SGlasnik Maj 2021

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 5 | maj 2021 | ISSN 2232-6456

-

3

AKTUALNO

Slovenj Gradec – mesto sv. Elizabete 9

GOSPODARSTVO

Ob prazniku dela

11

20, 21

Ohranimo čebele

Prejemniki plaket in priznanj

MESTO IN PODEŽELJE

16

KULTURA

Hommage Tisnikarju: zbirka občutene tesnobe

ŠPORT

24

ZADNJA STRAN

Slovenjgraški veliki požar

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 5 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o.

Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: v Saša Rainer

1. 5.

Praznik dela

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Čikagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. Pred 2. svetovno vojno se praznik v Sloveniji ni uradno obeleževal, čeprav so neuradne slovesnosti obstajale in jih oblast načeloma ni prepovedovala. Prvo uradno praznovanje je bilo pod nacistično nemško oblastjo 1941 (v Nemčiji so praznik prvič uradno uvedli nacionalsocialisti 1933 in ga med vojno razširili na zasedena območja). Mnenja zgodovinarjev o tem, če in v kakšnem obsegu so pri praznovanju sodelovali domači Komunisti (v tem času je veljal pakt Ribbentrop-Molotov), so deljena.

Slovenska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov. Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in postavljenjem mlajev nadomestil praznik sv. Krstnika oz. kresne noči. (Vir: Wikipedija)

2

V TEJ ŠTEVILKI

P

red nami je praznik dela, ki ga tudi letos ne bomo obeležili na tradicionalen način, z organiziranimi shodi in druženji. Zadnji dve leti prinašata vrsto nepredvidenih dogodkov in OBČINSKA UPRAVA / 4–7 zahtevata prilagajanja vseh, je ob obisku v Slovenj Dan za spremembe: Kako najti most do osamljenih?

Gradcu poudarila Lidija Jerkič, predsednica Zveze Najpomembnejši pridobitvi sta gradnji bazena in svobodnih sindikatov Slovenije, in dodala, da je stanovanj prestrukturiranje delovnega trga z odhajanjem Referat za proračun in finance nizko plačanih delovnih mest priložnost za Na obisku novi veleposlanik Japonske zaposlitev na delovnih mestih z višjo dodano Poročilo o meritvah delcev PM10 vrednostjo. Da smo močni le takrat, ko smo GOSPODARSTVO / 8–10 organizirani, ter da lahko skupaj dosežemo marsikaj, zahtevamo odpravo vseh kršitev Sofinanciranje gasilskih društev in hkrati boljše plačilo za naše delo, pa je ob Pričakovati je bolje plačana delovna mesta prazniku dela poudaril Jaka Šilak z območne enote Močni smo, ko smo organizirani ZZZS. Komunalko se predstavi AKTUALNO / Ob 770-letnici posvetitve mestne župne cerkve

Zadovoljstvo uporabnikov za leto 2020 Ajtal CBD zelení med Uršljo goro in Pohorjem MESTO IN PODEŽELJE / Lepo že spomladi, ko drevje cveti Narava nam kriči: dovolj uničevanja!

Aktivni na mnogih področjih Dve priznanji za Slovenj Gradec So načrtovane skupnosti tudi zanje?

22. april - dan Zemlje In memoriam: Jože Potočnik (1935–2021) Odnesite smeti – narava nam bo hvaležna Živi zdravo – potuj trajnostno Center za družine Udobna, barvita in eko Lenuhla

3

V Slovenj Gradcu se letos veselimo obeležitve treh častitljivih jubilejev, ki nas spominjajo na svetnico 11–16 Elizabeto Ogrsko, katere ime nosi naša župnijska cerkev. Tedanje cerkvene oblasti so 30. aprila 1251, torej pred natanko 770 leti, v njen spomin poimenovale mestno cerkev. O dogodkih, s katerimi bomo obeležili zgodovinske mejnike, vas bomo seznanjali tudi v SGlasniku.

Svečanih podelitev, ko bodo razmere dopuščale, se lahko nadejajo tudi naši najboljši športniki.

Predstavljamo vam prejemnike Železnikarjevih plaket, nagrajence mestne občine na področju športa ter prejemnike priznanj Športne zveze Slovenj Gradec.

KULTURA / 16–18 Hommage Tisnikarju: zbirka občutene tesnobe Izšla nova knjiga v lahkem branju Ob 40-letnici ustanovitve pokrajinske muzejske ustanove za Koroško Budnica skrivnostnemu umetniku TURIZEM / Ponosni na mojstre koroške košte Flow Ramps Summer camp

18

Kljub razmeram pa se skupaj in vsak zase lahko na različne načine zavzemamo za varovanje okolja. Očistimo naravo, pomagajmo čebelam, zamenjajmo čim večkrat avtomobil za kolo … ne le ob svetovnih dnevih, ki nas na to opominjajo.

Prijetno branje in vesel praznik dela!

Uredništvo SGlasnika

ŠPORT/ 19–22 Železnikarjeve plakete Priznanja Športne zveze Slovenj Gradec za leto 2020 Tenis klub 96 Slovenj Gradec MLADI / Praktično izobraževanje študentov Nove klopi v Kuharjevem parku

22

RAZVEDRILO / Križanka

23

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / Fotoreportaža: Skrb za okolje Slovenjgraški veliki požar, 10. maj 1903

24

AKTUALNO

DANUPORA PROTI OKUPATORJU SLOVENJ GRADEC – MESTO SV. ELIZABETE

Ob 770-letnici posvetitve mestne župne cerkve slovenjgraškega osrednjega trga zrasla ustanova, morda celo prva med vsemi, ki je bila namenoma pozidana in posvečena imenu in nepozabnemu delu madžarske princese, turingijske deželne grofice in andeške svetnice, s katero se je Slovenj Gradec vpisal med pomembne centre širom Evrope, v katerih so leta 2007, ob 800-letnici rojstva, obeležili evropsko Elizabetino leto. V letošnjem letu bi radi na različne načine poglobili vzpostavljene vezi.

Zavetnice karitativnih dejavnosti se bomo v okviru tradicionalnega Mirovniškega festivala spomnili s kongresom Foruma slovenskih dobrodelnih organizacij. Mnoge vsebine, povezane s cerkvijo sv. Elizabete in njenimi umetnostnimi zakladi, bodo zaživele z virtualno predstavitvijo na spletu.

Slovenjgraška cerkev, ki praznuje častitljivi jubilej, je v kasnejših stoletjih doživela mnoge prezidave. Vsako obdobje kulturne zgodovine jo je v mestu z bogato umetnostno tradicijo znalo ozaljšati za novo vrsto pomembnih spomenikov kulturne dediščine. Vendarle pa je vsa stoletja do danes ostala pomenljiv in zgovoren spomenik vrednotam, ki nas lahko tudi danes, v svetu nadute nadvlade brezobzirne gospodarske moči in pomanjkanja solidarnosti, navdihuje in nam kaže pot v prihodnost. Marko Košan

v Tomo Jeseničnik

Bertold V. Andeški, nadškof v madžarski Kaloči, ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, vojvoda Sedmograškega, grof Bacsa in Bodroga ter nazadnje oglejski patriarh in furlanski knezoškof, je ob zadnjem obisku v središču svoje slovenjgraške gospoščine leta 1251 vsekakor že čutil bližnjo smrt, saj se je ob posvetitvi nove cerkve v trgu namenil, v svoje “dušno dobro”, vso tukajšnjo staro rodbinsko posest podariti oglejski stolici. 30. aprila v dopoldanskih urah je ob prisotnosti številne cerkvene in svetne gospode, med katero se omenjajo koroški arhidiakon Krafto, ljubljanski župnik magister Ludovik in ptujski pisar Helvik, izstavil listino, ki je z daljnosežnimi posledicami zaznamovala razvoj prastare naselbine ob reki Mislinji med Uršljo goro in Pohorjem. Oglejski cerkvi je podelil vso posest in lastnino, ki jo je imel na Slovenjgraškem, bodisi da je ta bila na gradu ali v trgu ali na drugih krajih, ki sodijo k slovenjgraški provinci. Vse to je mogočni škofiji podelil z vsemi pravicami glede sodstva, mitnine in kovnice denarja, hkrati pa je njenemu varstvu izročil vse podložnike in ministeriale. Slednjim je omogočil, da uživajo vse tiste pravice, ki jih uživajo ministeriali Ogleja nasploh, vsem ostalim pa je pokazal posebno naklonjenost s tem, da si je pridržal doživljenjsko pravico služabnikom dajati od te posesti fevde.

Odredil je tudi, da noben košček lastne zemlje ne velja za praznega, dokler še živi kateri od sorodnikov fevdnikov. Slavnostni podpis te listine je bilo patriarhovo zadnje javnopravno dejanje, kajti že 23. maja istega leta je umrl.

Franc Mihael Strauss, Glavni oltar v ž. c. sv. Elizabete, 1732 (detajl)

za vekomaj ukresalo tudi naše mesto. Naj se torej letos, ob jubileju posvetitve Bertoldove slovenjgraške mestne župne cerkve sv. Elizabete, skozi tančico obledelega izročila znova prižge plamen spoštljivega ponosa na žlahtno veličino starosvetnih korenin našega mesta.

Bertold je cerkev posvetil sv. Elizabeti, kar ni bilo nikakršno naključje: zavetnica revnih in ubogih je bila Bertoldova nečakinja, hči ogrskega kralja Andreja II. in Jere Andeške. Po zgodnji smrti leta 1231 se je prav nadškof oglejske stolice izkazal kot velik častilec njenega spomina in pomembno vplival na hitro razglasitev za svetnico leta 1235, le šestnajst let kasneje pa je v njeno čast sredi Sv. Elizabeta, zaščitnica Slovenj Gradca (sgrafitto izdelal akad. slikar Izidor Molé, 1951).

Bertoldova listina, 30. april 1251 (Nadškofijski arhiv Videm/Archivio Diocesano di Udine)

S smrtjo zadnjega moškega potomca mogočne družine Andechs-Merancev se je tako pred 770 leti končala zgodba o osupljivi bleščavi ene izmed najpomembnejših plemiških rodbin evropskega srednjega veka. Drobno iskrico še vedno tlečega zgodovinskega spomina, dasiravno skritega v naplavinah časa davne preteklosti, je vanj

5

>2021

Vsem občankam in občanom iskreno voščimo ob 1. maju prazniku dela. Župan Tilen Klugler, mestni svet in občinska uprava

3

OBČINSKA UPRAVA / Spoštovane občanke, cenjeni občani,

v Jože Potočnik, Ulice našega mesta

Ob dnevu samostojnosti Slovenije, 26. 6. 1991, je Ivan Uršič, predsednik SO Slovenj Gradec, zasadil lipo samostojnosti pred sedanjo stavbo upravne enote v Meškovi ulici.

kar nekaj okroglih obletnic beležimo v letošnjem letu. Med njimi velja uvodoma izpostaviti eno najpomembnejših, čeprav po letih najmlajšo: 30. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije, kar bomo obeležili s proslavo v mesecu juniju. Vse leto bodo potekale tudi aktivnosti ob obeležitvi 70-letnice institucionalne muzejske dejavnosti v Slovenj Gradcu. Kljub temu, da še ne vemo, koliko aktivnosti bodo dopuščale epidemiološke razmere, pa bomo izvedli kar nekaj dogodkov bodisi virtualno ali v daljšem časovnem obdobju, zato vas že sedaj vabimo, da spremljate napovedi dogodkov. Posebej pa smo počaščeni, da lahko letos obeležimo tudi tri častitljive jubileje, ki nas opominjajo in spominjajo na svetnico Elizabeto Ogrsko (Turingijsko), katere ime nosi tudi naša župnijska cerkev in ki je v svojem življenju izkazovala skromnost in se z veliko vnemo posvečala pomoči in usmiljenja potrebnim, zaradi česar je tudi zavetnica Karitas. V Slovenj Gradcu smo ponosni, da so tedanje cerkvene oblasti 30. aprila 1251, torej pred natanko 770 leti, v njen spomin posvetile in po njej poimenovale mestno cerkev, v letošnjem letu pa mineva tudi 790 let od njene smrti, umrla je leta 1231, stara komaj 24 let, in že leta 1235 so jo razglasili za svetnico.

v Saša Rainer

V letošnjem letu beležimo tudi 770-letnico prve omembe mestnih pravic in 930-letnico prve pisne omembe naselbine Slovenj Gradec (1091).

Veliko razlogov se torej ponuja, da zgodovinske mejnike obeležimo na primeren in svečan način, zato vas vabimo, da se dogodkov udeležite in počastite spomin na našo bogato in raznoliko preteklost, ki je pripomogla tudi k današnji podobi in prepoznavnosti našega Slovenj Gradca. Tilen Klugler, župan

ZA POPULARIZACIJO PROSTOVOLJSTVA

Dan za spremembe: Kako najti most do osamljenih?

Zaradi epidemije je Dan za spremembe potekal manj družabno, a kljub temu so sodelujoči, povezani in s skupnimi močmi, naredili nekaj dobrega za ljudi: iskali so različne načine, kako priti do tistih, ki so mnogokrat spregledani.

Sklop prostovoljskih akcij, poimenovanih Dan za spremembe, s katerimi Slovenska filantropija vsako leto nagovarja prebivalce Slovenije, naj prispevajo k izboljšanju življenja v svojih okoljih, je letos potekal pod geslom Premagajmo osamljenost. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je prav dostop do ranljivih skupin najtežji, opaziti je tudi, da vsi ne dobijo informacij, ki bi jim koristile, zato morajo biti te takšne, da jih ljudje sprejmejo, da se jih dotaknejo.

Na pobudo in v težnji uprave mestne občine, da bi si Slovenj Gradec prislužil naziv prostovoljstvu prijazno mesto, so pod okriljem koordinacije MOCIS-a, centra za izobraževanje odraslih, različne prostovoljske skupine in posamezniki – partnerji v projektu – izpeljali akcije, ki pomenijo intenzivnejše posvečanje prostovoljstvu.

v Nika Hölcl Praper

4

Prostovoljstvo pri nas že obstaja, a so prostovoljci med seboj premalo povezani in podprti s strani lokalnega okolja.

Tako so se letos v vseslovenski prostovoljski akciji v Slovenj Gradcu povezali MOCIS, zdravstveni dom, Meškova bukvarna, Ekološko društvo, nevladna organizacija raum AU in javni zavod Spotur, sodelovali pa so še nekateri drugi izobraževalni zavodi (PUM-o), društva in posamezniki. »Osamljenost je vedno problem, a v času epidemije je še večji, saj ne vemo več drug za drugega, ker smo zaprti doma. Iz tega dogajanja Dneva za spremembe želimo narediti prav neko gibanje. Da potrebe po vsebinah, ki pomagajo omiliti, premagati osamljenost nekoga, obstajajo, smo ugotovili tudi prvi dan te vseslovenske akcije, ko so naši prostovoljci navezali telefonski stik s starejšimi člani Večgeneracijskega centra Andeški hram, ki se niso mogli ali znali udeleževati aktivnosti na delavnicah na daljavo. Ti so povedali, da jim je v vsakem primeru ljubše pogovarjati se vsaj po telefonu, kot biti v stiku s svetom prek računalnika,« je povedala Sabina Zorjan z MOCIS-a.

V prostovoljske aktivnosti za povezovanje skupnosti se je vključila tudi psihologinja iz Centa za krepitev zdravja Koroška Mojca Šipek: »Z delavnico Premagajmo osamljenost z ustvarjalnostjo želimo po eni strani spomniti na osamljenost. Čustva praznine, izolacije, občutek odtujenosti, odrezanosti od drugih ljudi ter manjše možnosti povezovanja ali pristnih, intimnih odnosov so v času epidemije še bolj v ospredju. Po drugi strani pa želimo ljudi v aktualnih razmerah spodbujati k ustvarjalnosti. Na tej delavnici tako spoznavamo, kako si lahko iz papirja izdelamo pomladne okraske in origamije. Srečanje je

zaradi ukrepov potekalo prek spleta, ko bodo razmere to dopuščale, pa bodo lahko prav ustvarjalne dejavnosti tiste, ob katerih se bomo družili in se povezovali.« AP

v Nika Hölcl Praper

Ob zaključku projekta Dan za spremembe so v Meškovi bukvarni podarili knjige o Slovenj Gradcu, ki bodo zagotovo za krajše obdobje pregnale osamljenost.

Knjige so prejeli tako uporabniki kot tudi zaposleni in prostovoljci. »Drage prostovoljke, dragi prostovoljci, premalokrat se ustavimo in se vam zahvalimo za vaše požrtvovalno delo, da izpostavimo vaše odlike. Zato še enkrat iskrena hvala za vaš trud in upanje, ki ga vlivate ljudem v stiski,« je dejal župan Tilen Klugler.

TILEN KLUGLER Z NAJVIŠJO OCENO MED ŽUPANI

OBČINSKA UPRAVA /

Najpomembnejši pridobitvi sta gradnji bazena in stanovanj Župan naše občine Tilen Klugler je zmagovalec letošnje raziskave zadovoljstva z delom županov v enajstih mestnih občinah v Sloveniji. Občani ste mu namenili visoko oceno 3,96, kar ga je z lanskega sedmega mesta uvrstilo na sam vrh lestvice. S tem je Klugler najboljše ocenjen župan v zadnjih štirih letih, odkar agencija Ninamedia opravlja raziskavo zadovoljstva med župani. Dve tretjini vprašanih (69,4 %) ocenjujeta delo župana Slovenj Gradca kot uspešno ali zelo uspešno. Povprečna ocena njegovega dosedanjega dela znaša 3,96, kar je nadpovprečna ocena glede na slovensko povprečje (3,43) ter višja kot leto prej (3,41).

Tilen Klugler pravi, da je zaradi izjemnega rezultata zelo počaščen, da ga občanke in občani uvrščajo tako visoko. »Rezultat dokazuje, da so opazili napore in trud, ki jih skupaj s sodelavkami in sodelavci v občinski upravi ter svetnicami in svetniki mestnega sveta namenjamo izboljšanju pogojev za razvoj in napredek naše mestne občine, zaradi česar se posledično izboljšujejo tudi bivanjski pogoji občank in občanov, standard življenja in preboj v gornji del lestvice uspešnih slovenskih lokalnih skupnosti.

Slovenj Gradec postaja čedalje bolj zaželeno bivanjsko okolje.«

Dobra polovica anketiranih prebivalcev Slovenj Gradca (58,1 %) ocenjuje, da se razmere v njihovi občini spreminjajo na boljše, dobra desetina (10,3 %) pa, da se razmere spreminjajo na slabše.

Da razmere v Slovenj Gradcu ostajajo enake, meni petina vprašanih (19,4 %). Slaba polovica vprašanih (46,8 %) meni, da so največji problem Slovenj Gradca, ki bi ga morale oblasti začeti reševati nemudoma, delovna mesta oziroma pomanjkanje le-teh. Sledi oživitev mestnega jedra (35,5 %) ter izboljšava prometne infrastrukture (33,3 %).

Najpomembnejši pridobitvi v Slovenj Gradcu sta po mnenju večine vprašanih prebivalcev občine izgradnja bazena ter gradnja neprofitnih stanovanj.

RAZMERE V OBČINI NA BOLJŠE

58,1 %

2021 2020

2020

ENAKE

19,4 %

NA SLABŠE

10,3 %

NE VEM

12,3 %

2021

1

GRADNJA STANOVANJ

2

RAZVOJ IN OBNOVA MESTA

3

NOVE INVESTICIJE IN PROJEKTI

Zagotovo gre takšen rezultat pripisati tudi intenzivnejšemu obveščanju javnosti o uspehih in dosežkih občine. Kot pravi župan, je namreč veliko lepše, če se v javnih občilih lahko s čim pohvalijo, kot če bi se morali sramovati neuspehov. »Vsi v Slovenj Gradcu naše mesto izredno spoštujemo. Gre za mesto, kjer si tradicija podaja roko s sodobnostjo, kjer se kljub zemljepisni majhnosti in omejenemu proračunu lotevamo velikih in pomembnih projektov ter podvigov in kjer si vedno zadamo cilje, ki jih znamo tudi uresničiti. Občani so to opazili in temu pripisujem njihovo naklonjenost v anketi. Za to sem jim hvaležen, čeprav so bili v odgovorih tudi kritični – in prav je tako. Nihče si namreč ne želi zgolj pohval, saj je na lovorikah lahko zaspati, težje pa se je potem zbuditi, ko jih ni več,« še pravi župan Klugler.

Dobra polovica anketiranih prebivalcev Slovenj Gradca (59,7 %) je na zadnjih lokalnih volitvah glasovala za sedanjega župana. Za Kluglerja bi glasovalo tri četrtine vprašanih (71,0 %), v kolikor bi se le-ta odločil za ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah leta 2022.

Dve tretjini vprašanih (61,3 %) ocenjujeta delo mestnega sveta občine kot uspešno. Povprečna ocena dosedanjega dela mestnega sveta znaša 3,59, kar je nadpovprečna ocena glede na slovensko povprečje (3,31) ter višja kot v lanskem letu (3,16).

OBČINA 2021

OBČINA 2020

SLOVENIJA 2021

Povprečna ocena zadovoljstva z delom župana

3,96

3,41

3,52

Povprečna ocena zadovoljstva z delom mestnega sveta

3,59

3,16

3,31

Delež anketiranih, ki menijo, da se razmere v njihovi občini spreminjajo na boljše

58,1 %

48,8 %

29,4 %

Delež anketiranih, ki so na zadnjih lokalnih volitvah glasovali za sedanjega župana

59,7 %

54,5 %

47,1 %

Delež anketiranih, ki bi glasovali za sedanjega župana, če bi ponovno kandidiral

71,0 %

52,1 %

42,6 %

Mestna občina Slovenj Gradec

5

>2021

V kakšni meri zaupate posameznim javnim inštitucijam glede pripravljenosti in usposobljenosti za spopadanje z epidemijo koronavirusa?

Ocene od 1 do 5

ZELO NEUSP.

OBČINA 2021

Vlada RS Občinska oblast Policija Zdravstvena stroka Civilna zaščita NIJZ

2,43 3,61 3,47 3,79 3,88 3,16

NEUSPEŠNO

NITI NITI

3,41 3,96

USPEŠNO ZELO USPEŠNO

NE VEM

40,3 % 8,3 %

2020

13,2 %

8,1 %

29,0 %

31,4 %

19,0 %

6,0 %

5,1 %

17,4 %

10,7 %

11,5 %

2021

KAKO OCENJUJETE DELO MESTNEGA SVETA ZELO NEUSP.

NEUSPEŠNO

NITI NITI

3,16 3,59 NE VEM

USPEŠNO ZELO USPEŠNO

50,0 % 31,4 % 8,3 %

9,7 % 14,9 %

2020

KAJ DOBREGA JE ZA OBČINO NAREDIL ŽUPAN?

Agencija Ninamedia je v januarju 2021 izvedla spletno raziskavo med vsemi slovenskimi občinami na temo zadovoljstva z delom župana in občinskega sveta, s katero so preverili odnos javnosti do aktualne občinske problematike in dosedanjega dela župana, ocenili pomembnost ključnih projektov, zadovoljstvo s storitvami občine in s kvaliteto oskrbe občanov, z delom občinske uprave kot tudi ugotovili njihove potrebe ali želje za nadaljnji razvoj kraja.

KAKO OCENJUJETE DELO SEDANJEGA ŽUPANA

27,3 %

3,1 %

19,3 %

11,3 % 1,7 %

6,6 %

5,0 %

2021

Polovica anketiranih prebivalcev Slovenj Gradca (50,5 %) podpira trenutno veljavne ukrepe proti širjenju novega koronavirusa v Sloveniji, četrtina (25,8 %) ukrepov ne podpira, dobra petina (22,6 %) pa je do ukrepov nevtralna.

Dve petini anketiranih prebivalcev Slovenj Gradca (40,3 %) menita, da se njihova občina uspešno ali zelo uspešno spopada s trenutnimi epidemiološkimi razmerami in ukrepi za zajezitev koronavirusa. Povprečna ocena uspešnosti spopadanja s koronavirusom znaša 3,25, kar je ocena na ravni slovenskega povprečja (3,25).

Med posameznimi dejavnostmi, ki potekajo v občini, so anketiranci izpostavili turizem in turistične dejavnosti (79 %), osnovne šole (74 %), vrtce (55 %) ter javni potniški promet (53 %) kot tiste dejavnosti, ki so v času epidemije delovale izrazito slabše kot pred epidemijo. Komunalne dejavnosti (10 %), energetika (13 %) in storitve lekarn (15 %) pa so tiste dejavnosti, kjer je večji delež pozitivnih odgovorov (boljše) kot negativnih (slabše).

Pri vprašanju “V kakšni meri zaupate posameznim javnim inštitucijam glede pripravljenosti in usposobljenosti za spopadanje z epidemijo koronavirusa” so anketirani občani Slovenj Gradca v povprečju najvišjo oceno zaupanja dali Civilni zaščiti (3,88), kar pa je tudi višja ocena od slovenskega povprečja. Najnižjo oceno zaupanja pa so anketiranci dali Vladi RS (2,43), ki pa je nekoliko nad slovenskim povprečjem. MN PREK KATERIH MEDIJEV SE OBIČAJNO INFORMIRATE O OBČINSKIH TEMATIKAH? 1 LOKALNA - OBČINSKA GLASILA 2 DRUŽBENA OMREŽJA (FB, INSTAGRAM, TWITTER..)

3 SPLETNE STRANI IN PORTALI (24.UR.COM, RTVSLO.SI..)

66,1 % 53,2 % 33,9 %

KATERA TRI PODROČJA JAVNEGA ŽIVLJENJA V VAŠI OBČINI NAJBOLJ “TRPIJO” ZARADI VPLIVA EPIDEMIJE KORONAVIRUSA?

šole in vrtci trgovine z oblačili in obutvijo turizem bari, gostilne in restavracije dostop do zdravstvenih storitev koncerti, prireditve, družabne aktivnosti gospodarstvo javni promet delovna mesta športne aktivnosti, fitness, welness itd. storitve frizerstva, pedikure, manikure,itd.

51,6 % 45,2 % 40,3 % 37,1 % 27,8 % 24,2 % 12,9 % 11,3 % 10,9 % 10,9 % 9,7 %

5

OBČINSKA UPRAVA / PREDSTAVLJAMO ODDELEK

Referat za proračun in finance Oddelek za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Mestne občine Slovenj Gradec poleg Referata za splošne zadeve, ki smo ga predstavili v prejšnji številki SGlasnika, vključuje tudi Referat za proračun in finance. Naloge referata, ki zaposluje devet ljudi, zajemajo obvladovanje finančnega poslovanja na vseh področjih delovanja občinske uprave. Projekti, ki zahtevajo daljšo pripravo, so proračun, rebalans in zaključni račun. V referatu vodijo tudi računovodstvo za javne zavode, katerih ustanoviteljica je občina. Njihovo delo je izjemno pesto, zahteva široko strokovno znanje ter ažurno spremljanje obširne zakonodaje, ki se stalno spreminja. »Morda klasična predstava o uradniškem delu vključuje suhoparnost in enako delo iz dneva v dan, a resnica o delu na občini ne more biti bolj drugačna,« pravi Darko Sagmeister, vodja oddelka.

kompleksnost priprave proračuna si, ko je le-ta sprejet na mestnem svetu, vsi sodelujoči v njegovi pripravi krepko oddahnemo.«

Priprava občinskega proračuna se prične s posredovanjem temeljnih izhodišč posameznim pripravljalcem oziroma sodelavcem, odgovornim za posamezna področja. Ti pri pripravi delovnega gradiva upoštevajo zakonske spremembe, zahteve občanov in pričakovanja mestnih četrti in vaških skupnosti. Finančnih načrtov, ki sestavljajo proračun in pokrivajo posamezna celovita področja, je kar 28. »To dejstvo kaže na število in kompleksnost področij, s katerimi se občina ukvarja oziroma je zanje zadolžena. Ko zberemo predvidene prihodke in odhodke, po navadi ugotovimo, da odhodki krepko, za več milijonov, presegajo pričakovane prihodke. Pri pripravi proračuna za leto 2021 je ta razkorak znašal kar 9 milijonov,« pojasnjuje Sagmeister.

Pri rebalansu je postopek podoben kot pri pripravi proračuna, le da je po navadi nekoliko manj zahteven. Zaključni račun pa je znova zelo zahteven dokument, ki šteje skoraj 500 strani, pri njegovi pripravi pa gre za dolgotrajen proces kontrole realiziranih postavk, kontrole pravilnosti knjiženja in priprave obrazložitev, ki morajo biti čim bolj jedrnate, a obenem vsebovati vse potrebne podatke. Dejstvo, da je vseh proračunskih postavk kar 321, kaže, za kakšen obseg dela gre.

»Naslednji korak je usklajevanje, ko župan, direktorica občinske uprave in posamezni pripravljalci ugotavljajo, katere proračunske postavke so res nujne, pri katerih pa lahko opravimo racionalizacijo ali jih celo v celoti izpustimo. To usklajevanje je pravzaprav najnapornejši del priprave proračuna. In ko so zneski končno usklajeni, se prične priprava proračunskega dokumenta, ki šteje več kot 400 strani. Zatem sledi predstavitev dokumenta na odborih in mestnem svetu. Glede na

Dober proračun je tisti proračun, ki ne zahteva visokega zadolževanja, obenem pa vključuje velik odstotek investicij, pojasnjuje vodja Referata za proračun in finance mag. Irma Pokeršnik. »Seveda je včasih oba navedena pogoja, ki se pravzaprav izključujeta, težko izpolniti. Zlasti to velja za proračune, ki zajemajo vrednostno visoke investicije, katere sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Prav proračun za leto 2021 je takšen, podobno pa lahko pričakujemo tudi za proračuna za leti 2022 in 2023. Pri tem seveda ne zagotavljamo le lastnega deleža za sofinancirane investicije, pač pa želimo zagotoviti tudi čim višja sredstva za investicije v vaške skupnosti in mestne četrti.«

V referatu izvajajo klasična računovodska opravila, kot so vnos prejetih računov, izstavljanje računov, evidentiranje plačil, skrb za likvidnost in drugo, na drugi strani pa gre za specifično računovodenje in pripravo poročil, ki jih zahtevajo posamezna ministrstva. Obseg nalog in del na tem področju je velik in se z leti hitro povečuje. »V letu 2020 smo denimo prejeli kar 7581 računov in odredb za plačilo. Tu je še priprava podatkov za izvedbo vsakoletne revizije, podatkov za zavarovanje premoženja in drugo. Dela ne zmanjka. Še posebej pa je potrebno izpostaviti dejstvo, da kolegice vodijo tudi računovodstvo za Javni zavod Spotur, Kulturni dom Slovenj Gradec in še za nekaj poslovnih subjektov,« pojasnjuje Darko Sagmeister. MN

SEJA MESTNEGA SVETA MO SG Na 23. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, ki je potekala 21. aprila, so svetniki sprejeli predlog Zaključnega računa Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2020, se seznanili s poročilom o delu Nadzornega odbora Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2020, sprejeli so predlog Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje stanovanjskega naselja Troblje ter predlog o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parceli s parcelno številko 524/10 k. o. 853 – Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Mestni svetniki so sprejeli tudi osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, prisluhnili so predstavitvi Javnega zavoda Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec in Poročilu o delu Skupnega organa Koroške za leto 2020. Podali so soglasje za določitev redne delovne uspešnosti direktorjem in ravnateljem javnih zavodov v mestni občini.

Obravnavali so načrt razvojnih programov za prizidek k Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec ter se seznanili z obvestilom komisije o prejemnikih Železnikarjevih priznanj.

Na dnevnem redu 23. seje mestnega sveta so bile še pobude in vprašanja svetnikov ter premoženjskopravne zadeve. MN

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021

za podelitev: NAZIVA ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

OBČINSKE NAGRADE PLAKET MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: ] podatke o predlagatelju, ] natančne podatke o kandidatu, ] utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno

navedbo vrste priznanja,

] morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v

utemeljitvi.

v Tomo Jeseničnik

6

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 30. julija 2021, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za odlikovanja, nagrade in priznanja pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

OBČINSKA UPRAVA /

Na obisku novi veleposlanik Japonske

v MO SG

Slovenj Gradec je 31. marca obiskal veleposlanik Japonske v Sloveniji, Njegova ekscelenca Hiromichi Matsushima, ki je bil na ta položaj imenovan že novembra lani, vendar je zaradi epidemije moral svoj obisk večkrat preložiti.

Na Mestni občini Slovenj Gradec ga je sprejel župan Tilen Klugler, sestanku pa so prisostvovali tudi podžupanja Martina Šisernik, podžupan dr. Peter Pungartnik in predsednik Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Slovenije Bogdan Gabrovec.

Župan je veleposlaniku predstavil dosedanje aktivnosti, ki jih Slovenj Gradec vlaga v negovanje odnosov s partnerskim mestom Myoko, s katerim smo listino o partnerstvu podpisali že leta 2001. Oba sogovornika sta izrazila željo, da bi epidemiološke zadeve dopustile čimprejšnjo normalizacijo mednarodnega sodelovanja tudi zato, ker v letošnjem letu obeležujemo 20-letnico edinega tovrstnega partnerstva med dvema mestoma iz sicer oddaljenih držav ter tri desetletja vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo.

Veleposlanik je izrazil zadovoljstvo in zagotovil svojo podporo pri iskanju načinov za poglobitev sodelovanja in izmenjav, tako na kulturnem in družbenem kot tudi na gospodarskem področju, saj je Slovenj Gradec s svojo tradicijo, znanjem in infrastrukturo lahko zanimiv morebitnim japonskim vlagateljem s področja avtomobilske industrije. Sogovornika sta se dogovorila, da bosta z aktivnostmi nadaljevala in se na to temo še srečala.

Veleposlanik Matsushima si je ob obisku Slovenj Gradca ogledal tudi mestno jedro ter spominski park pred gimnazijo, kjer ga je sprejel ravnatelj mag. Stane Berzelak in mu predstavil sodelovanje in izmenjave med slovenjgraško gimnazijo in gimnazijo v partnerskem mestu Myoko. DS

ZDRAVJE

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021 za podelitev:

1.

VRUNČEVE NAGRADE IN 2.

VRUNČEVIH PLAKET

Poročilo o meritvah delcev PM10 Mestna občina Slovenj Gradec od 1. januarja izvaja meritve koncentracij delcev PM10. V času izvajanja meritev pripravljamo mesečna poročila, ki prikazujejo rezultate meritev in primerjavo z vrednostmi okoliških merilnih mest (primerjava z merilnim mestom Maribor Center).

JANUAR 2021

] podatke o predlagatelju, ] natančne podatke o kandidatu, ] utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno

Izmerjene koncentracije delcev PM10 v občini Slovenj Gradec so bile januarja rahlo višje kot na primerjanem merilnem mestu v Mariboru.

Mesečno povprečje koncentracije delcev PM10 je v Slovenj Gradcu znašalo 25 µg/m³.

Izmerjeno je bilo 1 preseganje mejne dnevne vrednosti (dnevna koncentracija višja od 50 µg/m³), in sicer 19. 1. 2021, ko je ta znašala 54 µg/m³.

] morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v

FEBRUAR 2021

Predlog za podelitev priznanj mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:

navedbo vrste priznanja, utemeljitvi.

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 30. julija 2021, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Vrunčevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

5

>2021

V februarju je prišlo do vdora saharskega peska v naše kraje, kar se je pokazalo v višjih vrednostih delcev na vseh merilnih mestih, izmerjene koncentracije delcev PM10 v občini Slovenj Gradec pa so bile februarja nižje kot na primerjanem merilnem mestu v Mariboru.

Mesečno povprečje koncentracije delcev PM10 je v Slovenj Gradcu znašalo 25 µg/m³. Tudi v tem mesecu je bilo v Slovenj Gradcu izmerjeno 1 preseganje mejne dnevne vrednosti (dnevna koncentracija višja od 50 µg/m³), in sicer 25. 2.

2021, ko je ta znašala 54 µg/m³.

Skupno število preseganj v koledarskem letu je za Slovenj Gradec 2, kar za sedaj ni več od dovoljenih 35.

POMOČ DRUŽINI V naselju Vrhe v občini Slovenj Gradec je v soboto, 17. aprila, zagorela stanovanjska hiša.

Ogenj je v celoti uničil mansardo ter ostrešje stanovanjske hiše na Vrhah 44. Družina je ostala brez novega doma. Na pomoč so se prizadetim v požaru odzvali številni posamezniki in podjetja. Finančno pomoč sta družini v imenu občine ponudila tudi župan Tilen Klugler in podžupan dr. Peter Pungartnik.

KO Območnega združenja Rdečega križa Sele - Vrhe je odprla transakcijski račun za pomoč družini Pavše, ki ji je požar uničil dom.

Sredstva se zbirajo na TRR: SI56 6100 0001 8539 472 s pripisom Pomoč družini Pavše po požaru in sklicno številko 1704.

7

GOSPODARSTVO /

GASILSKA DRUŠTVA

Sofinanciranje gasilskih društev V letu 2019 je Mestna občina Slovenj Gradec iz proračuna za zaščito in reševanje namenila skoraj milijon evrov. V ta znesek je zajet nakup gasilske avtolestve, ki je stala dobrih 700 tisoč evrov, od tega so iz proračuna zagotovili okoli 451 tisoč evrov, preostanek so prejeli na razpisu Uprave za zaščito in reševanje RS. Lani je bilo na področju zaščite in reševanja porabljenih 331 tisoč evrov, letos pa je za omenjeno področje načrtovanih okoli 326 tisoč evrov. Glavne izvajalke intervencijskih ukrepov in nalog v občini so operativne gasilske enote. Na območju naše občine deluje deset prostovoljnih gasilskih društev, s katerimi ima občina sklenjeno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe.

V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ, zlasti za izvajanje intervencij, usposabljanje, plačevanje zdravstvenih pregledov in zavarovanje vozil, ki jih uporabljajo gasilske organizacije v okviru izvajanja svojih nalog, nezgodno zavarovanje oziroma pravice, ki jih zakon določa za operativne gasilce, ter sredstva, ki jih občina namenja za usposabljanje gasilske mladine in druge društvene dejavnosti. MN Sofinanciranje večjih investicij 2019–2021 LETO 2019

LETO 2020

LETO 2021

PGD GOLAVABUKA

PGD LEGEN

PGD SLOVENJ GRADEC

PGD TURIŠKA VAS

PGD PODGORJE

PGD PODGORJE

gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM): 18.000 € gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM): 18.000 €

gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM): 18.000 € sofinanciranje podvozja gasilske avtocisterne (GVC): 50.000 €

gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM): 18.000 €

sofinanciranje nadgradnje gasilske avtocisterne (GVC): 50.000 €

Ivan Žužel, predsednik PGD Golavabuka »Gasilsko društvo je sofinancirano s strani MO s pogodbo o upravljanju gasilske službe. V pogodbi so natančno opredeljena sredstva za delovanje društva. Opremljenost društva je v skladu s kategorizacijo, kar pomeni, da imamo v garaži 7000-litrsko avtocisterno Scania, vozilo za prevoz moštva Citroën Jumper. Prav tako so vsi operativni gasilci opremljeni z ustrezno opremo in tehniko.

Veliko dela se opravi s prostovoljnim delom, tako na operativnem delu kot tudi na drugih dejavnostih. Sodelovanje z MO je zelo dobro, želel bi, da bi tako ostalo tudi v bodoče.« Jože Pečolar, predsednik PGD Legen »S sofinanciranjem s strani MO smo zadovoljni.

Sicer nam sredstva nakazujejo po dvanajstinah, kar nam včasih otežuje nabavo opreme, saj moramo sredstva iskati pri donatorjih. To pride še posebej do izraza pri nabavi vozil, za katera moramo večji del sredstev pridobiti s strani donatorjev.

Menim, da je naše društvo primerno opremljeno za vse intervencije ob elementarnih nesrečah. Seveda pa bi radi to opremo še nadgradili, saj se ob vsaki intervenciji precej opreme tudi poškoduje. MO nam v zadnjih dveh letih prisluhne, tako da se sredstva v proračunu ne zmanjšujejo, ampak ostajajo na enakem nivoju. Kljub temu moramo vedno znova iskati donatorje, da smo lahko dobro opremljeni.

Pogoji za naše delo so vedno težji, saj smo prostovoljci. Zaradi sistema politike je vedno težje poiskati mlade za delo prostovoljca, saj za opravljeno delo ne dobijo plačila, opravijo pa zelo veliko prostovoljnih ur. Ne gre le za intervencije, ampak tudi teoretično in praktično usposabljanje.

Problem je tudi s strani delodajalcev, saj nočejo slišati, da bi ob elementarni nesreči delavec zapustil delovno mesto in odšel na pomoč pri nesreči.«

PGD TURIŠKA VAS

Branko Smrtnik, predsednik PGD Slovenj Gradec

PGD SLOVENJ GRADEC

»Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec je osrednja enota v mestni občini, od leta 2011 tudi enota širšega pomena, torej opravlja tudi naloge reševanja na cestah in v nesrečah z nevarnimi

gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM): 18.000 € poveljniško vozilo 14.000 €

v PGD Slovenj Gradec

8

snovmi v Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja.

Naslednje leto bomo obeležili 150-letnico delovanja našega društva.

Za financiranje naše dejavnosti je bilo s strani mestne občine dobro poskrbljeno že v prejšnjem mandatu, veseli nas, da se je sodelovanje še nadgradilo, za kar se posebej zahvaljujemo županu, občinski upravi in vsem mestnim svetnikom.

Skrbimo za redno izobraževanje naših članov.

Kljub temu da je lani precej izobraževanj zaradi epidemioloških razmer odpadlo, smo poskrbeli za usposobljenost za vse intervencije.

Leta 2019 smo pridobili novo avtolestev, kasneje še vozila, ki pripadajo enoti, naslednje leto, ob našem jubileju, načrtujemo nakup nove avtocisterne. Želimo si dobrega sodelovanja z mestno občino še naprej, da bomo imeli primerno opremo za pomoč našim krajanom in širše.« Dimitrij Klemenc, predsednik PDG Turiška vas »S sofinanciranjem gasilske dejavnosti MO SG smo načeloma zadovoljni. Višina sofinanciranja zadovoljuje naše minimalne potrebe, ki jih društvo potrebuje za operativno delovanje. Pri določenih segmentih bi se lahko višina sofinanciranja povečala, ker se povečujejo zahteve, ki jim je potrebno slediti. Pri tem bi izpostavil izobraževanje, saj le z dobro usposobljenim kadrom lahko pravilno in varno izvajamo operativne dejavnosti na intervencijah. S tem pa je pogojena oprema, glede katere se v našem društvu s sredstvi, pridobljenimi od MO SG, trudimo, da bi ustrezala vsem varnostnim standardom in tipizaciji, ki jo predpisuje Gasilska zveza Slovenije. Sredstva, ki jih dobimo za opremo, komaj zadostujejo za periodično menjavo osebne in skupne zaščitne opreme po tipizaciji. Občasno je potrebna menjava dotrajanih gasilnih armatur in ostale opreme, za kar moramo po navadi uporabiti lastna sredstva.

Opremljeni smo po tipizaciji GZS, delo pa je na vseh področjih drugačno kot pred leti, od zahtevnejših in nevarnejših intervencij, zatorej rabimo novejšo in ustrezno opremo. Skratka, trudimo se, da lahko še naprej čim uspešneje in varno ter prostovoljno opravljamo svoje poslanstvo v gasilstvu.«

GOSPODARSTVO / AKTUALNO OB 1. MAJU – PRAZNIKU DELA

Pričakovati je bolje plačana delovna mesta Da je prestrukturiranje delovnega trga tudi z odhajanjem nizko plačanih delovnih mest priložnost za zaposlitev na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, je poudarila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije – Skei ob obisku delavcev podjetja Adient v Slovenj Gradcu, za katerega so do konca tega leta predstavniki lastnika podjetja napovedali zaprtje tovarne v Slovenj Gradcu in posledično odpustitev več kot 400 delavcev.

Ob obeležitvi praznika delavstva, 1. maja kot praznika dela, pa je Lidija Jerkič za SGlasnik

povedala, da zadnji dve leti prinašata vrsto nepredvidenih dogodkov in zahtevata prilagajanja vseh: »Tudi brez novega virusa in vsega, kar je z njim povezano, bi se srečevali s prestrukturiranjem gospodarskih panog, nekatere, zlasti avtomobilska industrija, so to napovedovale že konec leta 2019. Koronavirus je vse skupaj samo pospešil. Zapiranje odločenih podjetij se zato dogaja nekoliko prej, bi pa se v vsakem primeru. Optimiziranje proizvodnih procesov je brezčutno ravnanje, kapitala ne zanimajo človeške usode, pač pa denar in profit. Ko tega ni, za seboj pušča bivše zaposlene. Zapiranja podjetij v trenutni situaciji sicer ni podcenjevati,

vendar nam že napovedi za letošnje leto kažejo, da priložnosti za zaposlovanje so in bodo. Če upoštevamo, da je v Sloveniji tik pred začetkom epidemije primanjkovalo skoraj 40.000 delavcev, lahko povsem realno pričakujemo, da bo to stanje hitro enako, premagati moramo seveda najprej epidemijo.

Pričakovati je tudi, da bodo nova delovna mesta, ki se bodo odpirala, tudi bolje plačana.

K nam ne bodo več prihajali le dodelavni posli, saj se to delo pri nas več ne splača, temveč lahko pričakujemo porast poslov z višjo dodano vrednostjo, to pa pomeni tudi višje plače. Pričakujem, da bodo delavci, ki izgubljajo delo, prejeli ustrezno visoke odpravnine, kot odškodnino za izgubo dela, v zelo kratkem času pa tudi nove zaposlitve.«

AP

Prvi maj 2019, Kremžarica

v Danilo Goljat

SINDIKAT OBMOČNE ENOTE ZSSS PODRAVJE IN KOROŠKA

Močni smo, ko smo organizirani

Ali opažate več kršenja pravic delavcem, kot ste jih zaznavali pred epidemijo, in kako lahko delavec ukrepa v primeru kršenja njegovih pravic?

JŠ: Kršitev je zagotovo več, kot jih je bilo pred epidemijo. Pojavljajo se recimo primeri, ko lastnik JŠ: Razmere na trgu dela so se s pojavom uveljavlja določene državne subvencije (čakanje epidemije covid-19 v Sloveniji kar precej na delo, skrajšani delovni čas), hkrati spremenile. Vsekakor so po mojem mnenju pa sili delavca, da kljub temu dela V času, ko pod največjim vprašanjem vsi turistični in in mu to plačuje na roko. Ravno je pred nami praznik dela, bi vse spomnil, da gostinski delavci. Država še zaenkrat nudi tako se pojavljajo nepravilnosti smo močni le takrat, kadar subvencije za čakanje na delo, ampak te pri odpovedih pogodb o smo organizirani. Skupaj lahko so zgolj 80-% in nikakor se ne strinjam, da zaposlitvi; tukaj predvsem dosežemo marsikaj, zahtevamo v primeru, ko država prepove delovanje delodajalci silijo svoje odpravo vseh kršitev in hkrati boljše plačilo za naše delo. Vabim zaposlene, da podpisujejo neke branže, zagotovi zgolj 80-% vas, da se v tistih sredinah, nadomestilo plače. Vsem tem zaposlenim sporazumne odpovedi, s kjer še nismo prisotni, bi pripadalo 100-% nadomestilo plače. tem pa se delavec odpove organiziramo in zahtevamo Skrbijo me tudi delavci v drugih branžah, odpravnini in vsem pravicam, vse delavske pravice. predvsem avtomobilska industrija, tukaj ki bi jih imel na zavodu za se svetovni trg silovito spreminja in mi kot zaposlovanje. V primeru, ko delavec dobavitelji bolj prestižnih avtomobilskih delov zazna takšne kršitve, je prav, da se obrne na nas bomo zmeraj bolj v težavah. in mu bomo pomagali.

Jako Šilaka, sekretarja sindikata območne enote ZSSS Podravje in Koroška, smo med drugim vprašali, kaj epidemija s covid-19 pomeni za delavce v Sloveniji.

5

>2021

Zdi se, kot da sindikat ščiti delavce, ki so zaposleni za nedoločen čas pri neki firmi. Kaj pa, kadar se godi krivica samozaposlenemu podjetniku (s.p.-ji) prav od tistih, s katerimi ima pogodbe o delu prek svojega s.p.-ja?

JŠ: Sindikat zmeraj kot prvo ščiti svoje člane. Če si član sindikata, lahko dostopaš do naših storitev in brezplačnega svetovanja ter zastopanja na sodišču v zvezi z delovnopravno zakonodajo. ZSSS pa se tudi na državni ravni bori za vse zaposlene, sodeluje pri snovanju delovne zakonodaje in ostro nasprotuje vsem vrstam prekarnega dela. Borimo se, da bi prekarno delo popolnoma onemogočili; trenutno je to recimo prihod UBERJA v Slovenijo, ki je klasičen primer prekarnega dela in mu v ZSSS ostro nasprotujemo. V Svobodnem sindikatu, ki je pod okriljem ZSSS, je tudi skupina, kjer so včlanjeni vsi samozaposleni (s.p.-ji), ki opravljajo pretežno prekarno delo in jim nudimo popolno podporo. Vsekakor se je potrebno aktivirati in včlaniti, preden nastanejo problemi.

AP

9

GOSPODARSTVO / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Komunalko se predstavi

Zadovoljstvo uporabnikov za leto 2020

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ob tej priložnosti želimo našim uporabnikom predstaviti komunalno čebelico, maskoto Komunale Slovenj Gradec. Komunalko je marljiva, vestna, delovna čebelica, ki skrbi za čisto in prijazno okolje, v katerem živimo.

Poleg tega Komunalko promovira tudi zdrav življenjski slog, spodbuja pohodništvo s pomočjo uporabe aplikacije e-Žig Rahtelko, ki je del mobilne aplikacije Komunala Slovenj Gradec. E-Žig omogoča: beleženje časa in datuma pohoda, izbiro poti – Gozdna učna pot ali Gremo po svoje ter statistiko pohodov.

Uporabnikom želimo čim več prijetnih vzponov na mestni hrib Rahtel.«

Zadovoljstvo odjemalcev je osnovno načelo naše poslovne politike, zato ga sistematično spremljamo že od leta 2005. Rezultati analiz omogočajo sprejemanje ukrepov za stalno izboljševanje zadovoljstva uporabnikov, ki ga ugotavljamo z anketnim obrazcem.

Ta obravnava različne vidike in področja poslovanja Komunale. Z brezplačno povratnico smo anketo poslali vsem gospodinjstvom, to je cca 8000 uporabnikom. Vrnjenih je bilo 924 obrazcev, kar predstavlja 11,5-% vračljivost.

Vsem, ki ste odgovorili na anketni vprašalnik, se zahvaljujemo, vaše mnenje šteje!

Z veseljem lahko povemo, da je bilo zadovoljstvo uporabnikov z izvajanjem komunalnih storitev v letu 2020 najvišje, odkar ga spremljamo. Dosegli smo namreč povprečno oceno 4,08 (uporabniki so storitve ocenjevali z ocenami od 1 (nezadostno) do 5 (odlično)). Še posebej nas veseli, da so uporabniki najbolj zadovoljni z izvajanjem osnovnih komunalnih dejavnosti, kot so: oskrba z zemeljskim plinom (povprečna ocena zadovoljstva 4,53), oskrba s

Teja Račnik

OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM OSKRBA S PITNO VODO ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE ZBIRANJE IN ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ V MOSLOVENJ GRADEC VZDRŽEVANJE ZELENIH JAVNIH POVRŠIN TOPLOVODNO DALJINSKO OGREVANJE UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST

4,53 4,48 4,30 4,30 4,28 4,14 4,11 3,71 3,55

pitno vodo (4,48), odvajanje in čiščenje odpadne vode (4,30), zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov (4,30), vzdrževanje pokopališč v Mestni občini Slovenj Gradec (4,28), vzdrževanje zelenih javnih površin (4,14) ter toplovodno daljinsko ogrevanje (4,11). Slabše, vendar vseeno boljše kot v letu 2019, sta bili ocenjeni dejavnosti: upravljanje večstanovanjskih objektov (3,71) in vzdrževanje občinskih cest, tako letno kot zimsko (3,55). Pri teh dejavnostih je Komunala Slovenj Gradec zgolj upravitelj infrastrukture, ki dela izvaja v okviru naročil in finančnih zmožnosti lastnikov. Teja Račnik

PRIDELAVA IN IZDELKI IZ KONOPLJE

Ajtal CBD zelení med Uršljo goro in Pohorjem Pri gojenju konoplje ne uporabljajo gnojil, pesticidov ali fitofarmacevtskih sredstev. Še več, je CO2 nevtralna in zemljo prečisti morebitnih ostankov težkih kovin, fitofarmacevtskih sredstev in radioaktivnih elementov. Zato je pomembno, kje konoplja, namenjena kasnejšemu uživanju, raste. Že med študijem živilske tehnologije je bil Žiga Klemenc pozitivno presenečen nad vsestranskostjo uporabe konoplje in kmalu je začel razmišljati o lastnem nasadu. Nekaj let kasneje je pustil službo in se iz Kočevja preselil na Koroško, kjer je odprl kmetijsko dejavnost. Za svojo konopljo skrbi z ljubeznijo in s spoštovanjem do okolja – od setve do žetve in, kar je posebnost, oboje opravi s posebnim občutkom, ročno. Kmalu se je pokazalo, da CBD kapljice ljudem in živalim res pomagajo, zato je skupaj z ekipo oblikoval blagovno znamko Ajtal CBD. Dobiti jih je možno po vsej Sloveniji, na Koroškem pa v prodajalnah Frišna, Želvak, na Veterinarski postaji Slovenj Gradec in na Facebook strani Ajtal CBD. Zakaj tudi v prodajalnah za živali? »Menim, da je konoplja rastlina prihodnosti, katere potencial še nismo do konca raziskali in izkoristili. Četudi gre za staro poljščino, ki ima tudi pri nas dolgo tradicijo pridelave in uporabe. Ima skoraj neomejeno širino možnosti uporabe – za namene prehrane, kozmetike, tekstilne industrije, gradbeništva, medicine, avtomobilske industrije. Poleg tega konoplja omogoča, da jo lahko gojim popolnoma sonaravno, ne potrebuje nobene zaščite pred škodljivci. Velikost njive in značilnosti rastline mi omogočajo ročno setev in žetev, tako da imam kar najboljši

10

nadzor nad kakovostjo končnega izdelka,« pojasnjuje mladi kmetovalec. »Prvo leto smo iz dela pridelka pridelali tudi nekaj jedilnega konopljinega olja in konopljinih proteinov. Trenutno pa se osredotočam na pridobivanje kanabinoidov za CBD kapljice in nekaj manj za pripravo cvetov za konopljin čaj. Me pa zanimajo tudi ostala področja, predvsem proizvajanje »hemp plastic«, torej biorazgradljive plastike iz konoplje.« Konoplja

CBD kapljice so ekstrahirani vršički konoplje, v katerih poleg vseh ostalih kanabinoidov (140 različnih) prevladuje CBD (kanabidiol), ki nima psihoaktivnih učinkov. Kanabinoidi imajo izredno široko področje delovanja za ljudi in živali, tako Klemenc in našteje nekaj področij učinkovanja: pomagajo pri nespečnosti, izboljšajo razpoloženje, blažijo tesnobo, uravnavajo nivo sladkorja in holesterola v krvi, krepijo normalno delovanje živčnega sistema, sproščajo mišice, blažijo kožne težave, delujejo protivnetno in antibakterijsko, pomagajo pri kroničnih bolečinah, preležaninah. »Ljudem in njihovim hišnim ljubljenčkom pomaga, tako da so uporabniki večinoma stalni.

Posebej lastniki oslabelih hišnih ljubljenčkov so navdušeni,« še doda.

V nasadu z moškimi in ženskimi rastlinami je potrebno vse moške rastline pobrati, da ne pride do oploditve. Ko so rastline dozorele, cvetove posušijo in zmlete pošljejo v laboratorij na ekstrakcijo. Sledi še samo lepljenje nalepk s skrbnim pakiranjem in izdelek je nared za svet.

AP

Izdelki Ajtal

MESTO IN PODEŽELJE / SADJE OB ŠTREKNI

Lepo je že spomladi, ko drevje cveti posadili 30 novih sadnih dreves. »Ko pa drevesa Po smrti ustanovitelja društva Učni sadovnjak obrodijo, bi v sklopu Martinovih dni v Šmartnu Jožeta Santnerja, katerega plod je med drugim tudi sadni drevored ob kolesarski poti Štrekna, pri Slovenj Gradcu naredili dogodek, sprešali bi sok iz tega sadja, da bi ustvarili celotno speljani po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, so bila tamkajšnja drevesa nekaj časa brez zgodbo,« pripoveduje predsednik 17 let starega sadjarskega društva. In ta sok bi Mestna občina skrbnika. Zato so se okoliški krajani obrnili na občinsko upravo, ta je za skrb za drevesa zadolžila lahko kot svoj izdelek uporabljala v promocijske Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, ki tam namene. »Bistveni namen pa je, kot je bilo že že ureja okolico. Hkrati pa so se dogovorili, Skrb za da bodo ta javni sadovnjak zaupali nekoč,« dodaja Mirkac, »da si ob takih sadna drevesa poteh sprehajalec lahko utrga svež nekomu v trajno upravljanje. ob Štrekni je »Ko ni bilo nege, so določena drevesa prevzelo Sadjarsko sadež. Ob Štrekni rastejo različne vrste, od češenj, sliv do jabolk, propadla, veliko je bilo napadenih od društvo Mislinjske doline – Lesnika. skratka od zgodnejših sort do tistih, ki voluharja. Sadjarsko društvo je tam že lani izvedlo praktično učno delavnico,« zorijo bolj pozno v jeseni.« Sadni drevored je speljan od Šmartna do pripoveduje Janez Mirkac, ki je vajeti Sadjarskega društva Mislinjske doline – Lesnika Mislinjske Dobrave, južneje se bodo aktivno priključili Mislinjčani. Te dni bodo opravili nekaj prevzel že pred dvema letoma, društvo pa kmalu rezov vej, drevesa pa je potrebno tudi ograditi za tem skrbništvo javnega sadovnjaka. z zaščitnimi mrežami in dognojiti z nespornimi V Štrekninem sadovnjaku bodo izvajali delavnice v učne namene, kako skrbeti za drevo. Če gnojili. AP kakšno drevo “zmanjka”, ga dosadijo, tako so lani

SVETOVNI DAN ČEBEL: OHRANIMO ČEBELE

Narava nam kriči: dovolj uničevanja! Čebelarji in naravovarstveniki se obračajo na vse občane, da po svojih zmožnostih pomagajo izboljšati pogoje za preživetje čebel in s tem tudi za preživetje ljudi. Eden od korakov pri tem je, da sadimo medovite rastline, tudi na balkonih, terasah, vrtovih.

Tudi slovenski čebelarji so že drugo čebelarsko sezono v primežu epidemije. Se je pa izkazalo, kar pojasnjuje predsednik že več kot stoletnega Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja Danijel Knez, da epidemija na uspeh čebelarjenja sicer ni imela bistvenega vpliva, povpraševanje po čebeljih pridelkih, kot so med, propolis in cvetni prah, se je celo povečalo. »A žal se je narava, tudi v preteklem letu, v ključnih čebelarskih mesecih obrnila proti nam. Donosi medu so bili zopet izredno slabi. Razmere se iz leta v leto poslabšujejo.

V naravi se že nekaj let vrstijo dogodki, ki nam kažejo, kako nemočni smo, kako odvisni smo od naravnih ciklov, ki pa smo jih z našim neodgovornim ravnanjem spremenili do te mere, da je to opaziti že na vsakem koraku. V letošnjo pomlad smo zopet vstopili s pozebo.

Narava nam na ves glas dopoveduje, da je dovolj!« je odločno jasen Knez.

Ohranimo stare travnike z večjo pestrostjo rastlin in sejmo na travnike medonosne rastline. Na travnikih kosimo cvetoče rastline šele po njihovem cvetenju.

V Čebelarskem društvu Slovenj Gradec-Mislinja so morali zaradi epidemije odpovedati strokovno ekskurzijo, večji del srečanj, regijsko tekmovanje mladih čebelarjev, čebelarski krožki na osnovnih šolah so bili prekinjeni. Kljub vsemu so v poletnem času uspeli izpeljati nekaj prepotrebnih usposabljanj in delavnic o pravilni oskrbi čebeljih družin. »Inšpekcijske službe bodo v letu 2021 izvajale poostren nadzor nad ustrezno označenostjo in registracijo čebelnjakov. Prosim, da vaše

5

>2021

prijatelje, sosede, znance prijazno opomnite na nujnost ustreznega prijavljanja čebelnjakov v skladu z veljavno zakonodajo. Podatki o čebelnjakih so potrebni ob ukrepanju ob morebitnih boleznih čebeljih družin, ki lahko zaradi neodgovornega ravnanja enega od čebelarjev prizadenejo vsakega izmed nas. V društvu bomo čebelarjem z veseljem pomagali pridobiti KMG-MID številko ter izvesti vpis v register čebelnjakov,« še omeni predsednik čebelarjev Mislinjske doline.

Generalna skupščina OZN je prav na pobudo Slovenije pred tremi leti sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Ena od pomembnejših letošnjih aktivnosti bo tudi podelitev nagrade zlata čebela, najvišje državne nagrade na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Prvo podelitev nagrade načrtujejo v letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije.

BREZPLAČNI P R E V O Z I & DRUGA POMOČ ZA STAREJŠE Pokličite nas na:

041 44 11 99 od ponedeljka do petka Naše aktivnosti: * brezplačni prevozi za starejše * pridobivanje & posredovanje informacij * reševanje težav, ki pestijo starejše Za prevoze in ostale storitve se je potrebno naročiti vnaprej!

AP

mobilc Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša.

Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja.

11

MESTO IN PODEŽELJE / VARSTVENO-DELOVNI CENTER SLOVENJ GRADEC

Aktivni na mnogih področjih Varstveno-delovni center Slovenj Gradec (VDC), ki kot zunanja enota CUDV Črna nudi vodenje, varstvo in zaposlitev odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, je bil v zadnjih mesecih nekaj časa zaprt. Nekaj uporabnikov je nato začelo prihajati v njihovo delavnico na Legnu, večina pa jih je bila doma, saj so jim omogočili, da delo opravljajo od doma, nekateri so s strokovnimi delavkami izvajali dejavnosti prek spleta. »Po ponovnem odprtju delavnice so sprva prihajali izmenično vsak drugi dan, da smo lahko upoštevali vsa epidemiološka priporočila, kasneje pa smo se vrnili v delavnico vsi, saj se je večina uporabnikov že cepila,« pojasnjuje strokovna delavka Katarina Lovko Kovačec.

Domen: »Odlično je tu. Rad lepim, najraje kosim in delam še druga dela zunaj.

Všeč mi je, ko imamo športni dan. Rad tudi malo druge hecam in jih zabavam. V času, ko smo bili doma, je bilo malo osamljeno. Dušan mi je vozil delo domov in sem lahko delal. Ko smo prišli nazaj, smo lahko praznovali rojstni dan.« in blaga. Ob koncu leta z veseljem povabimo sosede, svojce uporabnikov, prijatelje in vse ostale na naš novoletni bazar, kjer se predstavimo z lastnimi izdelki,« pravi Katarina Lovko Kovačec.

SEJEM DOBRIH PRAKS

Aktivni so tudi na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju.

V okviru lahkega branja spoznavajo nove vsebine, ohranjajo znanja, ustvarjajo pisne izdelke in se urijo na seminarjih. Dramska skupina Sejem dobrih praks Na virtualnem sejmu Zverinice z Legna je že poznana članom Sožitja dobrih praks Mesta >> mestom v organizaciji Slovenj Gradec in sosedom v Četrtni skupnosti IPoP – Inštituta za politike prostora, ki je potekal Legen. Nastopali so že na prireditvah v drugih 13. aprila, smo z veseljem delili idejo naše krajih. Večina uporabnikov je članov Specialne nagrajene dobre prakse: Kolo za rekreacijo in olimpijade Slovenije, vsi pa so vključeni v različne vsak dan; Spodbujanje kolesarskega turizma in Uporabniki so vključeni v dnevno obliko športne in rekreativne dejavnosti znotraj VDC, kolesarjenja po vsakdanjih opravkih. obiskovanja, to pomeni, da vsi živijo doma recimo pohode, krpljanje, tek na smučeh, fitnes, pri starših ali svojcih, v delavnico prihajajo v kegljanje, hojo, jutranjo telovadbo, telovadbo z Virtualni dogodek se je odvil kot odziv na dopoldanskem času. upokojenkami z Legna. Uporabniki so vključeni v trenutne korona čase in je imel prav vse Z njimi delajo 4 zaposleni: strokovna delavka, ki vse dejavnosti, ki so opredeljene v letnem načrtu sestavine pravega sejma: recepcijo, oder, je tudi vodja VDC, delovni inštruktor in varuhinja CUDV Črna, kot so športne dejavnosti, parlament omizja, izmenjavo mnenj in razstavni prostor, ter delavka, zaposlena preko javnih del. V njihove in svet uporabnikov, kulturne in druge prireditve. vse je potekalo v virtualni različici. dejavnosti in obravnave se vključuje še dodatna MN Ves čas smo na lovu za novimi pristopi, strokovna delavka. Interesi in sposobnosti drugačnimi načini dela in svežimi rešitvami Sonja: »Super nam gre uporabnikov so različni, zato so tako delo kot mest. Čeprav stalno iščemo navdih drugod po tukaj. Rada pometam, dejavnosti prilagojene njihovim željam, potrebam svetu, se je tokrat izkazalo, da so domače dobre obešam krpe, malo in sposobnostim. prakse še bolj dragocene. Ne samo, da so lažje čistim, zlagam material. primerljive zaradi istega zakonskega okvira, Rada pomagam. Rada »V okviru zaposlitve sodelujemo tako z kulturne in družbene krajine, preprosteje je grem na sprehod in se lokalnimi kot drugimi podjetji. S podjetji se tudi vzpostaviti stik s ključnimi ljudmi, ki so pogovarjam.

Ko smo dogovorimo za opravljanje lažjih del v naši sodelovali pri vzpostavitvi dobre prakse in lahko bili doma, mi je bilo delavnici, za katere potem prejmemo tudi Zmanjšajte porabo mesa pomagajo tudi pri prenosu v drugo okolje. malo dolgčas.

Pogrešala plačilo. Aktualen je tudi lastni program, v in mlečnih izdelkov Prireditev se je zaključila s podelitvijo priznanj sem vse.« okviru katerega izdelujemo izdelke iz gline Prilagajanje kmetijstva na podnebne za dobre prakse iz kataloga #2 in #3. Mesto Zahtevamo globalno ukrepanje, ki bo spremembe. Razvoj kmetijstva mora slediti Branka: »Delam, kar mi Slovenj Gradec je načelom dobilo pravičnosti, kar dve priznanji: omogočilo, da v naslednjem desetletju do trajnosti in dajo za delat. Radaleta 2030 na globalni ravni prepolovimo • priznanje zasonaravnosti. dobro prakso kataloga izpuste Mesta Treba iz je zmanjševati Peter: »Fajn je tu.

Rad izpuste odvisnost pridelave od fosilnih goriv. Za pomagam komu, če toplogrednih plinov, do leta 2050 pa >> mestom in #2: Urejanje šolskih prevozov v dosežemo ogljično nevtralnost. Brez hodim k Metki ob petkih. reče.

Slovenj Gradcu;povečanje prehranske varnosti in izpolnitve obeh pogojev bomo presegli samozadostnosti je treba prednostno Tam pojeva. Rad se Navdušili so me mejo za globalnega segrevanja 1,5 °C in • priznanje za dobro iz kataloga Mesta podpretiprakso lokalne prehranske verige in družim z drugimi.« stopili čez prag tveganja katastrofalnih igranje iger. Radi >> mestom #3: Kolo zahrane rekreacijo in ljudi vsakter proizvodnjo za prehrano podnebnih sprememb. Zahtevamo ukrepe, bistveno povečati ekološko pridelavo.inZ nastopamo, tudi dan; Spodbujanje kolesarskega turizma ki bodo ustavili izginjanje vrst in vidika blaženja podnebnih sprememb in staršem je biloekosistemov, všeč. kolesarjenja po vsakdanjih opravkih. sicer bomo soočeni z zlomom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je Rada bi še več igralabiosfere, v Tanja Petre ki bo bistveno prizadel nujno povečanje deleža hrane rastlinskega eksistenčne pogoje človeka in drugih vrst. igrah.« izvora in omejitev obsega živinoreje.

Varstveno-delovni center Slovenj Gradec je bil ustanovljen leta 1992 kot enota Tretje osnovne šole, leta 2003 pa se je preselil na novo lokacijo na Legen, kjer so si uredili delovne prostore v večji hiši. Leta 2006 se je VDC Slovenj Gradec priključil CUDV Črna kot zunanja enota. Trenutno je v VDC Slovenj Gradec vključenih 22 uporabnikov, starih od 28 do 53 let. Prihajajo iz treh občin, in sicer iz Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda.

Dve priznanji za Slovenj Gradec

OKOLJSKA DEKLARACIJA

Pustite avto doma Razogljičenje prometa. Bistveno zmanjšanje cestnega prometa, razvoj javnega transporta (lokalc, zakaj pa ne!) in kolesarske infrastrukture, prostorski razvoj naj temelji v smeri decentralizacije in dostopnosti s sredstvi trajnostne mobilnosti. Prenova in razvoj železniške infrastrukture je ena glavnih nalog. Razvoj morskega ladijskega prometa mora upoštevati okoljske omejitve, tako z vidika ladijskih izpustov kot tveganja onesnaženja. Kolesarjenje je ena najpomembnejših razvojnih potreb v lokalnem prometu.

Zelena proračunska reforma. Določiti moramo ustrezen in jasno zamejen proračunski delež, ki bo omogočil financiranje prehoda v ogljično nevtralnost.

Sistem emisijskih kuponov je v svoji sedanji obliki nezadosten in nepravičen; zavzemamo se za davek na ogljik (davek na letalsko gorivo), ki bo v razmerju do prave cene okoljske škode zaradi izpustov. Nujna je ukinitev neposrednega in skritega proračunskega subvencioniranja fosilnih goriv.

12

Varčuje z energijo doma

Odločanje o uporabi jedrske energije v Sloveniji naj poteka ob upoštevanju dejstva,

Varujmo zelene površine Prilagajanje kmetijstva na podnebne

MESTO IN PODEŽELJE / O BIVANJU ODRASLIH Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU

So načrtovane skupnosti tudi zanje? Če zakon o deinstitucionalizaciji centra za usposabljanje, delo in varstvo predvideva razbremenitev zavoda, ali je v prihodnosti kaj, kar predvideva razbremenitev staršev, ki imajo odrasle z motnjo v duševnem razvoju doma?

V teku je projekt deinstitucionalizacije Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, v sklopu katerega bodo vzpostavljene nove stanovanjske skupine za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na območju vzhodne kohezijske regije, sodeluje tudi Mestna občina Slovenj Gradec. Za 4,8 milijona evrov vreden projekt CUDV bo zagotovil prostorske pogoje za kakovostno bivanje oseb s težjimi, težkimi in kombiniranimi motnjami v duševnem razvoju. Vzpostavilo se bo 13 novih stanovanjskih enot na 9 lokacijah v šestih koroških občinah, kamor se bo preselilo 70 uporabnikov. V Slovenj Gradcu bosta izgrajeni dve stanovanjski enoti, tako se bo nekaj dosedanjih varovancev CUDV lahko preselilo izven institucije in zaživelo v novi, a manjši skupnosti.

Tako javnost obveščajo iz MO Slovenj Gradec, ob tem pa se nekaterim staršem oseb z motnjami v duševnem razvoju porajajo vprašanja, kaj bo z odraslimi osebami z motnjami v duševnem razvoju, ki zdaj bivajo doma.

Seveda bodo varovance, ki živijo v velikih zavodih, manjše stanovanjske enote razveselile, saj jim bo na tak način omogočeno kvalitetnejše življenje, kot ga imajo v natrpanih zavodih. Tudi Irena Sešel iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, mama 40-letne osebe z motnjo v duševnem razvoju, pozdravlja dejstvo, da je država končno prisluhnila njihovim

IN MEMORIAM

Jože Potočnik (1935–2021)

Globoko nas je užalostila vest, da se je v petek, 9. aprila, poslovil naš častni občan, dolgoletni pedagoški delavec, profesor zgodovine in kronist ter zapisovalec slovenjgraške preteklosti Jože Potočnik. Žalna knjiga je bila odprta v sredo in četrtek, 14. in 15. aprila, poklonili pa smo se mu tudi na žalni seji, ki je bila v četrtek, 15. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Slovenj Gradec. Poslednje slovo v družinskem krogu je bilo na pokopališču v Mislinji v petek, 16. aprila, ob 12. uri.

5

>2021

težavam in se proces deinstitucionalizacije začenja uresničevati, saj bodo uporabniki tako dobili več samostojnosti, več vključevanja v lokalno okolje, največ pa bi pridobili s tem, ker bi se vrnili v kraj, kjer so doma. Ob tem opozarja na še en problem na Koroškem: »Zaželena je tudi gradnja bivalnih enot za potrebe oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki bivajo doma s starši. Namreč tudi te potrebujejo kvalitetnejše življenje, da gredo od doma, da se jim da občutek večje samostojnosti.

Vedno več je staršev, ki imamo te ’odrasle otroke’ doma, zanje skrbimo 24 ur na dan razen takrat, ko so vključeni v VDC. Mogoče je kdo videl rešitev za te osebe v osebni asistenci. A najpogosteje imajo osebno asistenco za te osebe kar starši sami.

Njihovi sorejenci so vpeti v svojo družino, službo, delo. Skrb vzbujajoče je, da so osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo v domačem okolju, vse bolj prezrte, potisnjene še bolj na rob. Družba namreč vidi le to, da so preskrbljene, vsega drugega pa ne – stiske, nemoči staršev in oseb z motnjami v duševnem razvoju, težav, ki so največkrat skrite za štirimi stenami.« Iz uprave Mestne občine Slovenj Gradec odgovarjajo: »MO SG zaenkrat ne načrtuje izgradnje tovrstnih bivalnih enot, smo pa pristopili k projektu, ki ga izvajata MDDSZ in CUDV Črna na Koroškem, v katerem bodo z izgradnjo bivalnih enot za osebe z motnjami v duševnem razvoju zagotovili njihovo nastanitev izven institucije, za kar smo ministrstvu omogočili nakup zemljišča za izgradnjo bivalnih enot, sami pa vodijo vse ostale postopke. Če bi se pokazale večje potrebe po tovrstnih investicijah, bomo pristopili k iskanju možnosti, morda tudi s pomočjo sofinanciranja s strani EU ali državnih virov.« AP Jože Potočnik, profesor zgodovine in geografije, dolgoletni predstojnik ekonomske šole, član številnih organov šole ter mentor. Kako predan je bil svojemu poklicu in delu, vemo sodelavci ter predvsem tisoči dijakov, ki jih je v svoji štiridesetletni pedagoški karieri poučeval. Bil je eden začetnikov srednješolskega izobraževanja v Slovenj Gradcu, ki se je začelo z ekonomsko šolo in je lani praznovalo 60 let delovanja.

Ujet je bil v vsa nemirna zgodovinska dogajanja 20. stoletja. Rodil se je v majhni obmejni vasi Sušak blizu Ilirske Bistrice, ki je takrat po Rapalski pogodbi pripadala Italiji; med drugo svetovno vojno je izgubil očeta, ki je padel kot partizan v Bosni; po vojni se je šolal na učiteljišču v Kopru, ki je pripadal coni B Svobodnega tržaškega ozemlja; kot mlad učitelj je bil z dekretom poslan v svojo prvo službo v Osnovno šolo Mislinja; kot srednješolski profesor pa je od leta 1962 sodoživljal vse dogajanje, vključno z razpadom Jugoslavije in nastankom samostojne slovenske države.

Jože Potočnik je vedno široko presegal šolske okvire. Bil je neutruden kronist razvoja svojega novega domačega okolja v Mislinjski dolini ter predan kulturni delavec. Ljubiteljsko in skrbno zbirateljsko delo je nadgradil s številnimi strokovnimi članki, zapisi o ljudeh, prispevki v zbornikih ter monografijami društev in podjetij. Med temi izstopajo Ulice našega mesta, Spomeniki in znamenja NOB v Mislinjski dolini,

22. APRIL – DAN ZEMLJE

22. aprila smo obeležili svetovni dan Zemlje.

Na pobudo Judo kluba Acron Slovenj Gradec je Športna zveza Slovenj Gradec, skupaj s športnimi društvi in javnim zavodom Spotur, simbolično posadila lipo.

Posajena lipa bo z rastjo predstavljala vrednote, ki jih želimo preko športa prenesti na mlajše generacije v upanju, da se bodo naši športni podmladki razrastli v duhu vztrajnosti, požrtvovalnosti, pokončnosti, trdoživosti in stabilnosti. Naj se te vrednote športa, ki se trenutno z vsemi silami in zmožnostmi zoperstavljajo posledicam aktualne epidemiološke situacije, globoko zakoreninijo v naše mlajše generacije in tako podpirajo njihovo rast in razvoj na izbrani športni ali življenjski poti.

Posaditve lipe so se udeležili župan Tilen Klugler, direktorica JZ Spotur Marija Lah, predsednica ŠZ SG mag. Mojca Verhovnik, predstavniki Judo kluba Acron ter nekaterih ostalih športnih društev, lipo pa so posadili ob 12. uri ob zunanjem fitnesu pred športno dvorano. DS

dve monografiji in dva zbornika Slovenj Gradca, zbornik Mislinja ter avtobiografski Utrinki z mojih poti. Vsi, ki se zavedamo pomena vztrajnosti spomina, smo mu zares hvaležni za spremljanje vsega, kar se je dogajalo tudi z našo šolo, s širjenjem in razvojem raznolikih programov, s prispevki posameznikov ter z zapisi in poročili o nas v medijih. Vsak naš pogled nazaj, tudi v zadnjih dveh desetletjih, ko je bil že v zasluženem pokoju, se je začel s podatki, ki smo jih dobili pri njem.

Za svoje pedagoško in drugo delo je prejel številne nagrade in priznanja: Vrunčevo nagrado (1974), Bernekerjevo nagrado (1987), postal je eden prvih prejemnikov pedagoškega naziva svétnik (1992), nagrado Mestne občine Slovenj Gradec (1999); leta 2008 pa je postal tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.

Praznina, ki nastaja z Jožetovim odhodom, nas žalosti. Šolski center je izgubil sodelavca, ki to nikoli ni nehal biti, saj je s svojim skrbnim kronističnim spremljanjem dogajanja živel s prav vsemi šolami in programi, ki smo jih oblikovali in razvijali v šestih desetletjih; mesto in občina pa človeka, ki je verjel v kraje, kjer si je z ženo Danico ustvaril dom. Upamo, da smo mu vsaj del hvaležnosti za vse njegovo delo in skrb znali primerno vračati.

Kolektiv Šolskega centra Slovenj Gradec in Mestna občina Slovenj Gradec 13

MESTO IN PODEŽELJE / ČISTILNA AKCIJA OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE

Odnesite smeti – narava nam bo hvaležna Tudi v letošnjem letu je Mestna občina Slovenj Gradec pristopila k izvedbi vseslovenske čistilne akcije. Svojo okolico je čistilo okog 700 Slovenjgradčanov vseh generacij iz štirih mestnih četrti in vseh desetih vaških skupnosti.

Med tistimi, ki ne marajo smeti naokrog v svoji okolici, so bile tudi družine z majhnimi otroki, čeprav so nekateri udeleženci sobotne čistilne akcije v javnem prostoru, na primer na Legnu, pričakovali, da se bo akcije udeležilo več otrok, pa se jih je menda manj kot lani. A vseeno, številke čistilcev svojega okoliša so bile relativno visoke, sodelovale so vse vaške in 4 mestne četrti, katerih predsedniki so poleg posameznih krajanov k akciji vzpodbudili tudi vsa lokalna društva. Legenčanom je celo zmanjkalo rekvizitov, kot so rokavice in drugo, kar je priskrbela Mestna občina, toliko več je bilo udeležencev čistilne akcije.

In kaj so našli, kar ne sodi v naravo? Pločevino, pločevinke od pijač, plastiko, plastične skodelice, cigaretne ogorke, steklenice, papir, ploščice, celo

Na delu Vaške skupnosti Legen proti reki Mislinji

S KOLESOM V MESTO

Živi zdravo – potuj trajnostno

Udeleženci akcije iz Mestne četrti Štibuh

gradbeni material, fuge, strešne kritine, kose pohištva, zarjavelo kad, stara kolesa, avtomobilske gume in še marsikaj. »Vesel sem, da imamo v Slovenj Gradcu 24 ur odprto bencinsko črpalko, sem pa zelo razočaran nad tistimi ljudmi, ki jo uporabljajo in se znebijo embalaže tako, da jo odvržejo v naravo, namesto da bi jo odnesli v koš za

Na območju Vaške skupnosti Pameče - Troblje

smeti,« je pripomnil eden od udeležencev akcije.

Zbrane smeti so odpeljali prijazni slovenjgraški komunalci. Udeleženci čistilne akcije pa pozivajo vse obiskovalce v naravi, da naj vedno kar prinesejo s seboj, tudi odnesejo nazaj, domov – torej odpadke v koše za smeti ali na druga za to določena mesta.

AP

Očistili okolico vrtca na Legnu

Ena od skupin v VS Legen blizu sv. Jurija

EVROPSKI TEDEN MOBILNOST 2021

16

ETM2021 bo letos ponovno povezal na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za

o

.d

Evropski teden mobilnosti 2021 človeku bo letos ponovno in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. Do vrhunca dogajanja med povezal na tisoče evropskih mest 16. vin prizadevanjih 22. septembrom bodo za po vsej Evropi potekale številne aktivnosti, ki človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti.

Do bodo spodbujale k pametni in trajnostni mobilnosti. vrhunca dogajanja med 16. in 22. septembrom bodo Zavod Ekopren,ki zavod za ekologijo in po vsej Evropi potekale številne Tudi aktivnosti, bodo preventivo pred nesrečami in NVO, spodbujale k pametni in trajnostni mobilnosti. raum AU v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec izvaja promocijo Tudi Zavod Ekopren, zavod za ekologijo in preventivo kolesarjenja v mestnem jedru in okolici. S projektom »S KOLESOM V MESTO« vas pred nesrečami, in NVO raum AU v sodelovanju z želimo spodbuditi, da s kolesarjenjem n a r e d i t e n epromocijo kaj dobrega za svoje Mestno občino Slovenj Gradec izvajata razpoloženje, telesno pripravljenost, za denarnicoS in seveda za okolje. kolesarjenja v mestnem jedru insvojo okolici. projektom S kolesom v mesto vas želimo spodbuditi, da s Vsi kolesarji, ki pridete med 1.nekaj majem in 22. septembrom v center mesta, dobite pri vstopnih kolesarjenjem naredite dobrega za svoje parkirnih kabinah kupon za žrebanje privlačnih nagrad. Nagrada je darilni bon, ki ga lahko razpoloženje, pripravljenost, svojo denarnico vnovčite vtelesno lokalu, označenem s plakatom: »KOLESARJUza PRIJAZEN LOKAL«. Žrebanje bo zadnji petek v mesecu ob 18.00 uri na Glavnem trgu, kjer bomo izžrebali po en darilni in sevedavsak za okolje. bon, ob koncu akcije, 22. septembra, pa še vse ostale darilne bone. Vsako žrebanje bomo popestrili z glasbenimi nastopi.

Vsi kolesarji, kitudipridete med 1. majem in 22. septembrom v center mesta, dobite pri vstopnih Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec na Facebook strani Gremo v mesto parkirnih(www.slovenjgradec.si/Aktualno), kabinah kupon za žrebanje privlačnih nagrad. (www.facebook.com/SlovenjGradecGremovMesto) ter na Zavodu Ekopren FB strani.

Nagrade so darilni boni, ki jih lahko vnovčite ob nakupu v lokalu, označenem s plakatom »Kolesarju prijazen ZA NAGRADO PREJMETE BONEob 18. lokal«. Žrebanje bo vsak zadnji petek v mesecu uri na Glavnem trgu, kjer bomo izžrebali po2021 en darilni EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI bon, ob koncu akcije, 22.ter septembra, pa še vse ostale ŽIVI ZDRAVO POTUJ TRAJNOSTNO Projekt je financiran s strani Mestne občine Slovenj Gradec darilne bone. Vsako žrebanje bomo popestrili tudi z glasbenimi nastopi. Pridružite se nam in uživajte v vožnji s kolesom v mesto. Zavod Ekopren in raum AU EP

.S

22

R

BE

M

TE

TO

20

20

SOM ŽI

V

D IZ

ŽIVI ZDRAVO POTUJ TRAJNOSTNO

R

A

V

O

-P

LE S KO

S V ME O

TU

J

TR

A

JN

O

S

TN

O

14

KUP ONČ EK ŽRE BAN ZA JE

ZA EK NČ PO ANJE EB ŽR

KU

KU PO ŽREBNČEK AN ZA JE

KUPONČEK ZA ŽREBANJE

od 1. maja do 22. septembra 2021 ob akciji EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI

Kulturni dom Slovenj Gradec / Artkino mreža Slovenije 20. 4. do 23. 5. 2021 https://online.artkinomreza.si/

MESTO IN PODEŽELJE /

Center za družine S ponosom vas obveščamo, da smo bili uspešni na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Našo že tako bogato izobraževalno ponudbo dopolnjujemo z novim projektom – Centrom za družine Andeški hram (2021–2025).

Center za družine bo prostor druženja različnih generacij. Skozi različne delavnice in svetovanja bomo nudili podporo pri lažjem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, krepili izboljšanje medsebojnih odnosov in starševskih kompetenc ter skrbeli za izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj.

Vsebine, ki se bodo odvijale v centru: 1) izobraževalne in praktične delavnice na temo razvijanja pozitivnega starševstva, 2) počitniške aktivnosti za otroke in organizirane delavnice za otroke in mladostnike, 3) svetovanje z namenom izboljšanja obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, učenja reševanja problemov ...

Aktivnosti se bodo odvijale na sedežu MOCIS-a in v prostorih večgeneracijskega centra na Glavnem trgu 28a, ki ga lahko obiščete vsak delavnik od 9. do 12. in od 13. do 17. ure ter v času izvajanja vsebin. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki: 070 195 099 ali na e-naslovu: centerzadruzine@mocis.si. Vse aktivnosti centra so za uporabnike brezplačne.

Družina je zaklad. Vabljeni otroci, mladostniki, starši, skrbniki, družine …

D.TAJL

Udobna, barvita in eko Lenuhla Nekoč so bile Lenuhla cote, ki jih nekateri ne moremo pozabiti, sedaj cot ni več, ostal je samo prvi del imena modne znamke, ki zagotavlja, da je vsak kos unikaten in ročno izdelan v idiličnem podpohorskem okolju eko kmetije Adam v Mislinji, kjer je Slovenjgradčanka Lena Koprivnikar našla svojo ljubezen in si ustvarila družino ter imenitne pogoje za ustvarjanje. Lena izbira le okolju in ljudem prijazne materiale, iz katerih nastajajo udobne, edinstvene in neponovljive ter prepoznavne Lenuhla kreacije.

Tudi njena komunikacija s svetom, sploh z občestvom socialnih omrežij, je posebna, dopadljiva, unikatna. Lena te, denimo, sprašuje: “Že mogoče razmišljaš, kaj lušnega si boš ogrnila na sprehod ali v mesto na toplejše pomladne dni?

Jaz imam zate takšen fajni daljši kroj mehke jopce z velikimi žepi. Jo ogrneš, zapneš preko lesenega gumbka in že si parajt za nove pomladne dogodivščine.” Doda tudi vse potrebne tehnične podatke o kosu, ki ga navadno sama na sebi fotografira. Všečne, naravne in barvite podobe odsevajo povezanost avtorice modnih oblačil z naravo in njeno predanost ustvarjanju. *ŠIVAm po naročilu* rada doda v opis. Navadno vesele in pisane kose krasijo *ročno izdelani

gumbi (Adamwoodart)* ter Lenine poslikave, ki jih na tkanine sama tiska.“ Tale potisk obraza z bujno cvetočimi trepalnicami me je čist očaral. Pa sem zašila še en šikan spomladanski pulovrček s tem motivom, Pulover *Obraz* (na fotki opečnato rdeča, v živo precej bolj temna - v velikosti 38 na.VoLjo),” so Lenine besede.

Vsi, ki si želite v pomlad kot prerojeni, pridite v D.tajl Concept Store, Glavni trg 25 v Slovenj Gradcu, kjer vas čakajo Lenini in še drugi kosi.

Devet nas je trenutno rednih članov in še nekaj gostov. Izbira je fina, ob zaprtjih in drugih pripetljajih se za dostavo domenimo.

Karin Potočnik

Kolektiv MOCIS-a

5

>2021

15

KULTURA / KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

Hommage Tisnikarju: zbirka občutene tesnobe V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bodo poletno razstavo posvetili rojaku, precej samosvojemu slikarju Jožetu Tisnikarju, v poklon kateremu nastaja in raste zbirka Hommage Tisnikarju. Na otvoritvi bodo predstavili istoimenski katalog.

Koroška galerija hrani izbor Tisnikarjevih del iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij. In ker je njegova samosvoja in neposnemljiva likovna zgodba »trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence«, kot pravi Marko Košan, kustos razstave, »ostala neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov« kot soočenje, dialog, primerjava ali celo navdih, zbirka Hommage Tisnikarju ne more biti nikoli zaključena.

Začelo se je z gostovanjem v Berlinu tri leta po Tisnikarjevi smrti, ko je KGLU pripravila v galeriji Zitadelle Spandau veliko razstavo njegovih del, postavljenih v dialog s kiparskimi deli Mirsada Begića (kasneje tudi avtorja skulpture Tisnikarju v spomin pred stavbo Koroške galerije). »Ustvarjalno mitologijo obeh umetnikov je utemeljiteljica zbirke Milena Zlatar nato povezala še s slikarskim svetom Zdenka Huzjana.

V bližino “tisnikarjevskega” spraševanja in zavedanja o človekovi minljivosti sodijo tudi dela koroškega slikarja Valentina Omana, slovenjgraška galerija pa hrani 60 njegovih del, ki so prav tako razvrščena v nabor del iz zbirke Hommage á Tisnikar,« še pravi Marko Košan.

Leta 2004 je galerija pridobila grafično mapo s sedmimi litografijami slikarja in grafika Zorana Mušiča. V zbriki Hommage so tudi dela Bogdana Borčića, ki je svojo izkušnjo interniranca v nacističnem koncentracijskem taborišču javnosti razkril dosti kasneje kot Mušić, po Tisnikarjevi tragični smrti pod kolesi tovornjaka je prav njemu v spomin ustvaril nekaj umetniških del.

Odmevno je bilo tudi soočenje Tisnikarjevih podob z deli srbskega slikarja Vladimirja Veličkovića.

Nekaterim je bila navdih sama umetnikova pojava. Jožeta Tisnikarja so v svoje delo vključili nekateri ustvarjalci na drugih področjih umetnosti, tako gledališčniki, pesniki, fotografi.

Med potovanjem po slovenskih galerijah (Obalne galerije Piran, Galerija Murska Sobota, Pilonova galerija Ajdovščina) je »zbirka upodobljenih tesnob« navdahnila še nekaj umetnikov ekspresivne figuralike (Franc Vozelj),

v arhiv KGLU

Herman Pivk, Mojster Tisnikar, 2007, mešana tehnika in pigmentni odtis na platno, 137 x 156 cm

nastala sta čezmejni projekt Podobe telesa in razstavni projekt Memento z deli Zdenka Huzjana in Hermanna Falkeja. »Zbirka se ob tem žlahti z novimi deli, ne le Jožeta Tisnikarja in sopotnikov ter sodobnikov, temveč tudi z deli umetnikov mlajše generacije, kakršen je Matej Čepin,« še dodaja Košan.

AP

ZAVOD RISA

Izšla nova knjiga v lahkem branju Zavod Risa, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, je skupaj s partnerji in s podporo Evropskega socialnega sklada ter Republike Slovenije v projektu Lahko je brati razvil temeljne smernice in orodja za pripravo lahkega branja v slovenščini.

Lahko branje delajo že od leta 2011.

Lahko branje je področje, ki v naši državi še ni dobro razvito, je pa potreba po tovrstnem branju zelo velika. Po raziskavah ocenjujejo, da ga potrebuje približno pol milijona prebivalcev Slovenije. Zavod Risa, ki se ukvarja s podporo ranljivim skupinam ljudi, letos obeležuje 10. obletnico, zato so njihovi sodelavci bralci na različna ministrstva, društva in druge organizacije povprašali vodilne, kaj menijo o lahkem branju in njegovi prihodnosti. Poleg izvajanja lastnega programa Centra za komunikacijo in lahko branje zadnje čase sodelujejo predvsem v evropskih projektih, zaključili so z dvema raziskavama. »Ena anketa v projektu PERLSI (Erasmus+) je namenjena vsej populaciji, druga pa morebitnim

16

ciljnim skupinam lahkega branja.

Izvedeti smo želeli, ali ljudje v Sloveniji, Litvi in Latviji vedo, kaj je lahko branje.

Anketa projekta Train2validate (Erasmus+) pa je bila namenjena ljudem v Sloveniji, Španiji, Nemčiji, Romuniji in Italiji, ki lahko branje že poznajo, ga delajo, testirajo, morda tudi že delajo s testnimi bralci. Testni bralci svetujejo na področju lahkega branja. S to anketo bodo potrjeni programi izobraževanja za testne bralce in za koordinatorje, ki delajo z njimi,« je povedala Tatjana Knapp, direktorica Zavoda Risa, ki se zavzema za pravico ljudi z motnjo v duševnem razvoju, da se jim omogoči dostop do informacij, kulturnoumetniških in drugih vsebin v njim prilagojeni tehniki. V zadnji fazi je Erasmus+ projekt EASIT, v okviru katerega so med drugim nastale kartice veščin in učna gradiva za strokovnjake za pripravo lahko razumljivih avdiovizualnih informacij.

Vsaj tretjina prebivalcev Slovenije potrebuje lažja besedila, lažje informacije. Lahko branje

je potreba in uzakonjena pravica kot pravica do informacij v takšni obliki, da jih lahko posameznik dojame, razume. V Zavodu Risa so pred mesecem dni izdali novo knjigo v lahkem branju Moda in neroda, ki je drugi del iz zbirke v lahkem branju Julija in Peter, pripravljajo pa že tretjo. Knjigo je napisala Aksinja Kermauner z bralci CUDV Črna na Koroškem, ilustriral jo je Gašper Rus. Izšla je tudi nova številka revije v lahkem branju 20 minut. V Zavodu Risa so pričeli tudi z izvajanjem osebne asistence. AP

Glasbena šola Slovenj Gradec vabi k vpisu za šolsko leto 2021/22 – smeri predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, glasba in ples.

Vpis bo potekal v maju, vse ostale informacije dobite na www.glasbena-sg.si.

KULTURA / DA ZGODOVINSKI SPOMIN NE BI ZBLEDEL

Ob 40-letnici ustanovitve pokrajinske muzejske ustanove za Koroško Začetek muzejske dejavnosti v Slovenj Gradcu beležimo po letu 1945, ko je učitelj Bogdan Žolnir, po vrnitvi iz Srbije, kjer se je kot izgnanec priključil uporu proti okupatorju, poleg rednega pedagoškega dela pričel ljubiteljsko zbirati muzealije, zlasti iz časa 2. svetovne vojne. Po letu 1947 so mu pri tem pomagali tudi člani okrajne zgodovinske sekcije, ki ji je predsedoval. Prva razstavna zbirka o NOB je bila javnosti predstavljena 22. 4. 1951 v ustanovljenem Okrajnem muzeju NOB, ki se je osem let kasneje preimenoval v Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec. Njegov ravnatelj Bogdan Žolnir je leta 1963 predlagal, da bi muzej s svojo dejavnostjo pokrival tudi druga območja Koroške regije, tedanji predsednik Zveze koroških partizanov v Celovcu, nekdanji koroški borec in funkcionar Karel Prušnik - Gašper pa je predlagal, da se v raziskovalni opus muzeja vključi tudi protinacistični odpor Slovencev na zamejskem Koroškem. Njuna ideja je bila povod za preoblikovanje tedanjega muzeja v pokrajinsko ustanovo. Kot ravnatelj si je Bogdan Žolnir, vse do upokojitve leta 1974, sicer prizadeval pospešiti preoblikovanje, a so muzej formalizirali le kot eno od organizacijskih enot slovenjgraškega Zavoda za kulturo (ravnatelj je bil akademski slikar Karel Pečko), za vodjo pa je bil imenovan upokojeni profesor Ferdo Fischer - Mojka. Za prostorske potrebe bodoče pokrajinske muzejske ustanove so pridobili prostore v stavbi na Glavnem trgu 24, finančna sredstva pa so zagotovile tedanje štiri koroške občine, Kulturna skupnost Slovenije in Tovarna usnja Slovenj Gradec. Pristojni so skušali angažirati vsaj enega kustosa, toda kljub večkratnemu razpisu kadra ni bilo. Ko sem bil ravnatelj Osnovne šole Franja Vrunča, so me kot zgodovinarja medobčinske strukture s 1. 1. 1980 angažirale kot kustosa z nalogo, da sodelujem pri pripravi scenarijev in izrisov stalnih razstavnih zbirk, hkrati sem vodil odbor za pripravo in pridobivanje zakonskih aktov za konstituiranje pokrajinske ustanove in soglasij za ustanovitev bodočega muzeja od skupščin in izvršnih svetov tedanjih koroških občin. Izpeljati je bilo treba tudi formalno ločitev od Zavoda za

v Tomislav Ivič, Večer, 24. 4. 1981, str. 7

Dan pred otvoritvijo KPMR

kulturo ter pridobiti soglasja občinskih kulturnih skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije glede deležev financiranja bodoče regijske ustanove, kar je koordiniral tedanji tajnik OKS Slovenj Gradec Niko R. Kolar. Prof. Fischer je skrbel za dotok sredstev za redno dejavnost in za nabavo notranje muzejske opreme. Ko je bil v delovno razmerje sprejet tudi bodoči kustos pedagog Marjan Kos, smo ob Žolnirjevi pomoči v dobrem letu dni pripravili nekaj stalnih razstavnih zbirk iz zgodovine koroških Slovencev v letih 1918–1941, pozneje pa tudi iz časa NOB. Občasno smo angažirali tudi zgodovinarje iz Muzeja revolucije Slovenije, z Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, iz Muzeja narodne osvoboditve

Maribor ter s Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Zakonske akte je pripravil domačin, pravnik Oto Štraser. Otvoritev muzeja je bila 25. 4. 1981, slavnostni govornik je bil predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubljani, nekdanji koroški borec in funkcionar Pavle Žaucer Matjaž, svečanost pa je bila hkrati tudi osrednja regijska proslava ob 40. obletnici OF. Uradno je bil Koroški pokrajinski muzej (tedaj revolucije) konstituiran 2. 7. 1981, ko sem kot ravnatelj muzeja oddal vse potrebne zakonske akte za vpis v sodni register Temeljnega sodišča v Mariboru.

Dr. Risto Stojanovič

NOVA ODSEVANJA

Budnica skrivnostnemu umetniku Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec je izdalo novo številko koroške revije za leposlovje in kulturo, v kateri lahko poleg ustaljenih vsebin preberemo zajeten zalogaj iskrivih aforizmov, paberkov pandemijskega samotarjenja pisatelja Andreja Makuca, tudi urednika revije, ki že več kot 40 let predstavlja odlično domoznansko platformo koroški literaturi in kulturi.

Tokrat je likovna priloga plod mlade akademske slikarke, Ravenčanke Tjaše Rener. Sama je napisala nekaj o svojem bivanju v Gani, kjer živi in dela. Predstavila je tudi svoj ustvarjalni postopek z naslovom Nov pristop k tradicionalni likovni praksi modernega portretizma,

5

>2021

čeprav ni praksa slikarjev, da bi pisali o procesih svojega ustvarjanja.

Med drugimi je zanimiv članek Milana Januške o nekdanjem slovenjgraškem džez bendu.

Blaž Prapótnik, predsednik društva, se je še posebej posvetil resnično skrivnostnemu Slovenjgradčanu, rojenemu leta 1948, umrlemu 2010, Andreju Štelcerju - Foxu (pr-foksu), bivšemu sosedu rojstne hiše Huga Wolfa na Glavnem trgu.

V najobsežnejšem članku Odsevanj govori o njem kot o zelo zanimivem oblikovalcu, grafiku, tipografu, kiparju, skratka človeku, ’ki je znal vse’, in, kot si je rekel sam, umetniku na svobodi: »Vzpostavili smo

vzporednice njegovega tipografskega dela s 500 let starimi tiski Cerdonisa, ker je Andrej oblikoval tipografijo, ki je primerljiva z gotico Matevža Cerdonisa. Tu smo želeli vzpostaviti avtorske ustvarjalne prakse, ki bi tonile v pozabo, ker niso nikjer zabeležene.« Slovenjgraška založba Cerdonis je tik pred koronakrizo izdala pesniško zbirko Katje Kočevar, v kateri je bila prvič uporabljena ena od unikatnih renesančnih tipografij slovenjgraškega svobodnega umetnika Andreja Stanislava Štelcerja - Foxa.

AP

Odsevanja – naslovnica (slika Tjaša Rener, oblikovanje Blaž Prapótnik)

17

TURIZEM / KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ

Ponosni na mojstre koroške košte V raziskovalnem projektu, s katerim v okviru projekta Koroška košta želijo pridobiti vpogled v sodobno prehrambno kulturo, kaj kuhamo in kako jemo na Koroškem v letu 2021, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, več kot 80 posameznikov in družin vsakodnevno beleži svoj glavni dnevni obrok.

Projekt so začeli s Klepeti o košti – kustosi etnologi Koroškega pokrajinskega muzeja vsako delovno sredo med 10. in 12. uro v muzeju na gradu Ravne klepetajo o košti z občani. Obiskovalci si takrat lahko ogledajo tudi zbirko kuharskih knjig, ki jo je muzej pripravil skupaj s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Tako so nekateri že prinesli pokazat ali pa muzejski zbirki podarili kak star recept, zvezek receptov ali kak drug predmet, povezan s koroško kuhinjo.

Koroško košto osmišljajo mojstri koroške košte, pravi vodja projekta etnologinja Brigita Rajšter: »To so izjemni posamezniki, ki odlično in strokovno opravljajo dejavnosti, povezane s prehrano, in so s svojim delom zaznamovali odnos do vrednot koroške prehrambne dediščine.

Navdihujejo s svojimi osebnimi zgodbami in svoje delo razvijajo na podlagi kulturne dediščine.« Vse leto bo Koroški pokrajinski muzej v projektu Koroška košta predstavljal njihove življenjske zgodbe, povezane s kulinariko, in njihov prispevek k promociji koroške košte. Trije so že spregovorili o svojih kuharskih mojstrovinah: Peter Račel, dolgoletni predsednik sadjarskega društva za Mežiško dolino (govoril je o koroškem moštu ali sadnem vinu iz stisnjenega sadja), Peter Lenče, pionir promocije koroške košte (zaradi njega danes kločeve nudlne poznajo tudi v drugih krajih po Sloveniji), in Slovenjgradčan Jure Dretnik, ki je z enaindvajsetimi leti dosegel 2. mesto na tekmovanju European Young Chef Award 2019

POLETNI TABOR ZA OTROKE

Flow Ramps Summer camp

Flow Ramps Summer camp je poletni tabor za otroke, stare od 9 do 15 let, ki v objemu neokrnjene narava združuje urbane športe (skateboarding in BMX) in športe na prostem (kopanje v kopalnem jezeru, rafting, adrenalinski park, zipline, sup).

Letošnji tabor bo potekal med 26. 6. in 2. 7. v večkrat nagrajenem Kampu Menina ob reki Savinji. Otroci bodo nastanjeni v apartmajih in mobilnih hiškah ter deležni vrhunske obravnave s strani kompetentnih in visoko motiviranih inštruktorjev.

Nudimo pa tudi možnost brezplačne izposoje opreme (BMX-kolesa, rolke in čelade) ter izbiro vegetarijanskega jedilnika.

Za več informacij in prijavo obiščite spletno stran: www.flowramps.com.

Miha Glavič 18

na Rodosu v Grčiji (vrhunski uspeh mu je prinesla inovacija tradicionalnih kvočevih nudlnov, pri čemer je žirijo prepričal s kombinacijo sadnomesne sladice). V projekt bodo zajete tudi stoletne koroške gostilne s svojo tradicionalno središčno vlogo v lokalnih okoljih.

LET

Na spletu je mogoče prelistati Interaktivni katalog o Koroški košti, kjer je možno brati in poslušati o letošnjem osrednjem projektu, s katerim se je Koroški pokrajinski muzej pridružil popularizaciji prehrambne dediščine.

AP

Mojstri koroške košte

Strategija turizma Na seji mestnega sveta v mesecu marcu je bila sprejeta Strategija turizma Mestne občine Slovenj Gradec za obdobje od 2021 do 2025, ki opredeljuje smernice, vizijo in cilje razvoja turizma v naslednjem kratkoročnem obdobju. Strategija je intenzivno nastajala pod okriljem Javnega zavoda Spotur v obdobju zadnjih šestih mesecev, pri njeni pripravi pa so sodelovali številni predstavniki turističnega sektorja in zunanji sodelavci. Strategija turizma je pomembna za nadaljnji razvoj te panoge, ki bo še naprej ostala pomemben dejavnik gospodarske rasti in generator zaposlovanja v naši občini.

Smernice in prioritete pri razvoju turizma so zajete v viziji razvoja turizma v Mestni občini Slovenj Gradec, v kateri smo zapisali naslednje usmeritve:  Slovenj Gradec bo prepoznavna kulturna in športno-rekreativna zelena destinacija za goste, ki cenijo tako bogato tradicijo kulturne dediščine kot varno izkušnjo avtentičnih petzvezdičnih butičnih doživetij.  Slovenj Gradec je s prijetnim pridihom tradicije prijazno in urejeno mestno središče, ki je kot biser tesno povezano z zelenim plaščem narave, ki ga obdaja.  Vabi na sprostitev in poživitev, na poln vdih kulture in narave v (na) enem mestu. Gost se bo vračal po raziskovanje zgodb, pristnost občutkov in čarobnost lokalnih okusov.

Nova strategija turizma je dokaj obsežen dokument, kljub temu pa jasno opredeljuje vizijo, cilje, potrebne korake za njihovo doseganje ter merljivost turističnih tokov. Hkrati je odprt dokument, ki se bo glede na spremenjene razmere na turističnem trgu lahko redno letno preverjal in posodabljal. Marija Lah

ŽELEZNIKARJEVA ODLIČJA

ŠPORT /

Železnikarjeve plakete Železnikarjeve plakete podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec posameznikom, skupini ali organizaciji, ki deluje na območju MO Slovenj Gradec, kot priznanje za dosežene športne rezultate, uspešno organizacijsko in/ali strokovno delo na področju športa.

Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj pri Mestnem svetu MO Slovenj Gradec je odločila, da Železnikarjeve plakete v letu 2021 prejmejo Jože Plaz, Franc Poklič in Stojan Železnik. Železnikarjeve nagrade v letu 2021 ne bodo podelili.

Jože Plaz Jože Plaz, vsem bolj poznan kot Jožek, je legenda slovenjgraškega in slovenskega rokometa, ki že skoraj 30 let prostovoljno pomaga pri rokometnih treningih in tekmah v Športni dvorani Slovenj Gradec. Z veseljem ustreže vsakemu, ki potrebuje pomoč pri izvedbi treningov, tako rokometnih kot tudi nogometnih in atletskih. Kljub temu pa daleč največ svojega časa nameni delu in pomoči rokometnemu klubu. Zagotovo je bil

prisoten na več treningih in tekmah kot katerikoli igralec, trener ali rokometni delavec v zgodovini slovenjgraškega rokometa.

Poskrbi, da je skoraj neopazno opravljeno marsikatero drobno delo, tako med drugim redno lepi plakate, skrbi za led, izobeša reklamne transparente, briše parket na tekmah in redno spremlja člansko in mladinsko ekipo kluba na tekmah v gosteh. Je priden in zanesljiv, svoje delo vedno opravlja z nasmehom na ustih. Pravzaprav ni treninga, tekme ali kakršnekoli druge aktivnosti, na kateri ne bi bil prisoten. Vsa ta njegova požrtvovalnost in predanost je bila že večkrat nagrajena, saj je za svoje prostovoljno delo prejel že mnogo priznanj.

Njegova pomoč je za Rokometni klub Slovenj Gradec 2011 neprecenljiva, zato v klubu upajo, da jim bo pripravljen pomagati tudi v prihodnje.

Izredno sem vesel in hvaležen, da okolje prepozna delo, ki ga z veseljem opravljam.

To je vsekakor potrditev in inspiracija za nadaljnje sodelovanje z Rokometnim klubom Slovenj Gradec.

Franc Poklič Franc Poklič je ustanovni član Konjeniškega kluba Cross Country Club Legen. Leta 1993 je z nekaj zanesenjaki in ljubitelji konj ustanovil klub, ki še danes uspešno povezuje mlade in stare ljubitelje konjeništva. Pod njegovim mentorstvom se organizirajo vse aktivnosti in projekti v klubu. Skrbi za vzdrževanje konj, organizacijo dela, nego in skrb za konje, veterinarsko oskrbo v sodelovanju z lokalnimi veterinarji in še marsikaj. Bil je glavni pobudnik selitve kluba na novo lokacijo ter izgradnje vseh

objektov. Odlično se znajde pri delu z ljudmi in uspešno koordinira ter usmerja klubske aktivnosti, tj. aktivnosti, namenjene najmlajšim (jahalne urice za otroke, počitniške delavnice, tabori …), aktivnosti za osebe s posebnimi potrebami, sodelovanje pri organizaciji pustnega karnevala, sodelovanje na srednjeveških dnevih in podobno. Po njegovi zaslugi so v klubu začeli z usposabljanji za pridobitev nazivov jahač 1 in jahač 2, v izobraževalni proces pa je vključil tudi srednješolce (izbirne vsebine). Ima nepogrešljivo vlogo v povezovanju pri dogodkih v ožji lokalni skupnosti Legen, povezovanju s krajevnimi organizacijami in ostalimi konjeniškimi društvi.

Pomembno vlogo ima tudi v ekipi konjenikov civilne zaščite, kjer je poveljnik.

V konjeniškem klubu so prepričani, da je

njegova vloga v klubu in širše neprecenljiva in da je s svojim delom znatno pripomogel k dvigu kakovosti življenja v naši skupnosti.

Ob prejemu Železnikarjeve plakete sem počaščen in ponosen, da sta bila trud in delu v klubu prepoznana tudi strani MO Slovenj Gradec. Bi pa poudaril, da so za to priznanje zaslužni prav vsi, ki so v letih od ustanovitve pomagali pri delu v klubu. Zagotovo pa takšno priznanje pomeni še dodatno motivacijo za nadaljnje delo.

Stojan Železnik Stojan se je nad judom navdušil pri 12 letih, ko je pričel obiskovati treninge pod vodstvom trenerja Ruslana Yankovskega. Skupno je osvojil 9 odličij na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah, med njegove največje tekmovalne uspehe pa lahko uvrstimo 7. mesto na evropskem pokalu.

Diplomiral je na Nacionalni univerzi za šport in telesno kulturo v Kijevu, smer športno treniranje, in tako pridobil naziv diplomirani trener juda. Po vrnitvi v Slovenj Gradec je v domačem judo klubu pričel s treningi mlajših selekcij. V dosedanjih 12 letih trenerskega dela je pod njegovim vodstvom

5

>2021

vadilo več kot 600 otrok. Številni med njimi so osvojili odličja na državnih prvenstvih, neredki so postali državni prvaki. Nekateri izmed njih pa posegajo po medaljah tudi že na večjih mednarodnih tekmovanjih.

Vsa ta leta je ena ključnih oseb pri organizaciji in izvajanju vseh dogodkov, ki jih organizira slovenjgraški judo klub; tabori, regijska in državna tekmovanja ter mednarodni turnir Koroška open.

Zaradi aktivnega znanja nemškega, angleškega ter ruskega jezika uspešno skrbi za sodelovanje s številnimi klubi po celem svetu.

Leta 2018 je prevzel predsedovanje Judo zveze Koroške s ciljem organizirati vadbo juda na vseh osnovnih šolah na Koroškem. Leta 2019 je kot trener juda deloval tudi na Norveškem. V Judo klubu Acron Slovenj Gradec so bili njegove vrnitve zelo veseli. Danes je kot trener nacionalne panožne zveze zaposlen pri Judo zvezi Slovenije

in v domačem okolju skrbi za selekcije do 16 in do 18 let, poleg tega pa koordinira delo v mlajših selekcijah.

Lepo je vedeti, da ljudje opazijo trud opravljenega dela in uspešno zgodbo, ki jo pišemo v klubu. Vse to pa vendarle ni plod mojega dela, ampak celotne ekipe Judo kluba Acron Slovenj Gradec. Seveda pa sem sam zelo vesel priznanja, ki mi daje dodatno motivacijo in moč za doseganje zastavljenih ciljev v prihodnje.

19

19

ŠPORT /

PRIZNANJA ŠPORTNE ZVEZE SLOVENJ GRADEC ZA LETO 2020

Športna zveza Slovenj Gradec vsako leto podeljuje priznanja na področju športa v Mestni občini Slovenj Gradec. Kandidate za priznanja lahko predlagajo pravne in fizične osebe na podlagi objavljenega javnega razpisa. Priznanja se podeljuje le športnikom, športnim delavcem in društvom, ki so člani športne zveze, ter športnim pedagogom, ki svoje delo opravljajo v slovenjgraški občini.

O dobitnikih priznanj odloča komisija za podelitev priznanj na področju športa, sestavljena iz športnih strokovnjakov in funkcionarjev, ki delujejo v naši občini.

Najvišja priznanja Športne zveze Slovenj Gradec so plaketa in nazivi naj športnica, naj športnik in naj ekipa leta.

NAJ ŠPORTNICA NEJA DVORNIK Naziv naj športnica leta 2020 je osvojila alpska smučarka Neja Dvornik, članica Smučarskega kluba Dvornik transport in članica slovenske ženske ekipe za svetovni pokal.

Neja je na smučeh prvič stala pri dveh letih, resneje pa trenira že 12 let. V preteklosti je že dosegla zelo dobre rezultate na državnem in mednarodnem nivoju. V sezoni 2019/20 je nastopila na 15 tekmah evropskega pokala, 8 tekmah svetovnega pokala ter drugih tekmovanjih mednarodnega ranga. Na mladinskem svetovnem

prvenstvu v norveškem Narviku je osvojila drugo mesto in tako postala svetovna mladinska podprvakinja v veleslalomu.

NAJ ŠPORTNIK ALJAŽ DVORNIK Naj športnik leta 2020 je alpski smučar Aljaž Dvornik, član Smučarskega kluba Dvornik transport, Smučarske Zveze Slovenije in član OKS. Zaradi epidemije koronavirusa je v lanski sezoni odpadlo veliko tekem, sezona se je tako zaključila že konec februarja. V sezoni 2019/20 je Aljaž nastopil na 11 tekmah evropskega pokala, najboljši uvrstitvi pa dosegel v slalomu, in sicer 4. ter 6. mesto. Trenutno zaseda na lestvici evropskega pokala 44. mesto med 233 tekmovalci.

Aljaž je v pretekli sezoni dokazal, da se z leti odrekanja, treniranja in z močno željo lahko prebije na tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju.

NAJ ŽENSKA EKIPA ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC Priznanje za najboljšo ekipo leta 2020 v ženski kategoriji si je prislužila ekipa mladink Atletskega kluba Slovenj Gradec, ki je v postavi Neja Frajdl, Nina Hleb, Zala Katarina Hovnik, Neža Jelen Križovnik, Melina Kelaidis, Janine Lužnik, Maša Pirnat, Zala Sekavčnik, Ivana Simonović, Tjaša

NEJA DVORNIK

ATLETSKI KLUB SLOVENJ GRADEC

ALJAŽ DVORNIK

20

ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC

Mori, Nika Smodiš, Manca Šverc, Vita Vovk in Lana Verhovnik na državnem mladinskem ekipnem prvenstvu U20, v konkurenci 16 klubov, osvojila izjemno tretje mesto. Mladinke so zaostale le za ekipo ljubljanskega MASSA in celjskim Kladivarjem, kluboma z bistveno daljšo tradicijo in večjim številom atletov. S tretjim mestom in doseženimi 11.774 točkami so dosegle nov mejnik v kategoriji ekipnih tekmovanj. Po predlanskem 4. mestu na državnem prvenstvu in 3. mestu na atletskem pokalu Slovenije so dekleta znova pokazala, da spada ta generacija atletinj v sam vrh slovenske ženske mladinske atletike.

NAJ MOŠKA EKIPA ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC Najboljša ekipa leta 2020 v moški konkurenci je članska ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011. Slovenjgraški rokometaši so v sezoni 2019/20 nastopali v družbi najboljših slovenskih ekip, v Ligi NLB. Ob prekinitvi prvenstva marca so zasedali 10. mesto, ki jim je zagotavljalo obstanek med prvoligaši. Še bolj pa so se izkazali v jesenskem delu sezone 2020/21, po katerem so zasedali odlično četrto mesto in bili zagotovo najprijetnejše presenečenje Lige NLB. Ko epidemiološke razmere dopuščajo, so tekme v slovenjgraški dvorani zelo dobro obiskane, v klubu pa se s številnimi spremljevalnimi aktivnostmi trudijo, da so to dogodki za vso družino.

ŠPORT /

PRIZNANJA ZA ŠPORTNE USPEHE IN DOSEŽKE ČLANSKA KONKURENCA ŽENSKE Maja Pogorevc (Atletski klub Slovenj Gradec): reprezentantka Slovenije, 1. mesto državno prvenstvo, 10. mesto balkansko prvenstvo in 12. mesto mednarodni miting na Dunaju MOŠKI Aljaž Dvornik (Smučarski klub Dvornik Transport): reprezentant Slovenije, 4. in 6. mesto v evropskem pokalu EKIPNO Rokometni klub Slovenj Gradec 2011: Liga NLB: 10. mesto v nedokončani sezoni 2019/20, 4. mesto po jesenskem delu sezone 2020/21 MLADINSKA KONKURENCA ŽENSKE Neja Dvornik (Smučarski klub Dvornik Transport): 2. mesto v veleslalomu na svetovnem mladinskem prvenstvu MOŠKI Nace Herkovič (Judo klub Acron Slovenj Gradec): državni prvak v kategoriji do 21 let, 2. mesto na državnem prvenstvu v članski kategoriji, državni prvak v kategoriji kat, 1. mesto na tekmovanju za slovenski pokal ŽENSKE EKIPNO Atletski klub Slovenj Gradec: 3. mesto na državnem prvenstvu MOŠKI EKIPNO Atletski klub Slovenj Gradec: 5. mesto na državnem prvenstvu

Priznanje za športne uspehe prejme tudi mladinska ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011 za 9. mesto v nedokončani sezoni 2019/20 1. mladinske lige.

KADETSKA KONKURENCA DEKLETA Zala Sekavčnik (Atletski klub Slovenj Gradec): 1. mesto na državnem prvenstvu za mladinke v teku na 800 m, 3. mesto na mednarodnem mitingu na Dunaju v teku na 800 m FANTJE Aleksej Klemenčič (Atletski klub Slovenj Gradec): 2. mesto na državnem prvenstvu v teku na 1500 m, 8. mesto na mednarodnem mitingu na Dunaju v teku na 1500 m DEKLETA EKIPNO Atletski klub Slovenj Gradec: 6. mesto na državnem prvenstvu FANTJE EKIPNO Atletski klub Slovenj Gradec: 6. mesto na državnem prvenstvu KATEGORIJA DO 15 LET (dečki in deklice) EKIPNO Športno društvo Sele - Vrhe: 3. mesto na državnem prvenstvu v badmintonu do 13 let DEKLETA Jevgenija Gajič (Judo klub Acron Slovenj Gradec): državna prvakinja v kategoriji mlajših kadetinj in dve 1. mesti na tekmovanjih za slovenski pokal

FANTJE Nejc Blažun (Atletski klub Slovenj Gradec): 3. mesto na državnem prvenstvu v teku na 1000 m in 3. mesto na državnem dvoranskem prvenstvu v teku na 1000 m VETERANI V kategoriji VETERANOV je naziv najboljše športnice leta 2020 osvojila Mihaela Sušec, članica Društva invalidov Slovenj Gradec, ki je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v parastrelstvu, ki je bilo v Ljubljani.

PRIZNANJE ZA PRISPEVEK K RAZVOJU IN UVELJAVITVI ŠPORTA Na predlog Društva upokojencev Slovenj Gradec priznanje prejme Stanislav Oblak.

Stanislav Oblak je že od leta 1994 član društva upokojencev. Vsa leta se je aktivno ukvarjal s športom in rekreacijo. Leta 1998 je prevzel vodenje sekcije za streljanje z zračno puško, leta 2009 pa postal predsednik komisije za šport, v katero je vključenih kar 12 športnorekreacijskih panog. Pod njegovim vodstvom so prav vse delovale uspešno in dosegale zavidljive rezultate, med drugim številne naslove pokrajinskih in državnih prvakov, še posebej v smučanju, streljanju z zračno puško, kegljanju in balinanju.

Ekipe pod njegovim vodstvom tekmujejo na vseh tekmovanjih v naši občini. Vse naloge opravlja prostovoljno, s svojim delom je veliko prispeval k ugledu društva in MO Slovenj Gradec. MaN

Tenis klub 96 Slovenj Gradec Tenis klub 96 Slovenj Gradec je bil ustanovljen leta 1997 in bo prihodnje leto praznoval 25. obletnico delovanja. Temelji za ustanovitev prvega teniškega kluba v naši občini so bili postavljeni že tri leta prej, ko se je družina Murko – na čelu z velikim teniškim navdušencem Vinkom Murkom Hajtnikom – odločila, da bo postavila tri peščena teniška igrišča, ki bodo na voljo vsem ljubiteljem tega športa. V letu 1996 je bila tam odigrana prva teniška liga dvojic, odvijale pa so se še številne druge aktivnosti. Vse to je bodoče člane kluba povezalo do te mere, da so se odločili za ustanovitev kluba, ki je dobil ime po številu (96) članov lige, ki so sodelovali v prvem letu.

V dobrih 20 letih je na nekdanji njivi zrasel sodoben teniški center z dvorano, v kateri sta dve igrišči s tepih podlago, in petimi zunanjimi peščenimi igrišči. Na ta način imajo člani Teniškega kluba 96 in ostali ljubitelji tenisa možnost treninga oziroma rekreativne igre skozi vse leto. V klubu nudijo prostor prav vsem generacijam, od tistih najmlajših, ki v okviru teniške šole šele spoznavajo ta šport, do veteranov, ki moči merijo na veteranskih teniških turnirjih.

Trenutno je v klub včlanjenih 120 odraslih ljubiteljev tenisa in kar 90 otrok, v okviru kluba pa delujejo naslednje selekcije: teniški vrtec, mini tenis, midi tenis, teniška šola, tenis U-12, tenis

5

>2021

V klubu vseskozi poudarjajo, da tenis ni zgolj igra, temveč tudi priložnost za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev ter medgeneracijsko sodelovanje. Zato vse ljubitelje tenisa in tiste, ki bi radi spoznali to čudovito igro, vabijo, da se jim pridružijo.

MaN

Vpis v nogometno šolo Lan Konečnik U-14, mladinski in članski tenis. Člani Teniškega kluba 96 Slovenj Gradec sodelujejo na državnih tekmovanjih pod okriljem Teniške zveze Slovenije in na mednarodnih tekmovanjih.

V letošnji sezoni je najvidnejše rezultate dosegel Lan Konečnik, ki je na državnem prvenstvu do 12 let osvojil drugo in tretje mesto. Zelo uspešen je bil tudi na turnirjih državnega ranga, kjer je osvojil prvo in dve drugi mesti.

V okviru rekreativnega tenisa v klubu organizirajo Koroško teniško ligo za rekreativce, kjer tekmuje 60 tekmovalcev iz cele Koroške. Prav tako v njihovi organizaciji poteka liga dvojic. V kategoriji nad 50 let sodeluje 24 tekmovalcev, v kategoriji nad 60 let pa 16 igralcev.

V Nogometni šoli Slovenj Gradec smo v letu 2021 oblikovali novo vodstvo s predsednikom Davidom Kašnikom. Treningi potekajo dva- do trikrat tedensko na slovenjgraškem stadionu pod taktirko sedmih trenerjev. Želimo si novih moči, zato vabimo k vpisu v nogometno šolo vse željne treniranja nogometa in pridobivanja novih znanj z obilo zabave. K vpisu vabimo fante od letnika 2008 do letnika 2017.

Informacije o vpisu najdete na: nk.slovenjgradec@gmail.com ali na telefonskih številkah: 070 847 810 (Tomaž Lipnik, strokovni vodja), 031 518 513 (Žan Grešovnik).

21

MLADI/ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

Praktično izobraževanje študentov Študenti 2. letnikov Višje strokovne šole Slovenj Gradec so se tudi v času pandemije, v aprilskem tednu zaprtja države, odpravili na opravljanje praktičnega izobraževanja. »Nekateri to opravljajo fizično v podjetjih in ustanovah, kar nekaj pa je takih, ki delajo na daljavo.

Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti. Tisti prvi, ki delajo v podjetjih, se morajo držati zaščitnih ukrepov, tisti drugi, ki delajo na daljavo, pa morda pogrešajo boljšo komunikacijo z mentorji in ostalimi sodelavci,« pojasnjuje ravnateljica mag. Janja Razgoršek.

Študenta 2. letnika programa Informatika Sara Omerović in Dario Anakiev opravljata praktično izobraževanje kar na Šolskem centru Slovenj Gradec. Kot pravi ravnateljica, je namreč treba veliko postoriti na vzdrževanju, posodabljanju in načrtovanju informacijske tehnologije. »Morda je zdaj, ko ni toliko dijakov in študentov v učilnicah in predavalnicah, najboljši čas za to, da se v okviru 400 ur, kolikor traja praktično izobraževanje, naloga opravi profesionalno. To je zelo dobrodošlo za sedanje in bodoče dijake in študente.« MN

Dario, študent 2. letnika programa Informatika: Menim, da je delo, ki ga opravljam na šoli, zanimivo. Vsak dan se naučim kaj novega, prav tako delam s sošolko iz istega programa, kar pomeni, da delo teče hitreje in bolj kvalitetno.

‘Več glav več ve’. Se pa tudi preko te prakse pripravljam na bodoče delo v kakšnem podjetju, kar so zame sami plusi.

Sara, študentka 2. letnika programa Informatika: Kot že lani sem tudi letos imela priložnost opravljati praktično izobraževanje na naši šoli in lahko povem, da je praksa tukaj res nekaj ‘’posebnega’’ – poleg zanimivih, ‘’razgibanih’’, predvsem pa poučnih delovnih opravil k dobremu delovnemu vzdušju pripomorejo tudi zaposleni, ki so nama s sošolcem pri opravljanju delovnih nalog v veliko pomoč. Delo kot takšno ni toliko zahtevno in naporno, vsekakor pa zahteva malce pozornosti, natančnosti in tudi nekaj potrpljenja. In še najpomembnejše – delati z voljo in optimizmom pomeni delati dobro in kvalitetno.

AKTIVNI MLADI LESARJI

Nove klopi v Kuharjevem parku Dijaki z lesarskega področja že delajo v novi, sodobni delavnici. Na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta je letos za 20 % večji vpis v različne programe.

Zaključen je skupni projekt Mestne občine Slovenj Gradec, Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec in dijakov lesarskega področja Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, s katerim je Slovenj Gradec v času pomladnega urejanja mesta in okolice na pobudo Mestne občine bogatejši za novo pridobitev: lesene klopi, ki so jih izdelali in montirali dijaki mizarji.

Z namenom, da uredijo Kuharjev park v mestnem jedru, so Mestna občina in dijaki stopili skupaj že pred dvema letoma. »Ker nam ni vseeno, v kakšnem mestu živimo, in ker zelo dobro sodelujemo z MO SG, smo izvedli del pouka na terenu, kjer so dijaki z lesarskega področja pripravili lesene dele in jih nato skupaj z mentorji namestili na klopi. Čaka jih še označba vseh dreves. Potem bo park res lep, zato pričakujemo, da bomo skupaj pazili nanj in da bo dolgo časa ostal tak, kot je sedaj, zgleden in uporaben,« pravi ravnatelj Bernard Kresnik. Na Mestni občini so zelo hvaležni za njihovo sodelovanje, zahvaljujejo se tudi Komunali, ki je organizirala popravila betonskih delov klopi.

V neposredni bližini srednje šole raste sodoben šolski center. Lesarji so ponosni na novo lesarsko delavnico, v kateri delajo že 2 meseca. V njej so zelo dobri pogoji za pridobivanje znanj in

22

spretnosti, kar jim bo lahko odlična podlaga za poklicno kariero, seveda tudi za nadaljnji študij.

Poleg delavnice stoji tudi že nova telovadnica, ki bo kmalu dana v uporabo. V prostorih nove dvorane v kratkem načrtujejo otvoritev prve razstave v novih prostorih, to bo Čar lesa, ki nastaja v sodelovanju z lesarskim oddelkom Biotehniške fakultete v Ljubljani in dr. Francem Pohlevnom.

Investicija novega dela šolskega centra poteka v dveh fazah, v drugi bodo zgrajene specializirane in splošne učilnice ter kuhinje in strežba, kar bo tudi kmalu predano namenu. »Na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v primerjavi

z lanskih letom zaznati 20 % povečan obseg vpisa v različne programe naše šole. To nam vliva pogum in skupaj z novimi šolskimi prostori optimistično zremo v prihodnost,« še dodaja ravnatelj Bernard Kresnik. AP

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. maja na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec.

Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si.

UMETNOSTNI SLOG V EVROPI, V 17. IN V 18.

STOL.

AMERIŠKA IGRALKA KIM

ENKA

UBLAD TRNKOZY

GRŠKI KIPAR (IZ 5. STOL. PR. N. Š.)

Nagrade majske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: torba

OCET

ŽARO TUŠAR

MEDVED KOT OTROŠKA IGRAČA

GRŠKI NARODNI PLES

2. nagrada: pisalni set

JAPONSKA PRETAKANJE NABIRALKA SOLZ BISEROV

3. nagrada: majica

Dodatne informacije na spotur.si.

Nagrajenci aprilske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Gorskokolesarski vodnik Koroška Tina Hovnik, Vrhe 40, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: majica Slovenj Gradec Stanko Jehart, Šentjanž 18, 2373 Šentjanž 3. nagrada: cevasta ovratna ruta Slovenj Gradec Jožica Logar, Pameče 138, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti –dežurna služba T 041 650 429

NEMŠKI FILOZOF GEORG (1778-1841)

SLOVENSKI PISATELJ ALOJZ (1924 – 2018)

Nagrade podeljuje MOCIS.

Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev.

Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

NERESNICA

SLOVENSKA SLIKARKA, ILUSTRATORKA, LUTKARICA, REŽISERKA IN SCENOGRAFINJA VOGELNIK

NASELJE V OBČINI ZREČE

SKUPNOST VEČ ŽUPNIJ KATOLIŠKE CERKVE DIMITRIJ RUPEL

SKUPINA ZAHODNIH MAJHEN RT MONGOLOV BOBNEČ GLAS, KI SLEDI BLISKU PETER AMBROŽ

ZLATA DEŽELA, OBLJUBLJENA DEŽELA PETICA KRAJ PRI BLEDU

VŽIGALICE (POGOVORN O) NIČVREDNA ROBA

ITALIJANSKI SKLADATELJ ORTOLANI

ALOJZIJ ŠUŠTAR

ČEŠKI REŽISER PRIIMEK IN SLOVENSKEG IME SL. A FILMA KIPARJA VESNA (1874 – 1944) FRANTIŠEK (1913-1972)

NEKDANJA ITALJANSKA VALUTA

OBLIKOVALE C NOVAK KRAJ NAD SODRAŽICO

FITOPATOLOGINJA MILJEVA

EGIPČANSKA SL. IGRALEC BOGINJA BINE PRAVICE IN RESNICE, RAJEVA HČI

IND. IGRALEC KARNO

REKA V SRBIJI, PRITOK MORAVE SEVERNI DEL AZIJE PTIČ IZ DRUŽINE DEŽEVNIKOV

INDIJSKI BOG OGNJA IN DOMAČEGA OGNJIŠČA

LOJZE PETERLE

NOBELOVA NAGRAJENKA ZA MIR AUNG SAN SU

KITAJSKO AMERIŠKI FIZIK YUAN (1912-2003)

NARAZLOČN O PISANJE TULEC, ETUI

MUSLIMANSKO MOŠKO IME

REKA V SEVERNOZAHODNI EVROPI BEETHOWNO -VA SINFONIJA JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO

PRIPOMOČKI PRI DELU

MLEČNA ŽLEZA PRI KRAVAH

OKRAJŠAVA ZA HEKTAR

POGAN, VELIKAN

PRHA MORSKI VAL, TOMAŽ KI SE POJAVI PO POTRESU, DOMICELJ ZDRSU ZEMELJSKIH TAL ALI OGNJIŠKEGA DELOVANJA GLAVNO MESTO TADŽIKISTAN A

KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN STANE UREK

KEMIJSKI SIMBOL ZA ERBIJ ANTON NOVAČAN

VODLJIV ZRAKOPLOV, NAPOLNJEN S PLINOM, LAŽJIM OD ZRAKA

NOČNI LOKAL

SLOVENSKI GLASBENI PEDAGOG DARIAN

REKA V SEVERNI ITALIJI (ADIGE) MESTO V FRANCIJI, V NORMANDIJI, OB REKI SENI

Rešitev prejšnje križanke: ŠTREKNA KOLESARSKA POT, ATLANT, MLEKAR, AOMORI, ŠTREKNA, KLEIN, ID, BORORO, RSA, JA, ANATOLE, TLA, REGIMENT, AA, OSLA, SEVERNIK, NAT, AJAS, CAL, KANE, RARITETA, AŽ, RIS, NATAN, REK, SKRNOBA, INKASANT, TO, MAPA, KOVAČ, ASTIBO, KOČIJA, STINAT, VREČAR

Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

5

>2021

23

ZADNJA STRAN /

FOTOREPORTAŽA

VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD SLOVENJ GRADEC

Skrb za okolje Tudi enote slovenjgraškega vrtca so se pridružile čistilni akciji ob svetovnem dnevu Zemlje. Najprej so vzgojiteljice z otroki prebirale literaturo o skrbi za okolico, potem pa so skupaj načrtovali dejavnosti, s katerimi so podkrepili njihove cilje: razvijati naklonjen, odgovoren in spoštljiv odnos do žive in nežive narave ter seznaniti otroke s pomenom njihovega sodelovanja pri skrbi za čisto okolje. »Pomembno je, da najmlajše že zgodaj ozaveščamo o odnosu do narave, jim omogočimo, da naravo opazujejo, se v njej igrajo, jo spoznavajo in odkrivajo, kaj vse jim narava nudi in daje,« pojasnjuje Milena Keber, vzgojiteljica v vrtcu na Legnu. MN

MESTNA ZGODOVINA

Slovenjgraški veliki požar, 10. maj 1903 »Bila je četrta nedelja po veliki noči. Ob pol treh popoldne je iz do sedaj neznanih razlogov v Cerkveni ulici št. 82 v lopi za hišo zagorelo. Ogenj se je zaradi silovitega južnega vetra z divjo hitrostjo razširil čez severovzhodni del mesta. V manj kot eni uri je bila polovica mesta v plamenih, 77 stavb je pogorelo. Mestna župna cerkev in zvonik sta bila izven žarišča požara, veter pa je pihal na drugo stran, zato je obstajalo majhno upanje, da jima bodo plameni prizanesli. Ker je bila streha zvonika pokrita z macesnovimi deščicami, ki so bile poleg vsega še stare in zaradi suše presušene, je zadostovala majhna iskra in zanetila požar.

Ob pol štirih je zvonik že postal žrtev plamenov, zaustavili pa so se tudi kazalci stolpne ure, saj je vročina ukrivila in zvila žice napeljave. Ker so se še vedno goreči deli ostrešja zaradi divjanja vetra zrušili na severno stran, strop nad zvonico pa je bil oskrbljen z estrihom, se je zdelo, da požarne ogroženosti ni več.

Toda temu ni bilo tako. Ko je požar začel popuščati, se je mežnar mestne župne cerkve Jakob Presker povzpel v stolp k zvonom, vendar se je takoj vrnil k župniku z novico, da se je skozi odprtino v kotu zvonika, skozi katero se pride v notranji strešni prostor, od zgoraj skotalilo žareče oglje, zaradi česar je leseno ostrešje začelo tleti. Opozoril je, da se je v tistem trenutku še moč izogniti nevarnosti požara, če bi šlo nekaj mož v zvonik in pogasilo tleče lesene dele. Vprašanje pa je bilo, od kod pripeljati gasilce. Prostovoljni gasilci in ostali moški so bili tam, koder je še besnel ogenj, saj so bili zaposleni z gašenjem in deloma z reševanjem imetja. V bližini tudi ni bilo nikogar od domačih. V tem kritičnem trenutku je prišlo na srečo mimo nekaj ljudi iz okolice, predvsem iz Šmartnega, z namenom, da bi le opazovali veliko predstavo požara. Na te može se je z rotečim pozivom obrnil župnik in jih pridobil za pomoč. Voljni so sledili pozivu in se podali v zvonik ter takoj zahtevali vodo, ki so jo navzgor podajali moški in ženske. Gašenje je trajalo dobre tri ure; ob pol osmih so zazvonili z vsemi zvonovi in s tem sami razglasili uspeh svojega reševanja. Župnik je vplival na zavarovalnico Riunione Adriatica, da je za rešitev zvonov pred uničenjem izplačala odškodnino v višini 200 kron; razdelili so jo med vse, ki so pomagali v stiski.« (nemški zapis v mestni župnijski kroniki)

Slovenj Gradec pred požarom in po njem. Razglednica poslana 26. 4. 1904, last F. Verovnika.

v KPM

Vojaki 17. pešpolka iz Celovca čistijo ruševine v Meškovi ulici, 14. maja 1903. v KPM

v KPM