. Ljubitelji Wolfove dediščine si za spomin lahko izberejo tudi svinčnik z napisom Rojstna hiša Huga Wolfa Slovenj Gradec ali bordo rdeč dežnik z lesenim ročajem in reprodukcijo lastnoročnega podpisa slavnega skladatelja. Na voljo so tudi črne bombažne vrečke z belo natisnjenim logotipom praznovanja 160. obletnice rojstva Huga Wolfa avtorice Maje Repotočnik. (AP)

Nova skodelica z Wolfovim podpisom in logotipom praznovanja 160. obletnice skladatelja, avtorica logotipa Maja Repotočnik

Wolfova zapuščina v Sokličevem muzeju

Odtis družine Wolf tudi na vitražu cerkve sv. Elizabete V

času druge svetovne vojne bi Nemci poimenovali Slovenj Gradec kar po Hugu Wolfu. Česar ob nacistični kapitulaciji niso v zvezi s slavnim poznoromantičnim skladateljem odnesli s seboj, je Jakob Soklič zbral v svojem muzeju. Danes v Sokličevi zbirki, ki se nahaja v muzejskih prostorih, hranijo kar nekaj zanimivih kosov iz zapuščine skladatelja Huga Wolfa, rojenega leta 1860 v Slovenj Gradcu. Eksponate Sokličeve zbirke so leta 2013 prenesli iz Sokličevega muzeja

v župnišču, ki je bil za javnost odprt leta 1937, v prostore muzeja na Glavnem trgu, kar je bila želja župnika in prvega slovenjgraškega muzealca Jakoba Sokliča. Čeprav je imela zbirka v župnišču poseben čar, dosedanje izkušnje njenih skrbnikov iz Koroškega pokrajinskega muzeja kažejo, da ji to uspeva tudi na sedanji lokaciji, kjer se obiskovalci lahko še vedno pomudijo ob posebnem kotičku, posvečenem slavnemu skladatelju. V Wolfovem kotičku hranijo del zapuščine Wolfovih oz. eksponate, povezane s skladateljem, ki jih je Soklič po vojni zbral in uredil v

Spomini na otroštvo Huga Wolfa

»Tedaj nas je doletela huda nesreča! Bilo je v petek opoldne pred angelsko nedeljo, ko je ena od dekel planila v stanovanje z grozno novico: »Pri nas gori!« Vpila je, kot bi bila brez uma. Kar je sledilo, je bilo grozno! Sprva smo mislili, da je le ostrešje v plamenih, toda ogenj se je širil z bliskovito naglico. Plameni so goltali naše premoženje in premoženje drugih. Vse, kar je posedoval oče, in tega ni bilo malo, je bilo uničeno. Huga so malo prej videli pri gospodarskem poslopju. Tudi tam je gorelo. Če je bil otrok še tam, je po njem. Skedenj je bil napolnjen s sto vozmi suhih kož: gorelo je kot olje in širilo neznosno vročino. Oče je šel iskat Huga. Skočiti je moral čez visok vrtni zid, da se je rešil pred neznosnim žarom. Ves obupan je prišel domov. Če je bil otrok še tam, je zagotovo izgubljen. Iskala sem Huga. Morda je le še stekel stran, ko je začelo goreti. Tedaj sem srečala učitelja Hafnerja in mu potožila, da ne morem najti bratca. »O, Huga sem videl, kako je šel s

Heribertom Bowierjem na njegov dom!« »Kdaj?« »Pravkar.« »Hvala Bogu!« Tekla sem to sporočit staršem. Ja, Hugo je bil pri Heribertu. Druge otroke je gospodična Hermina Globotschnig, hčerka našega okrajnega glavarja, peljala k sebi na dom. Zvečer se nam je nudil nepopisno grozen prizor! Hudo je bilo, ker je zgorel ves naš poljski pridelek. Tik pred izbruhom požara so prinesli v skladišče 32 vreč pšenice in rži in pod njim je bila shramba, kjer smo imeli posodo z 12 litri petroleja, milo, sveče, riž, kavo in drugo. Ko so pregorela tla v skladišču, je vse žito zgrmelo v to shrambo; petrolej se je zlil po žitu in ogenj je znova oživel. Tri dni je gorelo v tem prostoru. Izkazalo se je, da zavarovalna vsota ni bila v nobenem sorazmerju z nastalo škodo. Kože so že visele, da se posuše, pa je vse zgorelo. In tako se je moral naš ubogi oče boriti z mnogimi skrbmi, dokler se ni spet dokopal do primerne blaginje. Od tedaj je privzel čudno navado in se je obnašal, kot da bo že jutri na beraški palici. Kako je tarnal v pismih nam otrokom. Res, da mu ni več šlo tako sijajno kot pred požarom, vendar, hvala Bogu, tako hudo pa le ni bilo, kot se je delal. Verjetno se je bal, da bi otroci, ki smo tedaj odraščali, postali prezahtevni in nas skušal s takim tarnanjem vzgajati k skromnosti in varčnosti. Tako daleč je gnal to reč, da si Hugo ni upal pisati domov po denar. Celo nazaj ga je poslal očetu, če mu ga je ta poslal, ne da bi ga bil brat zanj prosil.« (Modesta Wolf Strahser: Spomini na dom/Spomini na otroštvo Huga Wolfa, str. 18–20) Iz knjige Spomini na dom izbrala Nataša Škorjanc, Koroški pokrajinski muzej.

svoji zbirki. »Gre za skromno število predmetov uporabne in umetniške vrednosti, ki so bili nekdaj del notranje opreme Wolfove hiše na Glavnem trgu 40. Med zgodnjimi predmeti v spomin na Huga Wolfa pa bi na tem mestu izpostavila še spominsko ploščo s pročelja Wolfove hiše, kamor so jo v letu Wolfove smrti vzidali člani dunajskega društva Hugo Wolf, ter votivno posvetilo Wolfove matere Katarine na enem od vitražev župnijske cerkve sv. Elizabete,« pojasnjuje umetnostna zgodovinarka Aleksandra Čas, kustodinja v Koroškem pokrajinskem muzeju, ena od zadolženih za Sokličevo zbirko. Odgovorila je še na nekaj naših vprašanj. Župnik Jakob Soklič je bil strasten zbiralec starin, arheoloških in etnoloških predmetov, dokumentov, umetniških del. Kako je prišel do Wolfove zapuščine?

Wolfove hiše. V Sokličevem bogatem arhivskem gradivu, ki ga hranimo v Koroškem pokrajinskem muzeju, je tudi popis zasežene stanovanjske opreme, med katero je nekaj predmetov iz Wolfovega muzeja, za njihovega začasnega skrbnika pa je naveden Jakob Soklič. Ti predmeti so se v večini ohranili v Sokličevi zbirki do danes, iz dokumenta pa lahko iz »prve roke« izvemo, kako je Soklič prišel do teh eksponatov. Kot častni zaupnik takratnega Zavoda za spomeniško varstvo je bil dolžan sporočiti, katere predmete hrani v svoji zbirki, ki je bila s strani zavoda že pred vojno uradno zaščitena, in s tem je imel praktično tudi vsa pooblastila, da je vanjo vključil nekatere predmete iz Wolfove zapuščine. V svoj muzej jih je spretno umestil kot t. i. Wolfov kotiček.« Kakšno vlogo oz. pomen je imel Soklič za ohranitev spomina na Huga Wolfa? »Jakob Soklič je v začetku šestdesetih let (22. 3. 1960) prejel od zavoda restitucijski zahtevek za podatke o skulpturi, ki je bila vpisana v inven-

Svinčnik za spomin na rojstno hišo Huga Wolfa

tarju Nove galerije v Gradcu. Šlo naj bi za delo neznanega mojstra, domnevno poprsje Huga Wolfa iz muzeja Hugo Wolf. Zaradi morebitnega uveljavljanja restitucijskega zahtevka za ta predmet napram Avstriji so od Sokliča zahtevali podatke o skulpturi, čigava lastnina je bila, kako je prišla v Gradec ter kdaj in kdo je ustanovil Wolfov muzej v Slovenj Gradcu. Sledil je Sokličev kratek in jedrnat odgovor: »Muzej Huga Wolfa je ustanovilo društvo Hugo Wolf. Vse stvari v muzeju so prinesli iz raznih strani. Kip je bil tu samo med vojno in je tu neznan. Kar niso Nemci s seboj odnesli, sem zbral v svojem muzeju, tudi kip prof. Silberta iz Gradca, marmor. Do omenjenega kipa nimamo pravice ... 23. 3. 1960.« Jakob Soklič je očitno eden v vrsti pomembnih akterjev za ohranitev zgodnjega spomina na Huga Wolfa, Wolfov kotiček iz nekdanjega Sokličevega muzeja, danes v sklopu Sokličeve zbirke, pa je v naslednjih desetletjih nadgradila in dopolnila še pregledna razstava o skladateljevem življenju in delu v njegovi rojstni hiši na Glavnem trgu 40. Ajda Prislan

»Medvojno obdobje je kruto poseglo v vse pore mestnega in okoliškega življenja in močno vplivalo na Sokliča kakor tudi na zapuščino Wolfovih, ene od nemško govorečih družin mestnega srednjega sloja. Prvi je bil vse do junija 1945 v izgnanstvu, prostore Wolfove hiše pa je med okupacijo zasedla nacistična oblast, ki je hišo odkupila 7. maja 1943 in s pridom izkoristila njen »nemški« duh, saj je, nemara predvsem v prid lastni propagandi, že štiri mesece zatem odprla nov muzej s koncertno dvorano. Med okupacijo je namreč gradivo o skladatelju za njegovo biografijo zbiral in urejal velik občudovalec Wolfove glasbe, profesor glasbe Hans Wamlek s Ptuja, ki je pripravil tudi načrte za večji muzej in glasbeno šolo. Muzej je v tej obliki deloval le do konca vojne, saj je nova slovenska oblast preprečila nadaljnje delovanje muzeja in glasbene šole v tej hiši, ki je bila takrat simbol nemštva. Tudi spominska plošča je bila takrat odstranjena s pročelja hiše in menda shranjena v prostore Mestnega ljudskega odbora, ki je imel sedež v današnji muzejsko-galerijski stavbi na Glavnem trgu 24. Nekaj muzejskih predmetov iz Wolfove hiše je tako shranil in pred gotovo pozabo obvaroval Jakob Soklič, ostalo (predvsem arhivsko) gradivo pa je v Maribor odpeljal dr. Bogo Teply.« Najverjetneje to Sokličevo zbirateljstvo in navdušenje nad skladateljem Wolfom ni bilo brez zapletov, ali pač? »Soklič ni bil le strasten zbiratelj, pač pa tudi človek širokega intelektualnega duha, ki se je zavedal pomena osebnosti in posebnosti svojega okoliša nekoč in danes, prav gotovo pa je imel tudi vizijo za prihodnost. Nemara je bilo tako tudi z zapuščino iz

V Wolfovem kotičku v Sokličevem muzeju hranijo del zapuščine družine Wolf in predmete, povezane s skladateljem Hugom Wolfom: fotografija Wolfovega groba na Dunaju, fotografija Huga Wolfa, fotografija Katarine Wolf, fotografija Wolfovega očeta Philipa, doprsni kip Huga Wolfa (Carl Seifert), lesena omarica, bronasti plaketi Ludwiga van Beethovna in Richarda Wagnerja, Hugo Wolf, pastel po Carlu Reichertu, 1895. (arhiv KPM, Muzeja Slovenj Gradec)

K U LT U R A

SGlasnik, maj 2020

Koroški pokrajinski muzej v času koronavirusa

Za spletne obiskovalce pripravljajo zanimive naloge

Nataša Škorjanc in Aleksandra Ramšak iz Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec urejata arhivsko gradivo (9. 4. 2020).

vseh štirih enotah Koroškega pokrajinskega muzeja, vključno z Rojstno hišo Huga Wolfa, delo ni obstalo. Res je večinoma skrito pred očmi javnosti, vendar pa je zelo pomembno in predstavlja osnovo muzejskih dejavnosti. Zainteresirano javnost vabijo, da v času (samo)izolacije fotografira svoj zasebni utrip življenja in jim izbrane fotografije odstopi za muzejski arhiv. Zaradi povečane nevarnosti okužb z novim koronavirusom je Koroški pokrajinski muzej do preklica zaprt za javnost, za vse informacije so v tem času dosegljivi preko elektron-

ske pošte. Kljub temu pa se zaposleni trudijo in snujejo zanimive vsebine, ki so obiskovalcem dostopne na spletni strani muzeja, socialnih omrežjih, v določenih terminih tudi na valovih Koroškega radia, pove direktor muzeja mag. Tadej Pungartnik in doda: »Na socialnih omrežjih strokovne sodelavke tedensko pripravljajo različne uganke, rebuse in križanke na temo kulturne dediščine Koroške. Objavljamo različne zanimive fotografije in zapise o zgodovinskih dogodkih. V obdobju, ko je muzej zaprt, imamo nekoliko več časa za urejanje dokumentacije, inventarizacijo in digitalizacijo muzejskega gradiva ter seveda

za restavriranje predmetov. Kustosi pišejo tudi članke, ki bodo objavljeni v različnih revijah, ter že snujejo razstave, ki bodo predstavljene v drugi polovici leta. V KPM upamo, da se bodo razmere čim prej umirile in stabilizirale ter bomo lahko ponovno odprli naša vrata za obiskovalce.« V teh dneh so začeli zbirati fotografije, ki odražajo podobo časa in sprememb, ki smo jim priča zaradi svetovne pandemije. Ker kljub pozivom, da ostanemo doma, življenje teče dalje, v Koroškem pokrajinskem muzeju pozivajo občanke in občane, da jim za potrebe muzejskega dokumentarnega gradiva pomagajo pri zbiranju fotografij našega vsakdanjika ter podob krajev in mest (npr. delo od doma, učenje na daljavo, obisk trgovine, lekarne, zaprta otroška igrišča, prazne ulice …). Fotografije in kratke opise fotografij pošljite na e-naslov: aleksandra.ramsak@kpm.si. Tudi muzejska pedagoška dejavnost se je preselila na svetovni splet, na daljavo so izvedli muzejsko delavnico za mlade. Preko posebne spletne aplikacije so v delavnici, poimenovani Čebela je ptiček, ki daje sladek dobiček, sodelovali učenci Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu in ustvarili čudovite svojevrstne poslikave panjskih končnic. Ljubitelji kulturne dediščine so vabljeni, da obiščejo muzejsko FB-stran in si krajšajo čas z odgovarjanjem na skrita muzejska vprašanja, Wolfov spletni kviz, z reševanjem rebusev in asociacij. Naloge se navezujejo na 3 pomembne obletnice, ki jih letos obeležu-

Iz muzejskega arhiva: skenirana razglednica Slovenj Gradca, original je bil poslan 28. julija 1967.

jemo, to so 400 let jeklarstva v Mežiški dolini, 160. obletnica rojstva skladatelja Huga Wolfa in 100. obletnica Koroškega plebiscita. Za pokušino ste vabljeni k ogledu spodnjega KPM-rebusa iz življenja skladatelja Huga Wolfa (izvorno objavljen na Facebook strani Koroškega pokrajinskega muzeja): »Septembra 1875 se Hugo vpiše na konservatorij na Dunaju in uspešno zaključi prvi letnik.

Beremo lahko knjige in elektronske knjige

Zabeležili že kar nekaj spletnih vpisov

Knjige v knjižnem hladilniku

Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec se je možno v času izolacije ob svetovni pandemiji s COVID-19 preko spleta včlaniti brezplačno, pri izpolnjevanju takega »spletnega vpisa« lahko preko e-pošte ali telefona pomaga dežurna knjižničarka. Člani se lahko poslužujejo knjižničnih e-baz, knjižnice na daljavo, na portalu lahko brezplačno dostopajo do arhivov nekaterih slovenskih časnikov. Ugotavljajo, da je knjižnica na daljavo vse bolj v uporabi, knjižničarke pa poskrbijo tudi za paketno dostavo strokovnega gradiva po pošti. Petek, 13. marec, je bil tisti dan, ko so, v času novega koronavirusa, vse knjižnice v Sloveniji do preklica zaprle vrata za svoje uporabnike in druge obiskovalce. Zaposlene v tem hramu kulture v Slovenj Gradcu so odrejene na čakanje in na delo doma, pri čemer vsaka izmed njih izvaja dežurstvo v knjižnici, ko pride na vrsto. Tako je vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure ena delavka na voljo uporabnikom preko telefona in spletne

V mesecu aprilu so prav zaradi možnosti e-uporabe ustreznega knjižničnega gradiva uvedli tudi brezplačni spletni vpis novih članov, ki bo trajal do preklica ukrepov, ki zahtevajo (samo)izolacijo ljudi, po tem obdobju pa bodo tisti, ki bi želeli ostati uporabniki knjižnice še naprej, podpisali tudi uradno izjavo za članstvo, v nasprotnem primeru se bo članstvo izbrisalo. »Zaznati je, da se naši uporabniki vse bolj poslužujejo tudi načina uporabe knjižnice na daljavo. Podatkovni viri so jim dostopni preko naše spletne strani. Omogočeni so jim tako prosto dostopni podatkovni viri (Kamra, dLib, Sistory, DEDI, Europeana …) kot tudi izposoja na daljavo – podatkovni viri za člane knjižnice (Biblos, PressReader, EBSCO, arhiv člankov Večera, Dela, e-Finance itd.),« pojasnjuje direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Draga Ropič, ki opravlja delo od doma in v knjižnico prihaja po potrebah, ki jih narekujejo usklajevanja notranje organizacije dela in tudi usklajevanja s strani Ministrstva za kulturo, Združenja splošnih knjižnic Slovenije in občin ustanoviteljic.

Knjige po pošti Posebno pozornost so v tem času namenili mladim, predvsem dijakom Šolskega centra Slovenj Gradec. V sodelovanju s tamkajšnjo knjižničarko Zuhro

Horvat poskušajo tej ciljni skupini čim bolj predstaviti in približati virtualne možnosti ter seveda njihovo uporabo. Za domača branja za dijake so gradiva dosegljiva na internetu. »Poslužujte se teh knjig in se vpišite v katero od knjižnic,« spodbuja knjižničarka Šolskega centra Slovenj Gradec Horvatova, ki je za dijake dosegljiva po e-pošti in na Facebook strani knjižnice. »Dijaki in študenti so tisti, ki bodo v naslednjih nekaj tednih najbolj potrebovali knjige zaradi izpitov, mature in v Združenju splošnih knjižnic Slovenije se že dogovarjamo, da bi pričeli z izposojo knjig po pošti. Čakamo še na uradno dovoljenje, moram pa povedati, da bo v primeru poštne izposoje stroške pakiranja in poštnine moral kriti uporabnik sam,« je še dodala Draga Ropič pred začetkom izvajanja te možnosti. Ker se slovenjgraške knjižničarke trudijo po svojih najboljših močeh tudi v teh danostih zaradi svetovne pandemije, je Knjižnica Ksaverja Meška sredi aprila že začela s paketno dostavo strokovnega gradiva. Zainteresirani člani ga naročijo in dobijo po pošti na dom, pri čemer naročnik poravna nastale stroške pošiljanja. Seveda pa si kot vsi in najbrž povsod tudi v slovenjgraški knjižnici želijo, da bi dejavnost stekla čimprej na način, kot smo ga v knjižnicah bili vajeni prej. Za več informacij je možno obiskati njihovo spletno stran, poklicati na telefonsko številko: 02 883 93 50 ali pisati po elektronski pošti na naslov: knjiznicasg@sg.sik.si.

V hladilnikih brezplačne knjige za vsakogar Še bolj kot kdaj prej ta trenutek pridejo prav stari hladilniki, napolnjeni s knjigami, ki jih je v našem mestu postavljeno nemalo. Zato knjižničarke pozivajo občane, da pobrskajo

Če bode razmere dopustile, bodo v drugi polovici leta izpeljali prireditve v okviru Wolfovega leta, ki so jih morali odpovedati v marcu in aprilu. Ajda Prislan

KPM-rebus na temo skladatelja Huga Wolfa (avtor rebusa Koroški pokrajinski muzej)

Knjižnica in bukvarna v času koronavirusa pošte za splošne informacije in pomoč tistim, ki so nevešči elektronskih prijav, registracij za elektronsko izposojo e-knjig preko BIBLOS-a in podobnega. Med bolj iskanimi informacijami so prav te, kako pridobiti geslo za spletno knjižnico in spletni portal Biblos, kako naložiti knjige na računalnike, telefone, tablice.

Ampak ga kaj kmalu zaradi svojega vročekrvnega temperamenta in disciplinskega prekrška izključijo s konservatorija.« Rešitev KPM-rebusa: konservatorij

po njih in si izberejo kaj zase, seveda brezplačno, v isti sapi pa lahko tudi prinesejo, kar imajo odveč v domači knjižnici. Ob tem knjižničarke poudarjajo – hkrati odgovorno ravnajmo glede zaščite! Opozarjajo tudi, da je jemanje knjig iz hladilnikov na lastno odgovornost, zato je potrebno upoštevati priporočene ukrepe, higieno. Knjižničarke same sproti polnijo hladilnik s knjigami v Katici, hladil-

niki pa so nameščeni še drugod po mestu Slovenj Gradec: pri gimnaziji, v mestni pasaži, pri zdravstvenem domu, pri objektu Četrtne skupnosti Legen pri športnem igrišču, pri stavbah PUM-a, Špajza in pisarne ČS Polje na Celjski cesti ter pri mladinskem hotelu/Mladinskem kulturnem centru na Ozarah. Meškova bukvarna, ki deluje v sklopu Društva ljubiteljev knjig Meškova bukvarna, je v aprilu izpeljala Teden pravljic, Teden poezije in #tedenAŠU, ko so prostovoljci brali anekdote, šale in uganke, prebrano pa objavili na Facebook portalu Meškove bukvarne. (AP)

Dunja Vrhovnik in Ostanimo doma »Če bomo doma, vsi bomo okej«

»P

rišel k nam iz Kitajske je, koronavirus imenuje se, ojoj, nismo ga poznali. Zdaj pa vsem nam on grozi, a premagali ga bomo mi, ja, ja, če pametno bomo ravnali ...« Tako se začne pesem Dunje Vrhovnik, katero je na svojem domu, kot številni drugi slovenski glasbeniki, združeni v spontani akciji Ostanimo doma, zapela in tako odgovorila na osamitev in ponekod osamljenost po domovih zaradi širjenja koronavirusa. Slovenski glasbeniki so se po vzoru Italijanov spontano začeli organizirati na daljavo in se oglašati s svojih balkonov ali oken. Tako se jim je v nedeljo, 15. marca, s kratko glasbeno točko s svojega okna v rodnih Pamečah pridružila tudi Dunja Vrhovnik, ki je v ta namen zapela pesem z naslovom Ostanimo doma, kolikor se da. S to pesmijo ima namen v času epidemije zaradi koronavirusa spodbujati ljudi, da upoštevamo nasvete, ki nam jih dajejo strokovnjaki. Skladba je priredba zelo stare pesmi What's up od 4NonBlondes, besedilo zanjo je zložila Dunjina mama Darja Vrhovnik. »Sedaj, v tem »karantenskem«

času, se posvečam 100-% glasbi. Ustvarjam avtorske pesmi, učim se produkcije glasbe, za katero je bilo prej manj časa, tako da je čas porabljen zelo produktivno. Ko grem v svoj studio oz. glasbeno sobo, pozabim, da obstaja zunanji svet, ker tam preživim ure in ure. Če kdaj, je pa sedaj čas, da izkoristim to obdobje karseda najboljše,« je o sebi povedala naša priljubljena kitaristka in pevka Dunja Vrhovnik. (AP)

Dunja Vrhovnik se je pridružila pobudi slovenskih glasbenikov k skupnemu petju in muziciranju na daljavo in se oglasila iz svojega doma v Pamečah s skladbo Ostanimo doma, kolikor se da.

ŠPORT IN REKRE ACIJA

SGlasnik, maj 2020

Rokometni klub Slovenj Gradec 2011

Dober temelj za delo v prihodnosti

alo je vikendov v koledarskem letu, ko slovenjgraški »bojevniki« ne nadenejo svojega oklepa in se spopadejo pod reflektorji, bodisi doma bodisi na terenu nasprotnika. Vedno znova se zbirajo množice, želijo si videti krvi, znoja, veselja, razočaranja. Želijo si ponosne borbe za mesto glasnik miru, mesto Slovenj Gradec. Ne glede na zmago ali poraz pa bodo bojevnikom vedno stali ob strani vsi, ki jim na Koroškem rokomet nekaj pomeni, prav tako tudi vedno številčnejša zvesta navijaška skupina SG Orli. Slovenj Gradec velja za eno najstarejših rokometnih središč v Sloveniji, kjer je na ruševinah starega kluba, ki je zaradi težav z dolgovi prenehal z delovanjem, zrastel novi, Rokometni klub Slovenj Gradec 2011. Glavno vodilo zanesenjakov, ki so se odločili stopiti na novo pot in začeti od začetka, je bilo omogočiti stotim mladim športnikom, da se lahko še naprej ukvarjajo z rokometom. In pa seveda še naprej ponujati številnim ljubiteljem rokometa v našem mestu možnost za obisk rokometnih tekem članske ekipe. Pa čeprav na nižji kakovostni ravni, kot so je bili vajeni, z ekipo, sestavljeno iz mladih domačih

igralcev pod vodstvom dveh nekdaj odličnih igralcev, katera zagotovo čakata tudi blesteči trenerski karieri. Z nekaj močnimi reorganizacijami in spremembami v klubu smo stabilizirali tudi naše delo v mlajših selekcijah in postavili dober temelj za delo v prihodnosti, saj si želimo postopoma zviševati število vpisanih otrok in pred rezultatom mlade fante ter dekleta pripravljati na življenje in izzive, ki jih odraščanje prinaša, ter skozi takšno usmeritev dosegati tudi dobre rezultate na športnem igrišču. Dobro delo na parketu pa se pozna tudi na uspehu našega podmladka. Ekipa mladincev je pod vodstvom Ivana Simonovića odigrala zelo dobro leto v prvi mladinski rokometni ligi, prav tako so se kadeti uvrstili med ekipe, ki se borijo za najvišja mesta v državnem prvenstvu, obe ekipi starejših dečkov sta se že uvrstili med 16 najboljših ekip v državi, ekipi mlajši dečkov pa prav tako uspešno zastopata barve svojega kluba in sta med kandidati za napredovanje v finale tekmovanja. V letošnji sezoni smo z delom v mlajših selekcijah lahko zelo zadovoljni, saj so prav vse do tega trenutka poleg osebnostnega napredka naredile tudi dober oz. zelo soliden tekmovalni rezultat in se tako uvrščajo med uspešnejše rokometne sredine v

Sloveniji. Zagotovo pa se zavedamo, da delo nikoli ni optimalno in da so vedno še rezerve in možnost za izboljšave. Eden izmed naših ciljev je več otrok na igrišču ter tudi ob njem. Tako smo zelo ponosni na odlično obiskane tekme članske ekipe, ki so postale dogodek za celotno družino, tudi najmlajše. Najpomembnejši podatek, na katerega smo verjetno še najbolj ponosni, je, da se je letošnje leto vpis v našo rokometno šolo povečal za kar 25 %, kar presega vse kratkoročne cilje, ki smo si jih zastavili za trenutno tekmovalno sezono. Zavedamo se, da smo vsekakor velik vzgled ter da je delo z mladimi velika odgovornost, saj se včasih tako starši kot tudi navijači premalo ali pa sploh ne zavedamo, da gresta življenje in šport z roko v roki in včasih sta poraz ter iskren pogovor boljša popotnica za življenje kot pa zmagoslavje in prekomerno veseljačenje. Naš cilj je, da otrokom pomagamo, da v življenju najdejo prave vrednote, se naučijo boriti ter med seboj sodelovati, kar je pri njihovem odraščanju večjega pomena kot katera koli zmaga na igrišču.

Da kjer je volja, je tudi pot, so dokazali fantje, ki so kot osnovnošolci pri nas začeli svojo rokometno pot, sedaj pa so se ustalili kot nepogrešljiv člen letošnje članske zasedbe; oba brata Yankovskyy, Jaroš Bulovič, ki je po odhodu kapetana Pokliča po koncu lanske sezone zapolnil nastalo vrzel na položaju levega krila, nazaj v domači klub se je na desno stran vrnil Filip Banfro in letošnji debitant v elitnem tekmovanju Aljaž Lampret. Nasploh pa smo zadovoljni, da jedro kluba predstavljajo večinoma domači igralci, ki klub poznajo že od mladih nog. Na čelu s kapetanom ekipe Klemnom Kresnikom, ki je fantom dal novo moč in jih kot najizkušenejši vzel pod svoje okrilje, so tukaj vsi trije domači vratarji: Soldo, Ošlovnik in Humek, svoj košček k mozaiku je dodal tudi Uroš Štumpfl, letošnje leto pa se je iz tujine domov vrnil tudi Borut Ošlak. Prav tako sta Cvetko in Lesjak v Slovenj Gradcu že več let in sta ju tako okolica kot klub vzela za svoja, zato ju štejemo že med domačine. Zelo smo veseli, da so naše domače tekme glede na velikost kluba z naskokom med najbolj obiskanimi v celotni državi in definitivno je polna

dvorana za nas nagrada ter potrditev, da se stvari odvijajo v pravo smer. Ravno toliko, kot so nam pomembni rezultati, so nam pomembni tudi odnosi v naši skupnosti. Zato smo mnenja, da smo na pravi poti in še naprej bomo vzgajali zdrave, delovne in poštene ljudi ter omogočali, da bodo talenti dobili dovolj podpore in možnost za odhode v večje in profesionalne sredine. Ne bomo odstopali od želje, da bomo staršem pomagali pri tem, da otroci izoblikujejo delovne navade in zdrav pogled na življenje. Zavedamo se, da brez aktivne skrbi za soljudi na dolgi rok ne bomo premaknili splošnega počutja in razpoloženja na višji nivo. Menimo, da lahko skupaj z vami vsemi na tem področju veliko postorimo in tako še na tem področju postanemo pomembni partnerji. Trenutno se nahajamo v težki časih, ko so na preizkušnji predvsem lastnosti, ki bogatijo ljudi, pa so vse prevečkrat zaradi načina in tempa življenja ostale skrite. Ostanimo v teh trenutkih doma, predvsem pa drug drugemu v oporo, da bo po vsem tem še lepše. Veliko podporo in spoštovanje želimo izraziti vsem, ki v teh trenutkih delate in omogočate, da lahko varno preživljamo to obdobje, in nam vsem kažete vzor, kako se stopi skupaj! #vsizaenegaedenzavse. Rokometni klub Slovenj Gradec 2011

Sebastjan Sovič, trener članske ekipe

Zadovoljen s končno uvrstitvijo rokometašev K

ončni vrstni red na rokometni lestvici je povsem v skladu s tem, kar so ekipe prikazale na terenu do prekinitve tekmovanja, pravi trener Sebastjan Sovič, ki je z uvrstitvijo slovenjgraških rokometašev zadovoljen, prav tako s potekom sezone. V pogovoru med drugim razkriva nekatere spremembe za novo sezono. Sebastjan, letošnja sezona se je zaradi znanih okoliščin predčasno končala. Kakšno je vaše mnenje o sklepu Združenja prvoligašev, ki je 26. marca sklenilo, da se tekmovanje v ligi NLB konča in se upošteva razpored na lestvici na ta dan? Sezona je končana in ta odločitev je glede na razmere, ki trenutno vladajo pri nas in v svetu, edina pravilna. V takšnih okoliščinah se ne da igrati, treba bo počakati, da se stanje umiri. Prepričan sem, da nihče od nas, ki delamo v rokometu, s takšno odločitvijo ni zadovoljen, a tukaj nam drugega, kot čakati na »boljši jutri«, ne preostane. Zdravje mora biti na prvem mestu! Do konca rednega dela prvenstva je ostala le ena neodigrana tekma, tako da se mi zdi končni vrstni red povsem v skladu s tem, kar so ekipe prikazale na terenu do prekinitve tekmovanja. Vaša ekipa je na enaindvajsetih tek-

mah šestkrat zmagala in enkrat remizirala. Skupaj ste torej osvojili 13 točk, kar je zadostovalo za končno deveto mesto. To je za novince med prvoligaši zelo dobra uvrstitev. Zagotovo ste z doseženim zadovoljni … S končno uvrstitvijo sem zadovoljen. Dejstvo je, da je 1. NLB-liga zelo kakovostna in izenačena. Za nameček je imela le peščica naših igralcev izkušnje z igranjem v prvi ligi, večina je letos v njej nastopila prvič. Tudi statistika kaže, da že kar nekaj sezon ni uspelo obstati med elito nobenemu klubu, ki je prišel iz 1. B-lige. Nam je uspelo. Zadovoljen sem s potekom sezone, mislim pa, da imamo še kar nekaj rezerv. Veseli nas, da smo bili konkurenčni vsem ekipam v prvenstvu, da so fantje spoznali, da lahko precej enakovredno igrajo z vsemi. Ne smemo pozabiti, da smo se tudi v Pokalu Slovenije prebili med 8 najboljših ekip. Največ težav smo imeli s konstantnostjo. Imamo mlado domačo ekipo, ki nosi v sebi velik potencial, a so se nam skozi prvenstvo prevečkrat pojavljala velika nihanja v igri, ki jih pripisujem mladosti in neizkušenosti igralcev. Naš osnovni cilj pred sezono je bil obstanek, predvsem pa napredek fantov tako v tehničnem kot taktičnem smislu. Menim, da smo v letošnji sezoni po-

stavili dobre temelje za naš nadaljnji razvoj in se že veselim novih izzivov. Medtem ko je končni vrstni red znan, pa ni povsem jasno, kdo, če sploh, bo izpadel iz lige NLB. Združenje prvoligašev je predlagalo, da bi se prvo-

ligaška druščina v prihodnji sezoni povečala na 14 ekip, kar pomeni, da ne bi izpadla nobena ekipa. Vendar so 1. B-ligaši to možnost zavrnili. Kakšno je vaše mnenje gleda tega? Tukaj nobena odločitev ni lahka in

nobena ni povsem pravična. Žal prvenstva ni bilo mogoče odigrati v celoti in v vsakem primeru bo tukaj nekdo na slabšem. Sam sem najbolj vesel, da smo si mi priigrali pozicijo, ko na nas nobena odločitev ne vpliva in se lahko v miru pripravljamo na

ŠPORT IN REKRE ACIJA

SGlasnik, maj 2020

naslednjo sezono, v kateri si želimo odigrati čim več tekem z enakovrednimi tekmeci. To bi bilo namreč najbolje za nadaljnji razvoj naše ekipe. Verjamem, da bodo odgovorni na RZS našli rešitev, ki bo prava, nimajo pa lahke naloge. Če se vrnemo k vaši ekipi; v letošnji sezoni ste dokazali, da se lahko enakovredno kosate tudi z ekipami, ki so se uvrstile pod sam vrh lestvice. Tako Trebanjci kot Ribničani so iz Slovenj Gradca komaj odnesli »celo kožo«. V jesenskem delu ste presenetili z nekaj zmagami v gosteh, medtem ko vam v domači dvorani ni šlo vse po načrtih. V nadaljevanju pa ste začeli nizati zmage

tudi doma pred svojimi navijači. Kako vi ocenjujete predstave vaših fantov v letošnji sezoni? V sezono smo vstopili zelo dobro pripravljeni, odigrali dve kakovostni tekmi z Ribnico in Trebnjim, a ju predvsem zaradi neizkušenosti in pomanjkanja športne sreče izgubili. Sledila sta poraza v Izoli in doma z Dobovo. Obe tekmi smo igrali v velikem krču, daleč pod našimi sposobnostmi. Uvod v sezono s štirimi porazi nikakor ni bila situacija, ki smo si jo želeli, a smo ostali mirni. Vedeli smo, da smo konkurenčni in da potrebujemo le zmago za preusmeritev krivulje navzgor. Na veselje vseh nas se je to dejansko tudi zgodilo. Zmagali smo v Škofji Loki, Mariboru in Kopru, doma pa nikakor ni steklo vse do zadnje tekme v letu 2019, ko smo skupaj z našimi zvestimi navijači slavili proti Izoli. Pred nadaljevanjem prvenstva smo opravili zelo dobre priprave na Slovenski obali s trenerjem za fizično pripravo (Andraž Nabernik), posledično k sreči nismo imeli veliko poškodb. Igralsko smo se okrepili, prišla sta Vuk Milenković in Borut Ošlak. S tem smo pridobili na širini in tej mladi ekipi dodali izkušnje. Pa tudi razpored je bil nekoliko lažji kot pred premorom. Začeli smo zmagovati doma, kar je bilo najbolj pomembno, saj smo prej vse prevečkrat igrali v krču. Imeli smo preveliko željo, da številnim domačim podpornikom dokažemo, koliko res znamo. Z novima zmagama proti Loki in Mariboru smo si priborili odlično izhodišče pred končnico, ki pa se zaradi vsem znanih

razmer žal ni odigrala. Žal nam je tudi, da nismo mogli nadaljevati s tekmovanjem v Pokalu Slovenije, saj bi se z morebitno zmago na naslednji tekmi uvrstili celo na finalni turnir. Prepričan sem, da je ekipa glede na lansko sezono naredila velik korak naprej tako v tehničnem kot taktičnem smislu, dobila nove izkušnje, ki bodo za njen nadaljnji razvoj nujno potrebne. Glede na to, da je sezone konec, v samoizolaciji pa imate verjetno nekaj več časa, kot je to običajno v normalnih okoliščinah, vam misli zagotovo uhajajo tudi že k prihodnji sezoni. Nekaj kadrovskih sprememb v vaši ekipi je že potrjenih, nekaj pa jih zagotovo še sledi. Kaj menite, kam lahko Rokometni klub Slovenj Gradec poseže v sezoni 2020/2021? Res imam nenavadno veliko časa. Toliko ga že dolgo nisem imel. Skušam se rokometno izobraževati. Pogledal sem si veliko rokometnih tekem, nekaj naših, nekaj iz lige prvakov. Naredil sem analizo igre svoje ekipe in analizo igre vsakega igralca posebej. Prijavil pa sem se tudi na spletni seminar Dnevi srbskega rokometa, tako da mi nikakor ni dolgčas. V članski ekipi pripravljamo nekaj sprememb. Iz Velenja se v »domačo jato« vračata Vid Levc in Žan Šol, iz Celja Pivovarne Laško pa k nam prihaja obetavni vratar Gašper Dobaj, ki je s slovensko mladinsko reprezentanco leta 2018 v Celju osvojil naslov evropskih prvakov. Nove okrepitve so

še možne, in sicer v primeru, da s kom od obstoječega kadra ne bi uspeli najti »skupnega jezika«. Na drugi strani se od aktivnega igranja rokometa poslavlja dolgoletni kapetan Klemen Kresnik, ki je bil s svojim pristopom in odnosom do dela dolga leta vzgled in navdih mladim tekmovalcem. Odhaja tudi Aleksandar Glendža, ki ima za sabo zelo dobro sezono. To dokazuje tudi njegova uvrstitev v reprezentanco Črne gore na letošnjem EP. Obema se zahvaljujem za velik prispevek, ki sta ga dala našemu klubu, in jima želim vse dobro na nadaljnji poti. Obstaja tudi možnost, da bo RK Gorenje Velenje v svoje vrste vrnil katerega od posojenih rokometašev (Kenan Pajt, Tilen Grobelnik, Jan Tajnik …) in da bo kdo od mladih domačih upov, ob dejstvu, da jih gre kar nekaj študirat v Ljubljano ali Maribor, posojen v klube, kjer se bodo lahko nadalje izpopolnjevali in napredovali. Trenutne razmere so zelo omejile možnosti trenažnega procesa. Z igralci se že kar nekaj časa niste videli, zagotovo pa z njimi ostajate v stikih na drugačne načine … Kako igralci skrbijo za svojo pripravljenost v času, ko so njihove možnosti zelo omejene in lahko trenirajo samo v domačem okolju? Z igralci se nisem videl že od naše zadnje tekme v Železnikih, torej od sredine marca. Z njimi sem v stikih preko telefonskih pogovorov in elektronske pošte. Veliko več sem v kontaktu s kondicijskim trenerjem Andražem

Nabernikom, ki pripravlja programe, da ostanejo igralci v kar se da dobri pripravljenosti. Skozi celotno sezono sem poudarjal, da naše delo temelji na medsebojnem zaupanju, sedaj smo vsi na preizkušnji. Trdno verjamem, da se bodo fantje držali poslanih programov in prišli na prvo srečanje v dobri kondiciji, predvsem pa zdravi. Za konec pa še beseda ali dve o Slovenj Gradcu in ljubiteljih rokometa v našem mestu, ki so se tudi v minuli sezoni izkazali kot zelo zvesti navijači. Obisk na vaših tekmah je med najbolj številnimi v Sloveniji, vzdušje na tekmah pa je tudi po zaslugi navijaške skupine Orli zelo dobro. Najboljše pride na koncu, pravijo … To vsekakor lahko rečemo za Orle in ostale privržence rokometa v Slovenj Gradcu. Imeli smo podporo ob zmagah in porazih, ob dobrih in slabih predstavah, za kar smo zelo hvaležni. Podobne vzpodbude si želijo vsa moštva, tekmovalni šport je pač namenjen gledalcem. Zanimivo, da me novinarji po tekmah, kjer koli v Sloveniji igramo, vedno sprašujejo o polnih dvoranah na naših tekmah, ne glede na to, kdo je naš nasprotnik. Mislim, da je to veliko priznanje za Slovenj Gradec in dokaz, da imajo domačini rokomet res radi. Pri nas je rokometna tekma pravi družinski dogodek, druženje generacij in ne znam si predstavljati morebitnih tekem pred praznimi tribunami. Tu bi bili mi močno prikrajšani. Maja Nabernik

Samo Lampret, predsednik slovenjgraškega rokometnega kluba

»Več mladih domačih igralcev bo dobilo priložnost za igro« bila odigrana do te mere, da bi lahko govorili o končnih uvrstitvah. Kljub temu pa ste dobili dovolj dober vpogled v delo z mlajšimi v vašem klubu … V mlajših selekcijah beležimo povečevanje vpisa in prav tako smo bili bolj ali manj v vseh kategorijah do prekinitve v igri za najboljše rezultate, ki pa niso v prvem planu. Otrokom je potrebno vcepiti vrednote in navade, ki jih bodo delale boljše ljudi in jim pomagale v nadaljnjem življenju in kasneje poklicnih karierah. Iskrene čestitke tudi mladinski ekipi, ki se je po začetnem krču dobro sestavila, fantje in trener so verjeli v skupni uspeh in zato končni rezultat ni mogel izostati.

amo Lampret, predsednik Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011, obstanek članske ekipe v prvi rokometni ligi in uvrstitev na deveto mesto ocenjuje kot izjemen uspeh. Ponosen je, da jim vedno uspe napolnili domačo dvorano, da so tekme dogodek za celotno družino in da šteje še kaj drugega kot športni rezultat. Za naslednjo sezono napoveduje ekipo, okrepljeno z domačimi igralci. Letošnje sezone je bilo uradno konec 26. marca, ko ste v Združenju prvoligašev soglasno potrdili, da se tekmovanje v ligi NLB prekine in se upošteva stanje na lestvici na ta dan. Kako je potekala razprava o tem? Se je sploh omenjala kakšna druga možnost glede razpleta sezone? V igri je bilo nekaj različnih variant, na koncu je soglasno prevladala ta sprejeta. Menim, da je to bila zelo smotrna odločitev, saj smo s tem obvarovali predvsem zdravje igralcev, ki bi se po tem daljšem premoru težko kar preko noči vrnili v tekmovalni ritem, zagotovo smo s tem zaščitili tudi gledalce in seveda zreducirali stroške klubov na minimalno možne ter s tem ohranili možnost za preživetje manjših sredin, kamor spada tudi Slovenj Gradec. Končni vrstni red je torej poznan, ni pa jasno, v kakšni obliki bo potekalo tekmovanje v ligi NLB v prihodnji sezoni. Niti ni jasno, koliko ekip bo nastopalo v prvoligaški konkurenci. Predlog, ki ste ga oblikovali v Združenju prvoligašev, da ne bi izpadla nobena ekipa, liga NLB pa bi se posledično razširila na 14 ekip, so nižjeligaši zavrnili. Kakšno je

vaše mnenje glede tega? Kvaliteta slovenskega rokometa se iz leta v leto povečuje, tako je recimo v lanski sezoni, ko smo se superiorno uvrstili v prvo ligo, bilo za napredovanje v igri kar 5–6 kvalitetnih ekip, ki so se že takrat lahko enakovredno kosale z ekipami iz prve lige. Prav gotovo je tudi letošnja 1. B-liga ena kvalitetnejših in menim, da bomo s 14 klubi dobili še več kvalitetnih tekem, hkrati pa, kar je zelo pomembno, več mladih domačih igralcev bo dobilo priložnost za igro. Članska ekipa je pod vodstvom Sebastjana Soviča osvojila deveto mesto, kar je za novince med prvoligaši zelo dober dosežek. Vrsto let se je, ob redkih izjemah, namreč dogajalo, da so novinci v ligi NLB takoj izpadli v nižji rang tekmovanja. Zagotovo ste zelo ponosni na osvojeno deveto mesto … Gre za izjemen uspeh tako ekipe kot kluba. Vedeti morate, da smo z enim najmanjših proračunov v Sloveniji vedno napolnili domačo dvorano in da nas ni popolnoma nadigral nihče. Do prekinitve smo se dvigovali v formi in zagotovo bi šli lahko še samo višje. Nenazadnje smo bili tudi v pokalu med kandidati za uvrstitev na FINAL 4, ki bi ga v tem primeru poizkušali organizirati v Slovenj Gradcu, kar bi bilo še eno lepo darilo za naše zveste navijače. Kako pa ste zadovoljni z dosežki vaših mlajših selekcij? Tudi mladinci so bili v letošnji sezoni novinci med prvoligaši in tudi oni so osvojili deveto mesto ter si tako zagotovili obstanek. Tekmovanja v ostalih selekcijah pa pravzaprav niso

Če se vrnemo k članski ekipi; že v letošnji sezoni so varovanci Sebastjana Soviča dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z ekipami, ki so se uvrstile tik pod vrh. V mislih imam predvsem tekmi v domači dvorani proti Ribnici in Trebnjemu, ko so Slovenjgradčani ostali le za las prekratki. Težko se je znebiti občutka, da bi se lahko z nekoliko več športne sreče zavihteli še kakšno mesto višje. Verjetno bo to cilj za prihodnjo sezono? Sreča zmeraj spremlja hrabre. Naša ekipa pa je zelo hrabra, še posebej pred takšnim avditorijem, kot igra vsako domačo in tudi precej gostujočih tekem. Očitno je za to, da v prvih krogih »odneseš skalp« tako renomiranim ekipam, potrebno še nekaj več. Smo optimisti, rastemo iz dneva v dan, tedna v teden in pridobivamo vse potrebne izkušnje, da bomo tudi takšne tekme pripeljali z zmago ob zadnjem sodnikovem žvižgu.

Tekme v Slovenj Gradcu so zelo dobro obiskane, navijaška skupina Orli pa s pomočjo slovenjgraških ljubiteljev rokometa vedno ustvari zelo dobro vzdušje. Vendar pa dogajanje na tekmah vašega kluba ni omejeno samo na igrišče in tribune, vedno namreč pripravite tudi veliko spremljevalnega dogajanja. Nam lahko poveste še kaj več o tem …

Šol prihajata iz enega uspešnejših klubov v letošnjih evropskih tekmovanjih – RK Gorenje Velenje. V paketu z njima prihaja tudi kapetan mladinske reprezentance velenjčan Gašper Dobaj. Vseeno pa ekipa s sprostitvijo mesta tujca ostaja v finančno podobnih okvirjih, bo pa zagotovo še dodatno pridobila na borbenosti, enotnosti in domačnosti.

To je tisto, kar šteje. Že nekaj let zavestno delamo na tem, da so naše tekme dogodek za celotno družino in da šteje še kaj drugega kot športni rezultat. Seveda imamo vsi radi občutek, ko domača ekipa zmaga, iz izkušenj preteklih dveh let pa vidimo, da pri ljudeh šteje tudi pripadnost, občutek poistovetenja, medsebojnega druženja, povezanosti … Zelo pomembno je, da otroke spravimo na in tudi ob igrišča, kjer imajo varno okolje za druženje, uživanje in odraščanje.

Za konec pa vas prosim, če se lahko ozreva nekoliko dlje v prihodnost. Kje vi vidite Rokometni klub Slovenj Gradec čez nekaj sezon? Kakšni so vaši nekoliko bolj dolgoročni načrti?

Le nekaj dni po uradnem koncu sezone ste že potrdili nekaj kadrovskih sprememb v članski ekipi. Dejali pa ste tudi, da jih nekaj gotovo še sledi. Lahko našim bralcem razkrijete kaj več o teh spremembah? In pa še vprašanje glede Sebastjana Soviča – glede na uspešno minulo sezono bo verjetno tudi v prihodnji skrbel za odlično delo v članski ekipi? Sebastjan Sovič ni vprašanje. Vedno, ko je bilo najtežje, je prišel v Slovenj Gradec in »nastavil svojo glavo«, da je zaščitil te mlade fante in klub. Sebastjan ima v našem klubu posebno mesto in tako mora ostati. Kot verjetno že veste, v naše mesto prihajata dva »izgubljena sinova«, nekdaj mladinska reprezentanta in zagotovo fanta, ki bosta slovenskemu rokometu še veliko dala. Tako Levc kot

Slovenj Gradec tako po tradiciji kot po zanimanju za ta šport spada v sam vrh slovenskega rokometa, kdaj pa bo tam, pa je odvisno od celotne skupnosti, vsakdo, vsak sleherni navijač, podjetje, lokalna skupnost …, lahko doda svoj kamenček v mozaik družine #bojevnikizamestomiru. Sam si v prihodnosti želim še bolj polne dvorane, z dodatnimi vadbenimi površinami pa še več otrok na igrišču, kar pa bo posledično prineslo to, o čemer sanjamo. Močno domačo ekipo v samem vrhu slovenskega rokometa. Že prihodnjo sezono bo ekipa precej bolj domača, tu so v prvi vrsti Levc, Šol, Ošlak, Cvetko, Banfro, Štumpfl, Ošlovnik, Soldo, že domači Lesjak, na nek način tudi Dobaj, ter seveda produkti domače šole, ki so že v pretekli sezoni okusili slast igranja v prvi ligi: Bulovič, Lampret, brata Yankovskyy, Veršovnik, in novi val, ki ga trener Sovič že vidi v perspektivi za postopno priključitev: brata Soršak, Petrič, Smolnikar, Pandev, Krajnc, Večko ter številni ostali mladi fantje, ki s pristopom in borbenostjo že glasno opozarjajo nase. Maja Nabernik

ŠPORT IN REKRE ACIJA

SGlasnik, maj 2020

Slovenjgradčani in smučanje

Neja Dvornik, mladinska svetovna podprvakinja v veleslalomu

Neja Dvornik (foto osebni arhiv N. Dvornik)

lovenska smučarska reprezentantka, 19-letna Neja Dvornik, članica zasebnega smučarskega kluba Dvornik transport iz Slovenj Gradca, je v Narviku na Norveškem postala mladinska svetovna podprvakinja v veleslalomu. Velja za eno najbolj obetavnih smučark v slovenskem alpskem smučanju. Potem ko je bila lani v Fal di Fassi dvakrat četrta, ji je v veleslalomu na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Narviku uspelo z najboljšim časom drugega teka pridobiti tri mesta in tako stopiti na srebrno stopničko.

Prehitela jo je le Švedinja Sara Rask (+0,48), na tretjo stopničko pa je stopila Norvežanka Kaja Norbye. Druga najboljša med Slovenkami je bila Nika Tomšič, ki je zasedla 42. mesto. »V bistvu je ta uspeh posledica dobrega dela, truda in odrekanja v več letih. Letošnja sezona ni bila optimalna in zaradi določenih razlogov ni šla po željah in ni bilo pričakovanih rezultatov, ki sem jih sposobna dosegati, zato sem vesela, da sem se tudi po takšni sezoni uspela zbrati in pripraviti, da sem na koncu skrajšane sezone smučala dobro in dosegla ta rezultat,« je o poti do svojega vrhunskega uspeha – 2. mesta

Alpsko smučanje

Aljaž Dvornik zadovoljen z minulo sezono

eprav se zadnja sezona Aljažu Dvorniku, članu slovenjgraškega smučarskega kluba Dvornik transport, ni začela najbolje, je z delom in doseženimi rezultati zadovoljen. Zaradi nevarnosti koronavirusa se niso odvile vse predvidene tekme, a na zadnjih treh v Koreji je v slalomu osvojil 4., 5. in 6. mesto. Ker je bil potreben nov veter v ekipi, v kateri smučanje trenira Slovenjgradčan Aljaž Dvornik, so z aktualno sezono začeli že lanskega 15. marca in ekipo sestavili na novo (novi trenerji, serviserji in drugo osebje). V nov program treniranja na snegu je bilo vnesenih

mnogo novih elementov treniranja. »Glede snežnih treningov smo se odločili, da letos ne bomo odpotovali na južno poloblo in da bomo več trenirali v sosednji Avstriji in se vračali domov v bazo kondicije,« pripoveduje Aljaž Dvornik, med drugim dobitnik ekipnega zlata na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2016. »V maju smo šli še kar nekajkrat na sneg, in v polovici junija, vse ostale dni smo posvetili kondiciji. Sedmi mesec je bil rezerviran za morje, v avgustu pa spet na stare tire. V začetku septembra je prišla na dan stara poškodba kolen, tako da sem se bil primoran vse do 1. decembra zdraviti in rehabilitirati. Ta

na mladinskem svetovnem prvenstvu – povedala Neja Dvornik, ki v slovenskem alpskem smučanju že nekaj časa velja za eno najbolj obetavnih smučark. »Morda so pričakovanja drugih zdaj večja, ampak sama od sebe pričakujem le to, da se bom dobro kondicijsko in smučarsko pripravila za naslednjo sezono, nato pa na tekmah dala vse od sebe in smučala najbolje kar znam,« je še dodala. Neja je tudi povedala, da so zdaj, v času karantene, dnevi doma kar dolgi, a poizkusi jih izkoristiti za stvari, za katere drugače nima časa. Seveda pa ne gre brez aktivnosti in treninga, dela na kondicijski bazi, v naravi in doma v telovadnici. Neja Dvornik je bila v evropskem pokalu že četrta, pred Narvikom je dobila tudi že 18 priložnosti v svetovnem pokalu, a še ni prišla do točk. Kako jo kot smučarko vidi njen trener in oče, Mladen Dvornik, kje so njene posebnosti? »Če začnem s posebnostmi, so to stvari, s katerimi se že rodiš, kar pomeni, da Nejo vidim kot zelo talentirano smučarko. Posledično se to odraža v njenem sodobnem načinu smučanja, tehnično zelo dovršeni izvedbi. Premore veliko mehkobe, ne smuča na silo, poleg tega v tem zelo uživa – vse to pa so že njene odlike, ki jih s pridom uporablja. Seveda ima tudi veliko mero privzgojenih odlik, kot so poštenost, ponižnost, spoštljivost, in še veliko čas je bil najpomembnejši za vstop v novo sezono, zato sem začetek v Skandinaviji moral izpustiti. Po vrnitvi na sneg sem moral začeti znova. Na prve tekme sem šel ob koncu decembra, a forma je bila še daleč od ta prave. Po prvih tekmah smo se na veliko posvetili treningu in v začetku januarja so bili rezultati že vidnejši,« se spominja mladi smučarski up iz Slovenj Gradca. Na dveh tekmah evropskega pokala je v slalomu zasedel 24. in 27. mesto. 2. 2. 2020 so odpotovali v Korejo na tekme Far east cup, kjer je na treh tekmah zasedel 6., 5. in 4. mesto v slalomu in si tako izboljšal mesto na svetovni lestvici. Domov so se vrnili 15. 2., opravili nekaj treningov in se pripravljali na tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori. Tri dni pred tekmo so izvedeli, da je tekma zaradi izrednih razmer ob epidemiji covid-19 odpovedana, naslednji dan je bila odpovedana tudi finalna tekma evropskega pokala, s čimer se je letošnja moška smučarska sezona predčasno končala. (AP)

Alpinistični klub Slovenj Gradec

Zima ni dala snega, je dala pa odlične razmere za plezanje v skali

ri Alpinističnem klubu Slovenj Gradec (AK SG) smo lani, pred začetkom šolskega leta, praznovali in obeležili 50. obletnico organizirane alpinistične aktivnosti v Slovenj Gradcu. Vse prijatelje in člane smo povabili na piknik, kjer smo plezali in se družili. Ampak to je zgodba lanskega leta, kaj pa 2020? Zgodilo se je kar nekaj stvari. V januarju smo organizirali tekmo Vzhodne lige v hitrostnem plezanju, prvo tekmo v sezoni, katere se je udeležilo preko 220 otrok iz vzhodne polovice Slovenije. Iz našega kluba je na tekmi sodelovalo 11 otrok, ki so pobrali lepo bero medalj. Da so odlično pripravljeni, tekmovalci kažejo tudi na drugih tekmah – na državnem in mednarodnem nivoju. Vrhunske rezultate redno dosegajo Eva Perše, Zoja Sedeljšak in Denis Trost, vodi jih trener Peter Jeromel.

Tekmovanj (rekreativnih) se udeležujejo tudi ostali člani kluba. Januarja se je začela NLP-liga, v sklopu katere so bile organizirane 4 tekme po balvanskih centrih v Sloveniji. Zaključek s finalom lige se je zgodil v začetku marca v Ljubljani. Rok Klančnik (AK SG) je na prvih dveh tekmah zmagal, ene tekme se ni udeležil, na zadnji tekmi pa je bil tretji in tako osvojil skupno tretje mesto. Rok je v decembru 2019 na Pohorju uspel preplezati tudi težko balvansko smer The Power of Nal 8b+. Ostali aktivni člani kluba smo izkoristili netipično zimsko vreme in plezali v plezališčih po Sloveniji in Avstriji, trije (Carli, Maček, Ilič) pa so se skupaj s člani Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem odpravili na Tajsko, kjer so uživali v plezališčih na plažah otoka Koh Chang v Tajskem zalivu. Nekaj nas je planiralo obisk Francije in Fon-

tainebleaua, pa so nas prehiteli razni virusi in nam zaprli meje. V januarju smo pričeli s tečajem športnega plezanja, ki ga obiskuje 7 tečajnic, tik preden bi se lahko odpravili plezat tudi v plezalne centre ali celo v skalo, pa smo ga morali začasno prekiniti. Klub je v upravljanje dobil tudi plezališče v Mislinji, ki smo ga do konca uredili lansko poletje. Oster pohorski granit nudi res dobro plezanje, smeri pa so dolge nekje do 20 metrov. Redno potekajo (oz. so potekali) treningi za otroke, ki jih izvajamo trenerji in vaditelji športnega plezanja na veliki plezalni steni v Športni dvorani Slovenj Gradec in na mali balvanski steni v telovadnici Šolskega centra Slovenj Gradec. Za kvalitetne in konkurenčne treninge otroke večkrat mesečno vozimo v plezalne

drugih pozitivnih vrednot, brez katerih v vrhunskem športu nimaš nobenih možnosti za uspeh.« Neja je označena tudi kot najobetavnejša slovenska smučarka. Kaj njen trener pove ob tem? »Takšna izjava v medijih je lahko na nek način breme v nadaljnjem razvoju njene smučarske kariere. Seveda pa Nejo zelo dobro poznam in vem, da je takšna izjava čisto

na mestu, saj je s svojimi rezultati to že nič kolikokrat dokazala. Vem, da tega Neja ne bo pretvorila v lastno hvalo, ampak bo s svojo veliko spoštljivostjo do športa in soljudi to pretvorila v nadaljnjo motivacijo, ki jo bo še kako potrebovala na težkih kondicijskih treningih, ki prihajajo,« je še pojasnil njen trener in oče. Dvornikova, ki je bila v Narviku 7. v kombinaciji in 17. v superveleslalomu, s tem nadaljuje tradicijo osvajanja slovenskih kolajn na mladinskih svetovnih prvenstvih. Že leta 1975 je legendarni Bojan Križaj postal mladinski evropski prvak v slalomu, potem so medalje osvajala še druga znana slovenska smučarska imena. Ekipno zlato medaljo pa je leta 2016 osvojil tudi Nejin bratranec, Aljaž Dvornik, prav tako član kluba Dvornik transport. (AP)

Srebrna Neja Dvornik (levo) na zmagovalnih stopničkah letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva na Norveškem (foto osebni arhiv N. Dvornik)

Aljaž Dvornik

centre v Avstrijo in po Sloveniji. Člani kluba vztrajno iščemo prostor za novo balvansko steno, ki bi našim tekmovalcem, pa tudi rekreativcem, omogočala razmere za dober in kvaliteten trening. Sedanja balvanska stena v kleti ŠC SG je že pred leti postala premajhna za vse nas in

moramo zaradi tega na žalost zavračati otroke, ki bi radi na novo začeli s plezanjem. Več klubskih novic in vodničke za lokalna plezališča lahko najdete na prenovljeni klubski spletni strani: www.alpklubsg.si. Nejc Založnik

ML ADI

SGlasnik, maj 2020

Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu

Iz ostankov hrane nastale mamljive jedi T

akoj po uvedbi (samo) izolacije so v Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu pripravili načrt delovanja in ključna naloga, ki so si jo zadali, je bila vzpostavitev dobre komunikacije med učenci, starši in strokovnimi delavci. Izpeljali pa so tudi večdnevni ekodan na daljavo. »Učna gradiva redno objavljamo na spletni strani ter jih pošiljamo preko internetne tehnologije in telefonov. V vsem tem obdobju uporabljamo različne oblike in metoda dela, ki se odvijajo s podporo elektronske pošte, telefonskih sporočil, videokonferenc, spletnih učilnic, videoposnetkov in družabnih omrežij. Strokovni delavci v danih razmerah prilagajajo delo glede na zmožnosti in možnosti učencev. Vzpostavljeno imamo individualno pomoč in svetovanje, kjer so učne in osebne težave največje. V preteklem obdobju je bilo vloženega veliko truda delavcev šole, staršev in otrok. Vsi smo se soočili s povsem novo obliko pouka in brez neizmerne volje, potrpežljivosti in zaupanja nam ne bi uspelo. Prepričani smo, da bomo s strokovnim znanjem in izkušnjami uspešno zaključili šolsko leto,« je povedal Zdravko Jamnikar, ravnatelj OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Ekodan: Hrana ni za tjavendan Vsebina ekodneva na Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki so jo sicer načrtovali že v začetku šolskega leta, je resnično ustrezala razmeram v času epidemije zaradi koronavirusa: Hrana ni za tjavendan. Da hrana res ni nepomembna in da se do nje ne smemo obnašati malomarno in je ne smemo neodgovorno metati proč, smo ljudje, po besedah učiteljic ekokoordinatoric Renate Bašek in Damijane Poberžnik, zdaj resnično, kot še nikoli, občutili v izolaciji. »Kar naenkrat se je bilo potrebno ukvarjati z načrtovanjem nakupov (kdaj, koliko, kaj kupiti, kaj skuhati, kako shraniti, kako uporabiti v novi jedi). Poleg odgovornega ravnanja s hrano smo želeli, da bi se družina med seboj povezala na način, da otroci pomagajo pri kuhanju, svetujejo staršem, pripravijo lep pogrinjek in upoštevajo bonton pri jedi, saj le-to da piko na i vsemu delu, trudu, času in denarju, ki ga vložimo v pripravo obroka,« pripoveduje Renate Bašek, sicer razredničarka 4. a razreda. Na šoli so ta projekt izpeljali že

peto leto. Veliko so se naučili, pravijo, veliko načinov, kako ravnati s hrano, pa tudi privzgojili. Tako da letošnji projekt za učence ni bil čisto nekaj nepoznanega. In prav zato so se, pravi Baškova, lotili ekodneva z večjim pogumom, kot bi se sicer. Izvedba ekodneva na daljavo namreč ni tako preprosta. To od učiteljev zahteva veliko dogovarjanja, usklajevanja in razmisleka, kako bo to izgledalo na drugi strani, v družinah. »Skušali smo se vživeti v situacijo, nato se lotiš oblikovanja načrta in navodil. Le-ta morajo biti enostavna, kratka in razumljiva. Zelo pomemben je časovni okvir, saj vsi starši niso doma z otroki. Poleg vsega dela, ki ga imajo zdaj s svojimi nadobudneži, morajo hoditi še v službo. Sledi obveščanje staršev in nato čakanje na povratne informacije. Po vsem, kar smo prejeli, lahko sklepamo, da so se učenci in starši zelo potrudili in »osvojili« zastavljene cilje. Poleg receptov in fotografij so nam poslali izdelane projektne naloge, PPT-je, filmčke in že kar umetniška dela. Oblikovana je posebna spletna stran http://rpossmartnoprisg.splet. arnes.si, kjer so shranjeni vsi prispevki učencev in je vredna ogleda,« sta še povedali Renate Bašek in Damijana Poberžnik. (AP)

Moj dan

em mama Brine, ki obiskuje šesti, in Lene, ki obiskuje četrti razred Prve osnovne šole Slovenj Gradec. Da bo soba za nekaj časa postala njuna učilnica, sta obe hčerki sprejeli z navdušenjem in vso odgovornostjo. Pouk na daljavo jima je zelo všeč, ker je bolj kreativen kot v šoli. Vse obveznosti, ki jih hčerki imata, opravita v dopoldanskem času in sproti, razen pouka v glasbeni šoli, ki je v popoldanskem času. Učenci so v stiku z učitelji preko mailov, spletne učilnice in tudi preko telefonov. Vsa navodila za delo doma so podana ra-

Juha iz ostankov govedine, Blažka

Pirhi, Nik

čenje na daljavo mi je všeč, ker lahko delam doma z atijem. Veliko se lahko igramo zunaj in z mamo greva vsak dan na dolg sprehod, medtem ko bratca spita. Z dedijem sva naredila hotel za žuželke. Vsak dan preverim, ali se je že katera naselila. Všeč mi je tudi, da lahko bolj dolgo spim in da delo končam prej kot v šoli. Učiteljica nam da naloge, ki jih moramo delati skozi ves teden. Morali smo opazovati vreme, ta teden pa smo nasadili krešo, jo postavili na različne konce in opazujemo, kako raste. Ni mi pa všeč, da se delo podaljša še na soboto, saj imam v torek Brainobrain, ki ga imam dve uri preko Zooma in sem potem zelo utruje-

gim zelo rada ukvarjam s športom. Okoli desete ure se stuširam ter poskrbim za preostanek osebne higiene. Takoj po tem se spravim spat in

že sem pripravljena na nov dan. Nika Ulbl, 8. razred, Prva OŠ Slovenj Gradec

Otroška soba je postala učilnica S

Svaljki iz pire krompirja, Khan

Učenje na daljavo

stanem ob sedmih zjutraj. Najprej se oblečem. Takoj zatem si vzamem čas za svojega psa ter ga odpeljem na sprehod. Po jutru se dan pozna, zato takoj po sprehodu pozajtrkujem, si umijem zobe, opravim nego obraza ter si naredim frizuro. Potem se takoj lotim dela za šolo, saj se mi zdi, da je najbolje, da je delo doma v tem času vseeno čim bolj približano vsakdanjemu toku življenja. Čeprav to zagotovo ni tako enostavno za vse, se mi vseeno zdi, da mi prav dobro uspeva. Takoj ko opravim vse delo za šolo, se počutim olajšano in si vzamem nekaj časa zase. V karanteni imam odlično priložnost za odkrivanje novih talentov ter nadgrajevanje starih. Ob enih običajno jem kosilo, za katerega vsak dan pridno poskrbi moja mama. Nato si vzamem veliko časa za druženje s svojo sestro ter našim pasjim prijateljem. Trikrat na teden imam tudi učne ure violine preko spleta. Seveda ni enako kot v živo, je pa vseeno zelo zabavno. Če karantena ni dobra za kaj drugega, pa bo zagotovo poskrbela za informiranost velike večine ljudi, kar se tiče uporabe tehnologije. Seveda si vsak dan vzamem tudi dobre 3 ure za vajo violine. Po vaji imam po navadi večerjo. Potem približno eno uro gledam televizijo. Seveda pa nisem pozabila na svoje zdravje. Vsak večer telovadim 45 minut zato, da ohranjam svojo telesno pripravljenost, saj se med dru-

Kruhovi mafini, Lona

zumljivo. Učitelji se poslužujejo različnih načinov in tako naredijo pouk še bolj zanimiv. Otroci pogrešajo drug drugega in so v kontaktu preko družabnih omrežij ali pa se pokličejo po telefonu. Če se dotaknem še same šolske snovi, imam občutek, da je predelana v krajšem času kot v šoli, manj je balasta in mogoče je ravno sedaj priložnost za spremembo šolskega sistema. Slabost, ki jo vidim, je utrjevanje predelane snovi, ker ni dodatnih domačih nalog. Naši dnevi potekajo umirjeno in

predvsem brez stresa. Ker popoldne ni treningov in ostalih dejavnosti, so popoldnevi namenjeni našim skupnim trenutkom in jih res kvalitetno izkoristimo. Imamo to srečo, da živimo v hiši in lahko veliko časa preživimo zunaj. Obdobje same karantene in pouka na daljavo je prav gotovo obdobje, iz katerega bomo vsi skupaj odnesli lekcijo za prihodnost. Spoznali smo, kaj vse lahko naredimo drugače, kako si lahko olajšamo življenje ter kaj je tisto, kar šteje v življenju. Vojka Raško

na. Zato namesto v torek naredim vse potrebno v soboto. Ni mi všeč tudi to, da ne moremo v knjižnico. Doma imamo sicer veliko knjig, a smo jih večino že prebrali in bi radi dobili nove. Branje na računalniku mi ni všeč. Zelo pogrešam sošolce in sošolke in tudi učitelje. Učiteljica Iva me je tudi že poklicala po telefonu. Naslednji teden imamo srečanje po Skypu, kjer bo preverila, ali dobro beremo in računamo. Komaj čakam, da lahko grem spet v šolo, da si bomo s sošolkami izmenjale sličice in zapestnice. Ema Ruter, 1. razred, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu

Z ADNJA STRAN

SGlasnik, maj 2020

Fotoreportaža

Ostali smo doma N

aš vsakdan se je v zadnjih dveh mesecih povsem spremenil. Spremenjen ni le način življenja in našega dela, drugačna je tudi podoba naše okolice. Nekaj fotoutrinkov je za naš časopis zbrala fotografinja Nika Hölcl Praper. Koroški pokrajinski muzej občanke in občane vabi k dokumentiranju današnjih dni. Dokumente življenja med pandemijo bodo shranili za prihodnje rodove. Fotografije s krajšim opisom lahko pošljete na e-naslov: aleksandra.ramsak@kpm.si. (MN)

ČUD, ZNAČAJ, KAR OZNAČUJE ČLOVEKA KOT POSAMEZNIKA V ODNOSU DO LJUDI

ŠTEVILO IZVODOV ENE IZDAJE ČASOPISA

IZOMERNA SPOJINA

TISOČINKA VOLTA

IZRAELSKO PRISTANIŠČE

MESTO V KONGU

Po dogovoru z Romanom Novakom je geslo križanke Z VAMI, KULTURNI DOM. Sliko priskrbi Roman.

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

SREDIŠČE VRTENJA

TVEGANJE, NEVARNOST ŠPANSKI PESNIK JUAN (1805-1849) SEME

TIBETANSKI VERSKI REFORMATOR KHA PA (1356-1419)

VEDA, KI PREUČUJE LASTNOSTI KULTURNIH RASTLIN

BIBLIJSKI PREROK

SLOVENSKI NOGOMETAŠ MILENKO

PRIJETEN VONJ VINETOUJEVA SESTRA ZLITINA ZA LOTANJE DEL PREBAVILA

PORTUGAL. POLITIK ANTONIO RAMALHO

KRTAČA

SLAVNOSTNA ALI OBREDNA OPRAVA

KEMIJSKI SIMBOL ZA SELEN REKA V BOSNI, LEVI PRITOK BOSNE

RT V ŠPANIJI

BOSANSKI PESNIK SARAJLIĆ

REKLO, FRAZA, PUHLICA IZUMRLO DIVJE GOVEDO

KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO

IME SLOVENSKEGA PESNIKA ŽUPANČIČA

ROKOMETNI TRENER SLAVKO

IME DVEH CERKVENIH PRAZNIKOV (MALI IN VELIKI)

JED IRAN. LJUDSTVO NA KAVKAZU

ŠOLANJE NA VISOKI ŠOLI, SISTEMATIČNO UČENJE

RISALNO PERO

KDOR JE NA BOLNIŠKEM DOPUSTU

AZIJSKO ŽITO

TRDNJAVA, UTRDBA

SAMOSTANSKI BRAT, FRATER

ITALIJANSKI PISATELJ CARLO (1930 – 2009)

ANTON NOVAČAN

KRATICA ZA MEDNARODNO ZVEZO LETALSKIH DRUŽB

NASELJE NA SPODNJEM MURSKEM POLJU

VRTINČAST VIHAR

ORIGINALNA KRATICA VELIKE BRITANIJE

GLASEN POLJUB

KRUTI RIMSKI CESAR ČEŠKI IGRALEC KAREL

TOVARNA V MARIBORU

RAFKO IRGOLIČ

POLDRAG KAMEN NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR GÜNTHER

DRAGO OCVIRK

ELDA VILER KLEMEN BERGANT

RADIJ SLOVENSKI ALPINIST FRANC

CIGANKA IZ MURNIKOVE POVESTI LEPI JANIČAR

UPANJE

OGNJENIK NA JAPONSKEM

ČRNOGORSKI KRAJ V OBČINI ROŽAJ

REŠITVE: NTIMA, RIZIKO, AROLAS, Z VAMI, KRIŽEVCI, TAJFUN, AROMA, SGORLON, LOT, ORNAT, Ime/priimek: ...................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................................... ŠČETKA, NOA, USORA, GB, REČENICA, OTON, Naslov: IVEZIČ, ŠTUDIJ, OSETI, MARODER, TAM, AN, RODEN, PravilnoDO, rešeno križanko pošljiteEV, do 15. maja na naslov: Cerdonis, o. o. , Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec. Nagrade so vstopnice za kinopredstave v kinu RIŽ, MADER, EKAR, ČERIKLI, NADA,d.ASO, BAĆ;

Slovenj Gradec. (»Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev naslednjih pet let.«) Nagrajenka aprilske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: vstopnice za tri kino predstave v Kinu Slovenj Gradec, Barbara Petek, Tomšičeva 7, 2380 Slovenj Gradec; 2. in 3. nagrade zaradi premajhnega števila pravilno rešenih križank nismo izžrebali. Nagrajenci potrdilo o dobljeni nagradi prevzamejo v Kulturnem domu Slovenj Gradec do konca tega meseca. Nagrado morajo porabiti v roku 30 dni po prevzemu potrdila. Dodatne informacije na tel.: 02 884 50 05, 02 881 24 93 ali 051 605 243.