ZBOROVODJA JANEZ KOLERIČ
40 LET NJEGOVE GLASBENE IN ZBOROVSKE POTI (1979 – 2019) Rodil se je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Glasbeno šolo je končal v Slovenj Gradcu, kjer se je pri profesorju Juriju Bocaku učil igranja na harmoniko in bil član harmonikarskega orkestra Glasbene šole Slovenj Gradec. Po končani klasični gimnaziji v Zagrebu, kjer se je učil tudi igranja orgel, se je vključil kot pevec v domači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom organista Ivana Ridla in v Kulturno društvo Šmartno, kjer je bil aktiven v dramski skupini in nekaj let tudi predsednik društva. Polnih 23 let je bil harmonikar folklorne skupine »Rej« Šmartno, nekaj let pa tudi predsednik skupine. Na Osnovni šoli v Šmartnem je ustanovil in 5 let vodil tamburaški orkester. Z bratoma Božidarjem in Francem je pri Kulturnem društvu Šmartno ustanovil ansambel Forum, leta 1988 pa v nadžupniji Šmartno tudi ansambel Samarijan, ki je izvajal ritmično duhovno glasbo. V obeh ansamblih je aktivno sodeloval, 13 let pa je v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu opravljal službo organista. Pot zborovodje je pričel v letu 1979, ko je prevzel vodenje ženskega zbora Slovenka pri Društvu upokojencev v Šmartnem in ga vodil 22 let. Pri Gasilskem društvu Šmartno je ustanovil moški, pri Kulturnem društvu Šmartno pa dekliški zbor, na Srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu dekliški zbor in v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu otroški zbor, ki je prerasel v mešani mladinski zbor sv. Cecilije in ga vodil 5 let. Z dekliškim zborom KUD Šmartno pri Slovenj Gradcu je dosegal najvišja mesta na državnih revijah mladinskih zborov v Zagorju ob Savi in na mednarodnih festivalih v Evropi (Češka, Slovaška, Avstrija in Grčija). V Grčiji je z dekliškim zborom Šmartno na mednarodnem zborovskem festivalu leta 1995 prejel prvo nagrado v kategoriji mladinskih zborov. Na Koroškem, Mislinjski, Šaleški in Svinjski dolini je vodil in vodi številne zbore in male vokalne skupine. Za svoje delo z zbori se nenehno izpopolnjuje na zborovskih seminarjih in črpa znanje tudi pri različnih slovenskih mojstrih zborovske glasbe. Je tudi aktiven član Slovenskega Cecilijinega društva. Štiri leta pa je pel v mešanem pevskem zboru Glasbene matice v Ljubljani in 6 let v 60 članskem moškem pevskem zboru »Viribus unitis« Slovenija, ki ga je vodil zborovodja Tomaž Tozon. S svojimi vokalnimi zasedbami je posnel 32 nosilcev zvoka zborovske glasbe. Leta 1993 je posnel 10 avtorskih vokalno instrumentalnih skladb - balad, ki so izšle na avdio kaseti z naslovom »Tebi«. Je tudi pobudnik in organizator Krpačevih dni v Šmartnem in Srečanj pevskih zborov in godb gasilskih društev Slovenije, prireditve so postale tradicionalne.
Na njegovo in prošnjo GZ Slovenj Gradec je Gasilska zveza Slovenije leta 1993 pesem domačina Ivana Krpača »Gasilska« uradno razglasila za himno slovenskih gasilcev. Ob 60 letnici rojstva gasilske himne pa je v Šmartnem leta 2009 pripravil spominsko prireditev in uredil bilten »Rojstvo in pot himne gasilcev Slovenije«, ki jo je izdala Gasilska zveza Slovenije. V letu 2019 pa je ob 150 letnici gasilstva na slovenskem v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pripravil svečano prireditev z naslovom, 70 – letnica uglasbitve himne slovenskih gasilcev. Leta 2005 je z združenim 150 članskim moškim zborom slovenskih gasilcev v studiu Helidon v Ljubljani posnel CD ploščo z naslovom »Ko gasilci zapojo«. Zborovodja Janez Kolerič je zaslužen za obogatitev kulturnega življenja v slovenskih gasilskih vrstah v zadnjih 35. letih. Tako so slovenski gasilci dobili svoja vsakoletna srečanja gasilskih pevskih zborov in godb, svojo gasilsko himno in svojo CD ploščo združenega 150 članskega moškega zbora slovenskih gasilcev. Ustanovil je tudi 50 članski projektni moški zbor s katerim je leta 2006 ob 420 letnici Trubarjeve smrti uprizoril pevsko dramski projekt z naslovom »Protestantski napevi Primoža Trubarja in njegovih sodobnikov«, ki ga je od leta 2006 do 2012 večkrat uspešno in odmevno predstavil v različnih krajih Slovenije, tudi na televiziji Slovenija. Janez Kolerič že 25 let sodeluje z mesti Bardejov, Spiska Nova Ves, Zborov in Vranov nad Topl'ou na Slovaškem. Pred 30 leti je sodeloval z mestom Brno na Češkem in zadnjih 11 let tudi z mesti Gorlice in Wroclaw na Poljskem, kjer njegovi zbori in pevske skupine sodelujejo na mednarodnih zborovskih festivalih in drugih kulturnih prireditvah. Nastope na mednarodnih festivalih in drugih prireditvah na Slovaškem, Češkem in Poljskem pa je omogočil tudi drugim pevskim zasedbam iz Slovenije, tudi organistom, akademskim slikarjem, folklornim skupinam, instrumentalistom in ansamblom iz Koroške in iz drugih krajev Slovenije. Zborom, ansamblom, godbam in folklornim skupinam iz Češke, Slovaške in Poljske pa je omogočil, da so se večkrat predstavili v Sloveniji. Na njegovo pobudo sta mesti Slovenj Gradec in Slovaško mesto Bardejov leta 2008 v Slovenj Gradcu podpisali listino partnerskega sodelovanja na kulturnem področju. Spoštljiv in zanimiv je podatek, da je v 25. letih v Bardejovu in oklici, pa tudi v bližnji Poljski, gostovalo več kot 500 kulturnikov iz Koroške in drugih krajev Slovenije. Leta 2006 je ob 60 - letnici Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu izdal svojo prvo zbirko ljudskih pesmi, ki jih je harmoniziral za moške glasove, z naslovom "Takšne ali drugačne,"izšla je v samozaložbi. Za Martinovanje v letu 2009 pa je prispeval kraju Šmartno pri Slovenj Gradcu avtorsko skladbo »Šmartno, kraj svetega Martina«, ki je postala himna kraja. Leta 2011 je na besedilo Jana Nagajde uglasbil pesem »Vyznanie Bardejovu«, ki je himna mesta Bardejov na Slovaškem, brat Božidar A. Kolerič pa jo je priredil v instrumentalno skladbo. Za mednarodni festival Marko Polo na Korčuli je na besedilo Mirjane Šeparović iz Vele Luke uglasbil pesem »Ljube moja« za moški zbor, priredil, aranžiral in zapel jo je, kot dalmatinsko popevko, Božidar A. Kolerič. Skladba je leta 2017 na mednarodnem festivalu v Korčuli prejela prvo nagrado strokovne žirije. Za svoje kulturno in organizacijsko delovanje je zborovodja Janez Kolerič doma in v tujini prejel številna priznanja. 2
SKOZI ČAS
Šmartno pri Slovenj Gradcu v 50. letih prejšnjega stoletja.
Družina Kolerič leta 1951, Šmartno pri Slovenj Gradcu. (mati Jožefa, hčerki Marija in Betka, oče Janko z Janezom)
3
Osnovno glasbeno izobrazbo je osvojil pri profesorju Juriju Bocaku v slovenjgraški glasbeni šoli, kjer se je učil igrati harmoniko in bil član harmonikarskega orkestra. Navdušilo ga je petje, aktivno je pel pri mladinskem pevskem zboru Jožeta Leskovarja v Slovenj Gradcu.
Mladinski pevski zbor Jožeta Leskovarja in godba na pihala, v Slovenj Gradcu leta 1964 ( Janez v drugi vrsti, skrajno desno ) Glasbeno izobrazbo je izpopolnjeval in se učil igranja kitare in orgel v Zagrebu, kjer je obiskoval klasično gimnazijo, bil pa je tudi pevec v srednješolskem pevskem zboru. To je bil čas Beatlov in Kolerič se je navdušil tudi za kitaro. Nekaj časa je sodeloval v ansamblu Minores, ki je med prvimi v takratni Jugoslaviji in Sloveniji izvajal ritmično duhovno glasbo.
Janezov prvi ansambel, Zagreb 1966
4
Janez vojak - Ptuj, Zagreb, Varaždin,1968 / 69
Ljubljana, 1969/70 V dramski sekciji Kulturnega društva Šmartno je Kolerič pod vodstvom Marije Gostečnik sodeloval pri gledaliških uprizoritvah (od leta1969 do 1973).
Dramska uprizoritev ODPOVED LJUBEZNI (Janez Kolerič, s palico, frakom in klobukom) 5
Leta 1975 je bila pri Kulturnem društvu Šmartno ustanovljena folklorna skupina REJ. Janez je bil muzikant (harmonika) polnih triindvajset let.
Trio – ansambel folklorne skupine REJ Šmartno pri Slovenj Gradcu, tudi družinski trio, bratje Kolerič.
Snemanje za Televizijo Ljubljana, Legen – Šmartno pri Slovenj Gradcu.
6
Folklorna skupina REJ Šmartno v Kranju, leta 1979 International Council for Organisations of Folklore Festivals
KMEČKA OHCET v Ljubljani
Janez Kolerič je bil tudi muzikant otroške folklorne skupine Šmartno pri Slovenj Gradcu. 7
Leta 1976/77 je pomagal bratu Božidarju ustanoviti instrumentalno skupino, ansambel Forum, v katero so se včlanili brat Franc, Tone Temnikar in Miro Dokl. Nekaj časa je v ansamblu sodelovala tudi Janezova sestra Jožica Kolerič-Vocovnik (vokal). Pri ansamblu je Janez sodeloval pet let kot vokalist in instrumentalist (harmonika in električne orgle).
VIS FORUM - prva sestava: Jožica Kolerič, Božidar A. Kolerič, Franc Kolerič, Janez Kolerič, Tone Temnikar.
ZAČETKI ansambla FORUM od desne proti levi: Franc Kolerič, Tone Temnikar, Božidar A. Kolerič, Janez Koelrič.
8
Janez Kolerič je v Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu ustanovil tamburaški orkester leta 1981/82, ki je deloval pri glasbeni sekciji Kulturnega društva Šmartno; pod njegovim vodstvom je orkester deloval pet let. Nekaj časa ga je vodil tudi brat Božidar.
Občinska proslava ob kulturnem prazniku v Slovenj Gradcu leta 1985 S podporo nadžupnijskega urada Šmartno je Janez ustanovil vokalno instrumentalni ansambel Samarijan (1988), izvajal je predvsem ritmično duhovno glasbo, ustanovil je tudi cerkveni otroški pevski zbor. Ko je prerasel v mladinski zbor ga je preimenoval v cerkveni mladinski mešani pevski zbor sv. Cecilije, ki ga je vodil pet let. Službo organista je prevzel tudi leta 1988 in jo aktivno opravljal 13 let.
9
ZBOROVSKA POT
JANEZ KOLERIČ portretiral: Roman Kralj, Velenje 1990 Pred štiridesetimi leti (1979) je Kolerič aktivno zastavil mreže zborovskega petja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Zborovsko pot je pričel z velikim pogumom, veliko ljubeznijo do zborovskega petja ter trdno voljo, da Šmartno postane spet znano pevsko središče. Pospešeno in prizadevno je pridobival glasbeno znanje na številnih strokovnih seminarjih v Ljubljani in pri mentorjih, priznanih slovenskih zborovodjih.
USTANOVITELJ IN VODJA Ženski pevski zbor DU Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1979 Moški pevski zbor PGD Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1980 Tamburaški orkester Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1981/82 Dekliški pevski zbor Kulturno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1986 Ansambel Samarijan Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1988 Otroški pevski zbor Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1988 Mešani mladinski pevski zbor sv. Cecilije Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1993 Projektni moški zbor Šmartno pri Slovenj Gradcu - 2002
10
Leta 1979 je prevzel pevski zbor Društva upokojencev Šmartno in ustanovil ženski zbor. Upokojenski ženski pevski zbor Slovenka je Kolerič, kot svoj prvi zbor, vodil dvaindvajset let.
Leto kasneje (1980) je Kolerič ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno. Ob vodenju gasilskega zbora mu je uspelo uresničiti idejo za pevsko srečanje gasilskih zborov Slovenije. Prvo srečanje, ki je bilo organizirano leta 1984 v Šmartnem, je preraslo v tradicionalna srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije. Leta 2020 bo moški pevski zbor Šmartno praznoval štirideset let neprekinjenega delovanja, ki ga od ustanovitve dalje vodi Janez Kolerič.
11
Leta 1986 je Kolerič v Šmartnem ustanovil tretji pevski zbor, dekliški pevski zbor Kulturnega društva Šmartno; ta je pod njegovim vodstvom deloval deset let. Zbor se je hitro uvrstil v vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja, kar so potrjevale najvišje strokovne ocene na državnih pevskih revijah ter nastop na mednarodnem pevskem festivalu v Celju (1993). Povabljen je bil na mednarodni pevski festival v Grčijo (1995), kjer je v kategoriji dekliških zborov dosegel prvo mesto. S tem pevskim zborom so leta 1992 posneli v studiu Helidon v Ljubljani avdio-kaseto Music is my life (založba RTV SLO). V prvem letu delovanja tega zbora je Janez strokovno sodeloval s profesorico Danico Pirečnik iz Velenja, naslednjih devet let pa z doktorico Dragico Žvar iz Celja. Tako je v teh letih pridobil veliko strokovnega znanja, kar se je odrazilo tudi v kvalitetni rasti zborov, ki jih je vodil.
Državna revija mladinskih pevskih zborov, Zagorje ob Savi 1996
Letališče, Atene 1995 12
Koleričeva ustvarjalna zborovska dejavnost je prerasla okvire Mislinjske doline. Leta 1991 je prevzel umetniško vodstvo kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju. Kvartet je pod njegovim vodstvom deloval deset let.
Razglasitev predsednika države gospoda Milana Kučana za osebnost leta v Litiji Leta 1994 je prevzel in devet let uspešno vodil moški pevski zbor Kajuh v Velenju. V tem obdobju je z zborom pripravil petinsedemdeset in osemdesetletnico delovanja ter posnel njihovo prvo avdio-kaseto.
13
Janez Kolerič je v letu 1997 izoblikoval še štiri nove pevske sestave. V Velenju so ga povabili k vodenju novo ustanovljenega ženskega pevskega zbora Vrtec, v katerem pojejo strokovne delavke velenjskih vrtcev. Z zborom je pripravil 20 letnico delovanja, leta 2017. Od ustanovitve ženski pevski zbor Vrtec Velenje vodi vseh 23 let.
Praznovanje 45-letnice Vrtca Velenje, leta 1997
Naslovnica CD plošče ob deseti obletnici ženskega zbora Vrtec Velenje 14
Leta 1997 v Paki pri Velenju z zborovodjem Janezom Koleričem zaživi oktet Paka. Vodil ga je štiri leta. Na sliki: otvoritev obnovljene šole na Paškem Kozjaku.
V sodelovanju z vodstvom Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec je leta 1997 na šoli ustanovil dekliški pevski zbor, ki je pod njegovim vodstvom deloval dve leti.
V Starem trgu pri Slovenj Gradcu je po sedmih letih prekinitve zopet zaživel moški pevski zbor Fran Berneker (1997). Za zborovodjo so izbrali Janeza Koleriča. Vodil ga je 16 let. 15
Leta 1999 Koleriča povabijo na Koroško. Na Prevaljah prevzame vodenje kvinteta Ajda, vodil ga je 3 leta.
Na Ravne na Koroškem so ga leta 2004 povabili pevci, ki so si želeli prepevati dalmatinske pesmi. Nadeli so si ime Klapa Tugare. Pod njegovim vodstvom je klapa delovala dve leti.
V letu 2008 so ga povabili na Ravne na Koroškem, kjer je prevzel umetniško vodstvo znanega Koroškega okteta. Pod njegovim vodstvom je oktet posnel svojo tretjo zgoščenko in s slavnostnim koncertom praznoval petdesetletnico delovanja. 16
V Ponikvi pri Žalcu je Kolerič leta 2004 prevzel vodenje moškega pevskega zbora Ponikva, ki ga vodi še danes.
Moški pevski zbor Ponikva v Bardejovu na Slovaškem, december 2014 Leta 1995 so Janeza Koleriča povabili na Graško Goro, kjer je vokalnemu delu ansambla Fantje z Graške Gore pomagal pri pripravi za snemanje njihove prve avdio-kasete. Tudi v naslednjih letih jim je pomagal pri oblikovanju vokalnega petja v narodnozabavni glasbi, ki so jo v ansamblu, poleg prepevanja ljudskih pesmi, pospešeno ustvarjali in snemali. Ansambel je dvakrat gostoval na Slovaškem v Bardejovu, kjer je zaslovel z ljudsko in avtorsko narodnozabavno pesmijo. Z ansamblom je Kolerič sodeloval sedem let.
Fantje z Graške Gore
ansambel Odpev
V letu 2007 je prevzel pomoč pri ansamblu Odpev iz Dobrne. Ansamblu je občasno pomagal pri pevski pripravi skladb za snemanje njihove prve zgoščenke. 17
V Dobrni je Kolerič leta 2013 prevzel vodenje kvarteta GRČE. S kvartetom snemajo njihovo drugo zgoščenko, ki jo bodo izdali v letu 2020 ob desetletnici delovanja. Kvartet se od leta 2014 vsako leto udeležuje Bardejovskega jarmoka in tudi mednarodnih pevskih festivalov v Bardejovu na Slovaškem in Gorlicah na Poljskem.
V Bardejovu/Slovaška, december 2018.
V Gorlicah/Poljska, december 2018.
Kvartet Grče v Bardejovu/ Slovaška , avgust 2019 18
Zborovodja Janez Kolerič
V MISLINJSKI, ŠALEŠKI, SAVINJSKI DILINI IN NA KOROŠKEM JE VODIL Otroški cerkveni pevski zbor Šmartno pri Slovenj Gradcu Mladinski cerkveni mešani zbor sv. Cecilije Šmartno pri Slovenj Gradcu Ženski pevski zbor Slovenka DU Šmartno pri Slovenj Gradcu Ženski pevski zbor Tenuto Šmartno pri Slovenj Gradcu Ženski pevski zbor delavk Doma za varstvo odraslih Velenje Dekliški pevski zbor Šmartno pri Slovenj Gradcu Dekliški pevski zbor Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec Moški pevski zbor Društva invalidov Slovenj Gradec Moški pevski zbor Lipa Raduše Raduše pri Slovenj Gradcu Moški pevski zbor Fran Berneker Stari trg pri Slovenj Gradcu Moški pevski zbor Goršek Štefan Čaki Šentjanž pri Dravogradu Moški pevski zbor Kajuh Velenje Kvartet Svit Bevče pri Velenju Kvartet Preša Legen - Slovenj Gradec Kvintet Ajda Prevalje Klapa Tugare Ravne na Koroškem Oktet Paka pri Velenju Koroški oktet Ravne na Koroškem Vokalna skupina ZaPet Ponikva pri Žalcu Oktet Dolič Mislinja Kvintet Zven Mislinja Ženski pevski zbor GZ Ig pri Ljubljani, pomoč pri ustanovitvi, na predlog GZ Slovenije (4 mesece) ansambel Odpev Dobrna ansambel Fantje z Graške Gore
19
POBUDNIK IN SOUSTANOVITELJ Ansambel Forum Šmartno pri Slovenj Gradcu – (vokal, harmonika, klaviature) Dekliški pevski zbor Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec – zborovodja 2 leti Vokalna skupina ZaPet Ponikva pri Žalcu – zborovodja 6 let
POBUDNIK IN ORGANIZATOR GLASBENIH PROJEKTOV IN PRIREDITEV 1. Srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1984 Avdio kaseta »Tebi« 10 avtorskih vokalno instrumentalnih skladb -1993 Pesem v maju na Homcu Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1994 Krpačevi dnevi ob 100 letnici rojstva Ivana Krpača, Šmartno pri Slovenj Gradcu – 1999 Ekumenski koncert Slovenj Gradec , Ravne na Koroškem, Vranovu na Slovaškem – 2002/2004 Zgoščenka »Ko gasilci zapojo« 150 članski Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev, v studiu Helidon - Ljubljana, 10 skladb – 2005 Protestantski napevi – pevsko/dramski projekt Koralni napevi Primoža Trubarja in njegovih sodobnikov – 2006 Podpis listine – partnerstvo na kulturnem področju med mesti Bardejov/Slovaška in Slovenj Gradec- 2008 Prireditev in brošura – 60 let, rojstvo in pot himne gasilcev Slovenije Šmartno pri Slovenj Gradcu - 2009 Prireditev 70 - letnica uglasbitve himne slovenskih gasilcev Šmartno pri Slovenj Gradcu – 2019 32 nosilcev zvoka S svojimi zbori in malimi vokalnimi zasedbami
20
Ko je Janez Kolerič leta 1980 ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno je v njem tlela ideja, da bi lahko pevski zbori najbolj množične organizacije v Sloveniji imeli svoja pevska srečanja. Leta 1984 je idejo uresničil, ko je ob pomoči moškega pevskega zbora in Gasilskega društva Šmartno v Šmartnem pri Slovenj Gradcu organiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije. Srečanje gasilskih pevskih zborov je postalo tradicionalno in se vsako leto organizira v različnih krajih Slovenije, kjer delujejo gasilski pevski zbori. Na Koleričevo pobudo in prošnjo je pesem »Gasilska« Ivana Krpača na dvanajstem gasilskem kongresu, leta 1993 v Slovenj Gradcu, Gasilska Zveza Slovenije razglasila za himno slovenskih gasilcev.
Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev pod vodstvom Janeza Koleriča na kongresu GZS v Slovenj Gradcu leta 1993, ko je pesem Gasilska Ivana Krpača bila uradno razglašena za himno slovenskih gasilcev. 21
Podružnica nadžupnije Šmartno je tudi Marijina cerkev na gričku Homec, ki ga Kolerič imenuje »oaza miru«. Ko nastopijo pevske počitnice, še posebej rad obišče Homec in v Marijini cerkvi za svojo dušo igra na orgle. Pred dvaindvajsetimi leti je zbral mlade iz nadžupnije, ki so mu med šolskimi počitnicami pomagali urediti prostor pred cerkvijo. Postavili so mogočno leseno stopnišče in obnovili del obzidja. Sam pa se je lotil obnove najstarejše kapelice na »gričku miru«, za katero še vedno redno skrbi. Kot organist v nadžupniji Šmartno je vodil cerkveni mladinski mešani zbor sv. Cecilije, s katerim je v maju leta 1997 organiziral srečanje mladinskih pevskih zborov s Primorske, z Gorenjske, s Štajerske in Koroške. Na tem koncertu je sodeloval tudi ansambel Samarijan nadžupnije Šmartno, ki je izvajal ritmično duhovno glasbo. Navdušenje je bilo veliko in Janez je tudi v naslednjih letih skrbel za koncerte na Homcu v Marijinem svetišču, še posebej v mesecu Šmarnic. To vsakoletno srečanje pevskih skupin in zborov iz raznih krajev Slovenije je poimenoval Pesem v maju.
Združeni mladinski mešani pevski zbor na Homcu leta 1997 Leta 1993 je v studiu radia Alfa v Slovenj Gradcu posnel 10 avtorskih vokalno instrumentalnih skladb (balad), ki so izšle na avdio kaseti z naslovom Tebi. Na kaseti sta tudi skladbi bratov Božidarja in Frančeka.
22
Zgoščenka »Ko gasilci zapojo« - 150 članski Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev, studiu Helidon - Ljubljana, 2005 – 10 skladb.
Domačemu kraju in širšemu slovenskemu prostoru je Janez Kolerič začel odkrivati delovanje Ivana Krpača na kulturnem in družbenem področju v kraju in vsej Koroški. Ob stoletnici njegovega rojstva 1998. je bil pobudnik in organizator spominske kulturne prireditve, ki jo je poimenoval Krpačevi dnevi. Prireditev je prerasla v tradicionalni kulturni projekt Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu.
23
Janez Kolerič je organiziral tudi Ekumenski koncert, na katerem je predstavil cerkveno zborovsko glasbo treh krščanskih Cerkva, ki delujejo v Sloveniji. Koncertni program je bil sestavljen s pesmimi Evangeličanske, Pravoslavne in Katoliške cerkve. Z združenim moškim pevskim zborom Societas cantorum - Šmartno pri Slovenj Gradcu ga je predstavil v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu ter na mednarodnem festivalu duhovne in narodne pesmi v Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem leta 2004.
Moški pevski zbor Societas cantorum v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, leta 2004
Moški zbor Societas cantorum po nastopu v Vranovu nad Topl'ou - Slovaška, leta 2004
24
S petdesetčlanskim združenim »Projektnim moškim pevskim zborom«, stavljenim iz moških zborov, ki jih je vodil, je v letu 2006 ustvaril edinstven dramsko-pevski projekt »Slovenski protestantski napevi«. Ob obletnici Martina Lutra in 420-letnici Trubarjeve smrti je iz originalnih protestantskih pesmaric (od 1550 do 1595) pripravil Trubarjeve, Dalmatinove in Kreljeve pesmi v takratni obliki koralnega petja in v slovenskem jeziku 16. stoletja.
Prve izvedbe v Slovenj Gradcu se je udeležil tudi evangeličanski škof magister Geza Erniša. Slovenske protestantske napeve je s Projektnim moškim pevskim zborom v letu 2007 predstavil tudi na poletnih kulturnih prireditvah in ob dnevu reformacije v Slovenj Gradcu; gostoval pa je tudi v Ljubljani, Murski Soboti in ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja leta 2008, v Bodoncih na Goričkem.
V Slovenj Gradcu, leta 2006
Bodonci na Goričkem, leta 2008
25
Ves čas si je Kolerič prizadeval, da bi mesti Slovenj Gradec in Bardejov uradno sklenili sporazum o kulturnem sodelovanju. To mu je po dolgih letih kulturnega poslanstva v tem predelu Slovaške tudi uspelo. Petindvajsetega oktobra 2008 sta v Slovenj Gradcu župana obeh mest podpisala Listino o kulturnem sodelovanju.
Podpis listine, 25. oktobra 2008. Župan Bardejova, Boris Hanuščak. Župan MO Slovenj Gradec, Matjaž Zanoškar.
26
Ob 60 letnici rojstva gasilske himne je Kolerič v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2009 pripravil spominsko prireditev in uredil brošuro »Rojstvo in pot himne gasilcev Slovenije«, ki jo je izdala Gasilska zveza Slovenije.
rojstvo in pot himne
222222222222222222222222227gasilcev S 2727272227272222 27
Ob 150 letnici gasilstva na slovenskem je Janez Kolerič v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, 3. novembra 2019, s pomočjo PGD Šmartno in VS Šmartno, organiziral svečano prireditev z naslovom, 70 – letnica uglasbitve himne slovenskih gasilcev. Pokrovitelja prireditve sta bila GZ Slovenije in MO Slovenj Gradec.
Vaška gasilska Ivana Krpača v združenem gasilskem mešanem zboru, ŽePZ GZ Gorišnica, ŽePZ GZ Ormož, MoPZ PGD Planina pri Sevnici in MoPZ Šmartno.
Predsednik in poveljnik GZ Slovenije, Janko Cerkvenik in Franci Petek, nekdanji predsednik GZ Slovenije Toni Koren so predali notni zapis gasilske himne za sinfonični orkester hčerki Ivana Krpača, gospe Štefki Krpač Kučan in priznanje zborovodji Janezu Koleriču.
Gasilsko himno Ivana Krpača je združeni gasilski moški zbor zapel na slovesni akademiji ob 150 letnici slovenskega gasilstva v Cankarjevem domu v Ljubljani, 15. novembra 2019. Dirigiral je zborovodja Janez Kolerič 28
GOSTOVANJA V TUJINI Spomladi 1990 je zborovodja gospod Jože Leskovar iz Slovenj Gradca, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preko gostovanja s svojim dekliškim zborom na Češkem navezal in ohranil stike s profesorjem glasbe Jozefom Kšico, dal Koleriču pobudo za gostovanje dekliškega pevskega zbora Šmartno v Bistrici nad Pernštajnom. Ker je Janez ta zbor že pripeljal v sam vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja ter imel po vseh merilih pripravljen kvaliteten in zahteven koncertni program, je sprejel povabilo za pevsko izmenjavo. Kulturno društvo Šmartno je bilo gostitelj pevskega zbora Vysočina in godbe na pihala, ki so pod vodstvom profesorja Jozefa Kšice koncertirali v Šmartnem, Mislinji in v Slovenj Gradcu. Na povratno srečanje v Bistrico nad Pernštajnom pa je Janez popeljal dekliški pevski zbor Šmartno ter moški pevski zbor Kope – Legen. Ob tej pevski izmenjavi je Janez spoznal profesorja Jana Krála z glasbenega konservatorija v Brnu, ki je naslednje leto pomagal organizirati gostovanje. Tako je dekliški pevski zbor koncertiral v katedrali sv. Mihaela v Brnu, kjer je navdušil številno občinstvo, ponovno pa je koncertiral tudi v Bistrici nad Pernštajnom. Leta 1992 je profesor Jan Král pomagal organizirati pevsko turnejo v Holič, kjer sta se dekliškemu pevskemu zboru pridružila še moški pevski zbor Šmartno in ansambel Pantha rei. Izvedli so dva koncerta v Holiču, zaključni koncert pa ponovno v katedrali sv. Mihaela v Brnu.
Čehoslovaška
Bistrica nad Pernštajnom – 1990, 1991; Brno – 1991, 1992; Holič – 1992
Ženski pevski zbor Vysočina iz Bistrice nad Pernštajnom in godba na pihala z dirigentom Jozefom Kšico v MIslinjski dolini, leta 1990. Prijateljske stike s profesorjem Janom Králom je Janez Kolerič ohranil vse do danes.
29
Bardejov – Slovaška
Bardejov je kraljevsko mesto pod zaščito Unesca, z bogato zgodovino in kulturo, na skrajnem severovzhodu Slovaške. Pri gostovanjih v tujini je za Janeza Koleriča leto 1995 pomembno, saj je to začetek njegovega bogatega sodelovanja na kulturnem področju s tem mestom na Slovaškem. Mesti Slovenj Gradec in Bardejov sta v preteklosti sodelovali na gospodarskem področju (usnjarska industrija). Leta 1995 je Janez sprejel pobudo gospoda Peretina iz Tovarne usnja v Slovenj Gradcu, za kulturno sodelovanje med mesti. Že istega leta je dekliški zbor Šmartno v Bardejovu in Hertniku sodeloval na mednarodnem pevskem festivalu duhovne in narodne pesmi. V tem letu je tudi v Slovenj Gradcu gostoval učiteljski pevski zbor Collegium Cantorum iz Bardejova, ki je v naslednjih letih še večkrat zapel v Sloveniji. Po letu 1995 je Kolerič v Bardejov popeljal kar lepo število pevskih skupin in zborov. Razvilo se je pristno prijateljstvo in kulturno sodelovanje, ki traja že 25 let.
Dekliški zbor Šmartno - nastop na mednarodnem festivalu duhovne in narodne pesmi v Hertniku blizu Bardejova, leta 1995.
30
Leta 2020 bo 25 letnica sodelovanja na kulturnem področju, odkar Janez Kolerič vsako leto, tudi trikrat, z različnimi pevskimi skupinami sodeluje na raznih kulturnih prireditvah v mestu Bardejov in širši okolici tega dela Slovaške. V teh letih si je v Bardejovu in okolici pridobil veliko zaupanje in spoštovanje, saj so vse njegove skupine in pevski zbori, pa tudi vsi ostali, ki jim je turneje omogočil dostojno opravljali kulturno poslanstvo in promovirali slovensko pevsko kulturo.
Sprejem pri županu mesta Bardejov, L'ubomiru Skalošu, leta 1995
Zborovodja Janez Kolerič sprejema zlato plaketo Jana Amosa Komenskega v Bardejovu leta 1998. 31
Učiteljski pevski zbor Collegium cantorum iz Bardejova z dirigentko Ivico Clementovo na gostovanju v Sloveniji, Šmartno pri Slovenj Gradcu leta 2001. Nastope na mednarodnih festivalih in drugih prireditvah na Slovaškem, Češkem in Poljskem pa je omogočil tudi drugim pevskim zasedbam iz Slovenije, tudi organistom, akademskim slikarjem, folklornim skupinam, instrumentalistom in ansamblom iz Koroške in iz drugih krajev Slovenije. Zborom, ansamblom, godbam in folklornim skupinam iz Češke, Slovaške in Poljske pa je omogočil, da so se večkrat predstavili v Sloveniji. Spoštljiv in zanimiv je podatek, da je v 25. letih v Bardejovu in oklici, pa tudi v bližnji Poljski, na predlog zborovodje Janeza Koleriča, gostovalo več kot 500 kulturnikov iz Koroške in drugih krajev Slovenije. Pav tako pa Kolerič sodeluje s svojimi in drugimi pevskimi zasedbami tudi na mednarodnih pevskih festivalih v Vranovu nad Topl'ou na Slovaškem in v Gorlicah na Poljskem. V Vranovu od leta 1999, v Gorlicah pa vsako leto od leta 2009. Nekdanji vodja sektorja za kulturo Mestnega urada Bardejov mag. Jan Marhulik je Janeza Koleriča seznanil s profesorjem Štefanom Eperješijem, ki je bil direktor Glasbene šole v Vranovu nad Topl’ou. Dogovorila sta se za sodelovanje slovenskih pevskih zborov na mednarodnem festivalu Zborovske slavnosti v Vranovu nad Topl’ou. Festivala se udeležujejo otroški, mladinski, deški, dekliški in odrasli pevski zbori s Slovaške, Češke, Poljske, Latvije, Estonije, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Srbije, Makedonije, Francije, Italije in od leta 2000 z Janezom Koleričem tudi iz Slovenije.
Od leve: mag. Jan Marhulik, zborovodja Janez Kolerič, prof. Štefan Eperješi v Vranovu nad Topl'ou, leta 2000. 32
Mešani komorni pevski zbor Societas Cantica iz Vranova nad Topl'ou z dirigentom prof. Štefanom Eperješijem in Moški pevski zbor Ponikva pri Žalcu z dirigentom Janezom Koleričem po skupnem koncertu v Preboldu, leta 2008.
33
Od leta 1995 do 2019 so v Bardejovu in v Vranovu nad Topl'ou na Slovaškem ter v Gorlicah na Poljskem dostojno predstavljali slovensko kulturo pevski zbori in vokalne zasedbe zborovodje Janeza Koleriča ter drugi zbori in kulturniki iz Slovenije, ki jim je Kolerič omogočil gostovanja. DePZ Šmartno
Šmartno pri Slovenj Gradcu
Kvartet SVIT
Bevče pri Velenju
Kvintet AJDA Prevalje
MePZ Mohorjan Prevalje
MePZ Cantorum nobiscum Ljubljana
MePZ Glasbena matica Ljubljana
MoPZ Glasbena matica Ljubljana
MoPZ Šmartno
Šmartno pri Slovenj Gradcu
MoPZ F. Berneker
Stari trg pri Slovenj Gradcu
MoPZ Ponikva
Ponikva pri Žalcu
V.S. ZaPet,
Ponikva pri Žalcu
Šentjurski fantje Grosuplje
Kvartet PREŠA Slovenj Gradec
Družina Breznik
Pameče pri Slovenj Gradcu
Koroški kvintet Slovenj Gradec
Fanje z Graške Gore Graška Gora
EN – Kvartet Ljubljana
Trnovski oktet Ljubljana
MoPZ Societas cantorum Šmartno pri Slovenj Gradcu
MoPZ Adoramus Slovenj Gradec MePZ NovAdoramus Slovenj Gradec
Planinski MePZ Žalec
Koroški oktet
Ravne na Koroškem (v združenem moškem zboru - Societas cantorum)
Kvintet Tivoli Bled Oktet DOLIČ Mislinja
Kvartet GRČE Dobrna
34
Zborovodje, ki so na mednarodne pevske festivale in nastope popeljali zbore in male vokalne skupine Marjan Berložnik Prevalje
Miro Kokol prof. Ljubljana
Gregor Klančič prof. Ljubljana
Tomaž TOZON Škofja Loka
Vikica Breznik
Pameče pri Slovenj Gradcu
Janja Kresnik prof.
Legen – Šmartno pri Slovenj Gradcu
Breda Veber Žalec
Janez Kolerič
Šmartno pri Slovenj Gradcu / Velenje
Nekateri zbori ali male vokalne zasedbe so se festivalov udeležili tudi večkrat. Zborovodja Janez Kolerič se je udeležil vseh mednarodnih festivalov ali nastopov na različnih prireditvah s svojimi ali drugimi zbori in ostalimi udeleženci gostovanj v Bardejovu in v drugih krajih Slovaške in Poljske.
V Bardejovu so uspešno nastopili in promovirali Slovenijo tudi Prof. mag. Polona Gantar, Ljubljana Na mednarodnem orgelskem festivalu v Bardejovu Pop skupina Happy band Bardejovski jarmok
Skupina Ilex
Slovenj Gradec Bardejovski jarmok
Suha južina
Slovenj Gradec Bardejovski jarmok
Folklorna skupina REJ Šmartno pri Slovenj Gradcu Bardejovski jarmok
Suzana Švent
Dobrna Bardejovski plener slikarska mednarodna kolonija
Božidar A. Kolerič Ljubljana
Bardejovski plener slikarska mednarodna kolonija
35
Župana mesta Bardejov na Slovaškem. Od leta 1990 do 1999 je bil župan L'ubomir Skaloš (na sliki desno, prejel nagrado župana), ki je Janeza Koleriča sprejel leta 1995 v Bardejovu. Od leta 1999 dalje pa je župan dr. Boris Hanuščak.
Z županom Bardejova, L'ubomirom Skalošom
Z županom Bardejova, dr. Borisom Hanuščakom
Dolgoletni vodja Kulturnega centra v Bardejovu Marian Marhulik, referentka Kulturnega centra Edita Šoltýsová – Geciova in zborovodkinja Ivica Clementová. Janez Kolerič vsa leta z njimi sodeluje pri organizaciji kulturnih izmenjav.
36
Janez Kolerič je leta 2011 uglasbil pesem Jana Nagajde Viznanie Bardejovu, ki je himna mesta Bardejov. Božidar A. Kolerič jo je preložil v instrumentalno skladbo.
Božidar A. Kolerič, Janez Kolerič, Ján Nagajda
Slovesna predaja notnega in zvokovnega zapisa himne Bardejova takratnemu predsedniku Republike Slovaške Ivanu Gašparoviču, na slavnostnem kosilu v Bardejovu, avgust 2011. 37
UTRINKI MEDNARODNEGA KULTURNEGA SODELOVANJA
38
39
Moški pevski zbor Ponikva pri Žalcu je med nastopajočimi na Mednarodnem zborovskem festivalu v Gorlicah na Poljskem 13.12.2019 in 14.12.2019 v Bardejovu.
Stanislaw Dziedziak, organizator Mednarodnega zborovskega festivala v Gorlicah na Poljskem - Komorni zbor GCK Belfersingers. 40
Gorlice - Poljska
Bardejov - SlovaĹĄka 41
Srečanje pevskih zborov treh dežel Slovaške, Poljske in Slovenije, Ponikva pri Žalcu, 2015
Koncert MePZ Collegium Cantorum iz Bardejova v Slovenj Gradcu, leta 2017. Na koncertu sta sodelovala MoPZ Adoramus –Slovenj Gradec in kvartet Grče – Dobrna. 42
Wroclaw na Pljskem, Evropska prestolnica kulture 2016. Na slovesnem koncertu Singing Evrope je sodeloval MoPZ Ponikva pri Žalcu, edini iz Slovenije.
43
HARMONIZACIJA IN SKLADANJE ZBOROVSKIH SKLADB Za rojstni kraj Šmartno - himna -
»Šmartno kraj sv. Martina«
besedilo in glasba Janez Kolerič - 2009 Za mesto Bardejov/Slovaška -himna -
»Viznanie Bardejovu«
besedilo Jan Nagajda, glasba Janez Kolerič, Božidar A. Kolerič -instrumentalna priredba – 2011 Za mednarodni festival Marko Polo na Korčuli
»Ljube moja«
besedilo Mirjana Šeparović, glasba Janez Kolerič, Božidar A. Kolerič - priredil v dalmatinsko popevko – 2017 HARMONIZACIJE, PRIREDBE, PRELOŽITVE, AVTORSKE 56 zborovskih skladb za moške, nekatere tudi za ženske in mešane zborovske zasedbe.
DRUGE AKTIVNOSTI OB VODENJU ZBOROVSKIH ZASEDB Aktivni član Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu predsednik društva - 3 leta Dramski amaterski igralec dramska sekcija Kulturnega društva Šmartno - 6 let Aktivni organist nadžupnija Šmartno -13 let, od 1988 do 2001 Ustanovni član folklorne skupine Rej Šmartno predsednik - 3 leta, harmonikar skupine - 23 let Ustanovni in aktivni član ansambla Forum harmonika, klaviature, vokal - 5 let Ustanovni in aktivni član ansambla Samarijan nadžupnija Šmartno - 7 let Skrbnik za župnijsko kapelo na Homcu Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu. Od 1992 do 1997 organiziral in aktivno pri delih sodeloval v gradnji in prenovi okolice cerkve na Homcu – gradnja stopnišča, parkirišče in prenova obzidja. Aktiviral mladino kraja za pomoč pri delih. Sodeloval tudi pri obnovitvenih delih homške cerkve, leta 1964 in pri obnovi 2013.
44
V PEVSKI SEZONI 2019/20 VODI Moški pevski zbor Šmartno Šmartno pri Slovenj Gradcu - od leta 1980
Ženski pevski zbor Vrtec Velenje - od leta 1997
Moški pevski zbor Ponikva Ponikva pri Žalcu - od leta 2004
Kvartet GRČE Dobrna - od leta 2013
45
Za kulturno in organizacijsko delovanje je Janez Kolerič, doma in v tujini, prejel številna priznanja. Priznanja v Sloveniji Bernekerjeva plaketa MO Slovenj Gradec - 1982 Za delo s folklorno skupino in oživitev zborovskega petja. Srebrna jubilejna značka JSKD – Združenje folklornih skupin Slovenije - 1985. Za desetletno aktivno in plodno delo na področju obujanja in negovanja slovenskega ljudskega izročila. Priznanje DU Šmartno pri Slovenj Gradcu Za večletno, nesebično delo v korist društva upokojencev – 1987 Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinska konferenca SZDL Slovenj Gradec - 1988 V zahvalo in spodbudo za uspešno družbenopolitično in kulturno delo. Gasilsko odlikovanje 2. Stopnje Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije - 1990 Za vestno in požrtvovalno delo v gasilski službi. Zlata Gallusova značka JSKD in Slovenska pevska zveza - 1991 Za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Bronasta plaketa JSKD in Slovenska pevska zveza - 1992 Za sodelovanje na revijah mladinskih zborov Slovenije. Gallusova listina JSKD - 1994 Za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Plaketa občine MO Slovenj Gradec - 1999 Za dolgoletno organizacijsko in poustvarjalno delo na kulturnem področju. Priznanje JSKD OI Slovenj Gradec - 1999 za dvajsetletno uspešno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Priznanje Kulturno društvo moški pevski zbor Kajuh Velenje - 2000 Za dolgoletno uspešno in strokovno vodenje zbora. Priznanje Moški pevski zbor Šmartno 2000 za dvajsetletno uspešno vodenje zbora. Priznanje Kulturno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu - 2006 Za pripravo in izvedbo projekta »Slovenski protestantski napevi« Bernekerjeva nagrada MO Slovenj Gradec – 2007 Za izjemne dosežke v ljubiteljski kulturi pri vodenju pevskih zborov in za glasbeno-dramski projekt »Slovenski protestantski napevi«. Priznanje Mo Slovenj Gradec, VS Šmartno pri Slovenj Gradcu – 2017 Za vsestranski prispevek k razvoju in napredku kraja. Jubilejno priznanje JSKD OI Slovenj Gradec in ZKD Slovenj Gradec – 2019 Za 40 – letno uspešno zborovodsko ustvarjanje in delovanje. Zlata plaketa GZ Slovenije – 2019 Za dolgoletno pomoč in organizacijo srečanj gasilskih pevskih zborov ter praznovanja 70 – letnice gasilske himne.
46
Priznanja v Bardedjovu - Slovaška Zlata plaketa Jana Amosa Komenskega Učiteljski pevski zbor Collegium cantorum Bardejov – Slovaška – 1998. Za kulturni razvoj med pevskimi zbori Slovenije in Slovaške.
Plaketa mesta Bardejov
Občina Bardejov – Slovaška -1999. Za kulturni razvoj med Slovaško in Slovenijo.
Zahvalna listina župana mesta Bardejov – Slovaška dirigentu, organizatorju kulturnega življenja, velikemu prijatelju in prijazni duši Slovaške, še posebej Bardejova, Janezu Koleriču – 2002. Za dolgoletno in požrtvovalno kulturno delo med Slovenijo in Bardejovom.
Spomenica ob 575. letnici 1. omembe kraja Lenartov-Slovaška Občinski urad Lenartov - 2002 Za kulturni razvoj med Slovenijo in Slovaško.
Nagrada župana mesta Bardejov – Slovaška Podelil župan Bardejova, dr. Boris Hanuščak, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu – 2009. Za dolgoletno kulturno sodelovanje med mesti Bardejov in Slovenj Gradec.
Naziv častnega občana mesta Bardejov – Slovaška Mestni urad občine Bardejov – 2010
Srednjeveški dan v Bardejovu – Slovaška, leta 2010
47
Priznanja v Vranovu nad Topl'ou – Slovaška Zahvalna listina Organizator mednarodnih festivalov – 2010 Za dolgoletno kulturno sodelovanje.
Priznanje mesta Vranov nad Topl'ou Župan mesta Vranov nad Topl'ou – 2012 Za dolgoletno kulturno sodelovanje na mednarodnem zborovskem festivalu »Zborove slavnosti«.
Zborovodje na sprejemu pri županu mesta Vranov nad Topl'ou.
Po mednarodnem koncertu zborovske glasbe v Vranovu nad Topl'ou. Od leve: prof. glasbe Štefan Eperješi, Janez Kolerič, Tomaž Tozon.
48
Župan MO Slovenj Gradec gospod Andrej Čas je obiskal meto Bardejov. Slikano pred občino po sprejemu delegacij partnerskih mest pri županu dr. Borisu Hanuščaku.
Župan MO Slovenj Gradec gospod Andrej Čas je v Slovenj Gradcu sprejel pevce iz Slovaške.
49
Župan mesta Bardejov dr. Boris Hanuščak je v svojem 22 letnem županovanju večkrat obiskal župane v partnerskem mestu Slovenj Gradec.
.
Ob praznovanju 777 – letnice prve pisne omembe mesta Bardejov, leta 2018.
50
Na koncertu ob 30 – letnici glasbene poti zborovodje Janeza Koleriča. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu, leta 2009.
Ne mislim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. Anne Frank (1929 - 1945) 51
s slikovnim gradivom in strnjenim opisom so nanizani najpomembnejĹĄi podatki
***
ob svojem jubileju je jubilejno broĹĄuro uredil zborovodja Janez KoleriÄ? december 2019
JANEZ KOLERIČ
40 let ZBOROVODJA (1979 – 2019)