SGlasnik Junij 2021

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 6 | Junij 2021 | ISSN 2232-6456

-

3

AKTUALNO

Obeležujemo 30-letnico slovenske samostojnosti 5

OBČINSKA UPRAVA

Slovenj Gradec – Prostovoljstvu prijazna občina

12

MESTO IN PODEŽELJE

Vaška skupnost Pameče Troblje praznuje 17

KULTURA

Nazaj v kino

18

TURIZEM

930. obletnica prve listinske omembe Slovenj Gradca 24

ZADNJA STRAN

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne?

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 6 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o.

Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: Naca Rojnik: Mati z otrokom, 1992, bron (Pomnik padlim) v EK

25. 6.

Dan državnosti

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji.

Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani.

Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa zavrli v vojašnicah.

Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

8. 6.

Dan Primoža Trubarja Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 8. junija, vendar pa ni dela prost dan.

Praznik je namenjen obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po določenih virih rodil 8. junija 1508.

2

v Tomo Jeseničnik

M

eseca junija praznujemo 30-letnico samostojnosti naše države. Jubilej bomo v Mestni občini Slovenj Gradec svečano obeležili 24. junija z odprtjem spominskega obeležja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer bo slavnostni govornik predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. Ob spominskem obeležju pri upravni enoti, ob osamosvojitveni lipi, bomo svečano odkrili novo spominsko ploščo. Proslava ob dnevu državnosti v atriju graščine Rotenturn bo hkrati tudi uvod v kulturno-umetniški festival Slovenjegraško poletje.

Naša občina je za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanje pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina. Prostovoljstvo je v naši občini dobro utečeno, na različnih področjih aktivno deluje okrog 950 prostovoljcev.

V mesecu juniju lahko sodelujete v nagradni akciji SPOTUR-ja in mestnih lokalov Gremo v mesto. Nagradno žrebanje bo potekalo v živo na prireditvi Otvoritev Poletja v mestu.

Evropski teden mobilnost je ponovno povezal na tisoče evropskih mest v prizadevanju za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti. Mnoge aktivnosti bodo do septembra potekale tudi v Slovenj Gradcu.

Poleg ostalih kulturnih ustanov v mestu, ki so vas ob sproščanju ukrepov že povabile na prireditve, je konec maja svoja vrata ponovno odprl tudi kulturni dom, nekaj prireditev napovedujemo v aktualni številki.

Med oziranjem v preteklost pa se letos spominjamo 930. obletnice prve listinske omembe Slovenj Gradca in prizorišča zgodovinskih obdobij – Gradu nad Starim trgom. Čestitamo od dnevu državnosti in vam želimo lep mesec junij.

Uredništvo SGlasnika

OB 30. OBLETNICI SAMOSTOJNE DRŽAVE

AKTUALNO /

Spominski park kot zahvala vsem žrtvam vojn Leta 1991 je v procesu osamosvajanja Slovenije v času slovenske vojne sodelovalo samo iz območja današnje Mestne občine Slovenj Gradec okrog 1000 pripadnikov Teritorialne obrambe in okrog 500 miličnikov iz celotne Koroške.

Slovesna otvoritev novega spominskega parka v Šmartnu pri Slovenj Gradcu, posvečenega vsem žrtvam vojn, bo 24. junija popoldne.

Nanjo je med drugimi povabljen generalmajor Slovenske vojske, veteran vojne za Slovenijo Ladislav Lipič ter drugi ugledni gostje, med njimi seveda pobudniki postavitve spominskega parka iz domoljubnih organizacij: Policijskega veteranskega društva Sever za Koroško, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mislinjske doline, Območnega združenja slovenskih častnikov Mislinjske doline, Krajevnega odbora Združenja borcev za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Obstoječe spominsko obeležje razširjajo v park, v katerem bo polpretekla zgodovina Mislinjske doline predstavljena na petih dvostranskih panojih z besedilom in dokumentarnim slikovnim materialom. Prebrati bo mogoče o zgodovini kraja Šmartno z največjim poudarkom na dogodkih slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 in predhodnih pripravah nanjo. Mislinjska dolina je imela pomembno vlogo že leto dni pred poletjem 1991, ko se je oblikovala MSNZ. Opisano bo delovanje takratnih enot milice in enot vojske Teritorialne obrambe na območju celotne Koroške, kjer so potekali neposredni boji z agresorjem, Jugoslovansko armado, in pa še drugačno delovanje teh enot.

Obenem bo spominski park zahvala vsem, ki so

Dan državnosti

na kakršenkoli način pomagali in pripomogli k nastanku samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Velika zahvala gre civilistom, predvsem na kmetijah, ki so imeli toliko hrabrosti in srca, da se je pri njih shranjevalo orožje, ki se je kasneje lahko uporabilo v boju proti agresorju. Od skupno 16 tajnih skladišč orožja v takratni občini Slovenj Gradec jih je bilo 7 na območju Krajevne skupnosti Šmartno, od tega dve (TO in milica) centralni za vso Koroško. Park bo tudi spomin in opomin, posvečen smrtnim žrtvam v bojih leta 1991 na Koroškem, vsi trije padli so bili iz Mislinjske doline.

Predstavljeno gradivo je strokovno zbral in spisal zgodovinar dr. Marjan Linasi iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Kar je preveč za panoje, bo mogoče brati s QR-kodo. Šmartno je skupaj z okoliškimi kraji leta 1991 prispevalo veliko število pripadnikov enot tako milice kot TO. Zbirno mesto za mnogo teh enot, ki so potem sodelovale v neposrednih bojih, je bilo prav v Šmartnu. Veliko je pomenila sama bližina letališča, ki je bilo strateškega pomena. V Slovenj Gradcu je bila regionalna bolnišnica za oskrbo ranjencev obeh vojskujočih se strani.

Spominski park vsebuje spomenik vsem žrtvam vojn, lipo, zasajeno leta 2006 ob 900-letnici prve znane omembe kraja Šmartno. V njem so tudi protiletalski top Slovenske vojske iz osamosvojitvene vojne in slavnostni drogovi, na katerih bodo od letošnjega praznika, 25. junija – dneva državnosti, dalje visele šmarška krajevna, občinska, državna in evropska zastava ves čas. Poleg panojev in izobešenja zastav bo nova pridobitev v novem spominskem parku tudi betonski tetraeder, protitankovska ovira, ki ga je podarila Slovenska vojska Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Mislinjske doline.

Glavna pokroviteljica spominskega parka je Mestna občina Slovenj Gradec.

Lipi osamosvojitve v Slovenj Gradcu in Šmartnu pri Slovenj Gradcu Pred stavbo takratne skupščine v Meškovi ulici je 26. 6. 1991 predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec Ivan Uršič zasadil lipo samostojnosti. Lipo je takrat blagoslovil slovenjgraški župnik Albert Bohorč.

So pa zasadili lipo za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo tudi v Šmartnu pri Slovenj Gradcu. 26. junija 1991 zvečer je tudi v Šmartnu potekala proslava, ki sta jo pripravili Ljudska stranka in stranka Krščanskih demokratov skupaj s krajevno skupnostjo in zvezo borcev. Lipo so posadili pred župniščem, pod njene korenine pa položili “sporočilo zanamcem”, nakar je sledila njena posvetitev, ki jo je opravil šmarški nadžupnik Franc Rataj ob pesmi cerkvenega pevskega zbora. AP

AP

OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 30-LETNICI SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Drage občanke, spoštovani občani,

30-letnico slovenske samostojnosti bomo ob državnem prazniku, 25. juniju – dnevu državnosti, obeležili svečano, kot se za tako pomemben mejnik tudi spodobi. 24. junija v popoldanskih urah načrtujemo odprtje spominskega obeležja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer bo slavnostni govornik predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. Tega dne bomo ob spominskem obeležju pri upravni enoti, ob osamosvojitveni lipi, svečano odkrili tudi novo spominsko ploščo. V večernih urah pa bomo pripravili osrednji kulturni dogodek, proslavo ob dnevu državnosti, v atriju graščine Rotenturn, ki bo hkrati tudi uvod v kulturno-umetniški festival Slovenjegraško poletje. DS

6

>2021

ob državnem prazniku, dnevu državnosti, vam iskreno čestitam. Tri desetletja slovenske samostojnosti so pomemben mejnik in opomnik, da se lahko s ponosom zazremo v preteklost, ko smo se, najbolj poenoteni v zgodovini našega naroda, odločili za samostojno pot v prihodnost. Naj nam bo tedanja enotnost vzor v prihajajočem obdobju. Ker je naša država mlada, ji moramo na poti zorenja stati ob strani. A ker si pot v prihodnost lahko tlakujemo le sami, naj bo praznik tudi čas za razmislek o tem, po kakšni poti želimo nadaljevati. Domovini želim preudarne, modre, sočutne in humane prihodnosti. Državljankam in državljanom, občankam in občanom pa, da po njej stopimo povezani, spoštljivi drug do drugega in zavezani skupnim željam po napredku in blagostanju.

Tilen Klugler, župan 3

AKTUALNO /

30 LET

Postaja milice Slovenj Gradec v osamosvojitveni vojni Policijski veterani se ob 30-letnici osamosvojitve s ponosom oziramo v obdobje, ko smo z orožjem v rokah, skupaj s Teritorialno obrambo, ubranili samostojnost Republike Slovenije pred okupatorsko Jugoslovansko armado. Da uresničitev 100-letnega sna po samostojni Sloveniji ne bo mirna, smo ocenili že leta 1990, ko smo pričeli s tajnimi pripravami na večletni oborožen odpor. V ospredju so bile aktivnosti, povezane s tajno hrambo orožja in streliva milice pri zavednih kmetih v Mislinjski dolini (Vranjeku, Černiču, Šurcu, Brložniku, Brdniku, Naberniku), obveščevalno dejavnostjo, urejanjem novih varnostnih in mobilizacijskih načrtov, povezovanjem v enotno oboroženo vojaško organizacijo – MSNZ. Prvi sestanek organizatorjev MSNZ za Koroško je tajno potekal 18. septembra 1990 v gostilni Dular na Selah. Tega so se udeležili iz milice: Marko Pogorevc, Vinko Mlinšek, Franc Serec, Jožef Košir in Željko Klajić ter iz vrst TO: Mladen Mrmolja, Viktor Jeromelj, Primož Šavc, Zdravko Vilar in Herman Jeseničnik.

Postaja milice vojne ni pričakala nepripravljena.

23. junija 1991 je prišlo do mobilizacije miličnikov in združitve postaje prometne milice v enotno – Postajo milice Slovenj Gradec. Vodenje je prevzel komandir Vinko Mlinšek, z namestnikom Dragom Veličkim in pomočnikom Antonom Gostenčnikom. Postajo je tvorilo 121 delavcev, od tega 34 aktivnih in 87 rezervnih miličnikov.

Razdeljeni so bili na 7 prostorskih oddelkov milice.

Komandirji oddelkov so bili aktivni miličniki: Zlatko Godec, Janko Koprivnikar, Bojan Gilčvert, Mitja Horvat, Iztok Ferk, Marjan Žganec in Štefan Kotnik. Postaja je imela rezervni vojni lokaciji na kmetiji Slavka Merzdovnika, p. d. Ješovnik, v Mali Mislinji ter v gasilskem domu v Pamečah. Tod so bili nastanjeni miličniki in oborožitvena sredstva, pripravljeni za takojšnje bojno posredovanje. V obrambi in boju za mejni prehod Holmec sta 27.

Lipa na Selah Lipova drevesa so nekoč sadili ob pomembnih dogodkih, v spomin in opomin kasnejšim rodovom.

Tudi na zelenici pred nekdanjo trgovino KKZ na Selah raste lipa. Ni še posebej stara ali debela, je pa precej pomembna.

V času pred osamosvojitvijo Slovenije je takratna Občina Slovenj Gradec praznovala svoj občinski praznik v mesecu juniju in tako je bilo še tudi leta 1991, ko je bila svečana seja občine na Selah.

Po končani seji so v spomin na osamosvojitev posadili lipovo drevo. Prav je, da se drevo ohrani, opremi s primernim napisom, vzdržuje okolico in naj bo prihodnjim rodovom v spomin in opomin.

Na to lipo me je opomnil Feliks Knez, Zabelov Liks, z Vrh. V tistem obdobju je bil politično aktiven in kot član takratnega občinskega sveta je bil organizator te zasaditve. Poleg številnih drugih je bil pri sajenju prisoten tudi že pokojni častni občan Karel Pečko.

Nekaj dni pred to saditvijo je bil položen asfalt v okolici krajevnega doma in trgovine. Vsekakor dva pomembna dogodka za krajane Sel in Vrh.

Peter Cesar 4

in 28. junija sodelovala dva oddelka vojne enote milice, v skupnem številu 19 miličnikov, ki sta jih vodila komandirja oddelkov Zlatko Godec in Janko Koprivnikar. Pri tem sta padla pod streli ostrostrelca JA miličnika Bojan Štumberger in Željko Ernoič. Huje ranjen je bil Miran Ring.

Lažje ranjeni so bili še 4 miličniki, med njimi oba komandirja naših oddelkov.

Poštarskem domu na Selah je izvajala varovanje zajetih častnikov in vojakov JA ter vršila prevoz teh v zbirne centre. Posebno varovanje je izvajala v bolnišnici za ranjene miličnike iz boja na Holmcu ter pri umiku sovražne kolone JA 4. julija po Mislinjski dolini v smeri Vitanja.

Ob 30. obletnici osamosvojitvene vojne se bomo policijski veterani s posebno čustvenim spominom poklonili našim padlim soborcem: Bojanu Štumbergerju, Željku Ernoiču, umrlemu Marijanu Doblšku in pripadniku TO Vincencu Repniku na Holmcu, v Parku herojev v Slovenj Gradcu ter na njihovih grobovih.

PM je med agresijo izvajala obrambne in varnostne naloge, predvsem na glavnih koroških cestnih relacijah in mejnem območju. V času premika okupatorske oklepne čete JA po Dravski dolini je ob spremljanju le-te 27. junija izvajala obveščevalno-operativne aktivnosti, ki Policijski veterani se zahvaljujemo vsem, ki ste bili so vplivale na uspešno zaustavitev kolone pred z nami in pripomogli k našemu skupnemu uspehu Dravogradom. Varnostno-kontrolno točko, – osamosvojitvi Republike Slovenije. Ob dnevu pomembno za vso Koroško, je vršila v križišču državnosti vam iskreno čestitamo! glavnih cest v Zgornjem Doliču. V gostilni Bučinek Vinko Mlinšek, predsednik Policijskega veteranskega društva v Vodrižu je 29. junija organizirala zbiranje Sever za Koroško pomurskih in koroških delegatov ter sodelovala pri varovanju in prevozu teh na izredno skupščino v Ljubljano. Skupina miličnikov (Areh, Kotnik, Zorman, Žganec, Zadravec) je sodelovala pri varovanju mejnega prehoda Vič. Deset miličnikov, vključno s poveljnikom Petrom Pungartnikom, je bilo vključenih v posebno enoto milice. Enota je s taktičnimi pogajanji inšpektorja Marka Pogorevca 28. junija zavzela obmejno stražnico okupatorske JA na Viču. V kulturnem domu v Pamečah, lovski Pogrebna slovesnost padlega Željka Ernoiča iz Šmartna (nedelja, 30. junij 1991) koči na Gradišču in na

OBČINSKA UPRAVA /

Slovenj Gradec – Prostovoljstvu prijazna občina Mestna občina Slovenj Gradec je pridobila certifikat Slovenske filantropije Prostovoljstvu prijazna občina 2021.

Prostovoljstvo je v naši občini dobro utečeno, trenutno na območju slovenjgraške občine deluje kar 133 društev in drugih prostovoljskih organizacij, katerih temelj so prostovoljci. Prostovoljci aktivno delujejo tudi v petih javnih zavodih. V MO SG aktivno deluje okrog 950 prostovoljcev na različnih področjih: gasilstvo, šport, kultura, sociala, turizem, mladina … Čas epidemije je pokazal, da so močno vezivo vsake lokalne skupnosti prostovoljci. »Za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanje pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin,« je na slovesni dan prostovoljstva, 18. maja 2021, listino z nazivom Prostovoljstvu prijazna občina županu Tilnu Kluglerju izročil Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. »Prejetega naziva se veselimo, obvezuje pa nas, da dosedanje dobre prakse spodbujanja prostovoljstva ohranimo in nadgrajujemo ter ponesemo med druge slovenske občine,« je ob dnevu prostovoljstva dejal župan Tilen Klugler.

Mestna občina Slovenj Gradec na različne načine sodeluje s prostovoljskimi organizacijami in podpira njihove aktivnosti, kot npr. financira oziroma sofinancira dejavnosti prostovoljskih organizacij, zagotavlja infrastrukturne pogoje za izvajanje njihovih aktivnosti, pomaga pri logistiki organizacije večjih dogodkov ter promociji. Prostovoljskim organizacijam omogoča objave na občinski spletni strani, prostovoljce vabi k sodelovanju v večjih projektih občine, sprejema njihove predloge, pobude in jih umešča v svoje načrte ter omogoča uporabo prostorov občine za delovanje ali organiziranje dogodkov. »Pomembno je, da se vsakič znova spomnimo na pomen aktivnosti, ki na plemenit in human način lepšajo in lajšajo naša življenja, ki pomagajo

šibkejšim, ranljivim in tistim, ki jim ni dano uživati vseh dobrin ali živeti v zdravem, mirnem in varnem okolju.

Ljudem, ki potrebujejo pomoč pri opravilih, mobilnosti, zdravstveni ali socialni oskrbi, ki so osamljeni, onemogli, bolehni ali preprosto nemočni.

Prostovoljstvo je zelo širok pojem in zajema vrsto dejavnosti, za katere posameznik ne prejme plačila v materialni, temveč v veliko bolj srčni in trajni obliki – v obliki hvaležnosti in prepoznanja, da za družbo, torej za vse

nas, opravlja pomembno in opaženo delo. Delo, ki ga bogati, marsikomu pa pomembno olajša bivanje in marsikdaj tudi preživetje.

V danem trenutku poteka veliko humanitarnih aktivnosti, skozi katere osveščeni posamezniki izpolnjujete svoje želje in notranji klic po pomoči drugim, zaradi česar se vam zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek. V naši občini bomo vedno po najboljših močeh podpirali vaše dejavnosti,« poudarja slovenjgraški župan Tilen Klugler. MN

OB DRŽAVNEM PRAZNIKU, 8. JUNIJU – DNEVU PRIMOŽA TRUBARJA

Primož Trubar je s svojim delom in napori postavil temelje za oblikovanje slovenskega naroda in slovenskega jezika.

Brez Trubarja, kot ene od osrednjih osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in utemeljitelja knjižne slovenščine, Slovencev kot naroda danes najbrž ne bi bilo.

O tem, kako zaveden vizionar je bil Trubar, pa priča dejstvo, da smo samostojnost in državnost Slovenci dočakali šele dobrih 400 let po njegovi smrti. Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2010 dalje, vam iskreno čestitam.

Tilen Klugler, župan

6

>2021

5

OBČINSKA UPRAVA /

JAVNO NAZNANILO Mestna občina Slovenj Gradec obvešča javnost, da bo v drugo javno razgrnjen DOPOLNJEN OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC (v nadaljevanju: SDOPN1 MOSG 20–21), ki ga je v maju 2021 izdelalo podjetje ZUM, urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Grajska ulica 7, Maribor.

Dopolnjen osnutek SD OPN MOSG (SDOPN1) bo od torka, 1. junija, do vključno srede, 16. junija 2021, javno razgrnjen v avli Mestne občine Slovenj Gradec (Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec).

Ogled dopolnjenega osnutka SDOPN1 MOSG 20–21 bo možen v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure.

V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec (www.slovenjgradec.si).

Zemljiške parcele ali njihovi deli na katerih se spreminjajo enote urejanja prostora so:

792, 791, 1354, 1366/1, 1399, 1380, 823, 804/6, 1355, 1381, 916, 1365/2, 1357, 912/3, 802/4, 911/2, 797/2, 800/6, 912/1, 769/11, 773, 1365/1, 1367, 1382, 879, 800/4, 781/1, 869, 878, 830, 832, 798/2, 788, 1369, 1368, 831, 1386, 874, 1366/2, 1384/1, 767/18, 911/1, 867, 836, 774, 1384/2, 868, 922/2, 922/1, 835/1, 795, 822, 824/1, 1400, 768/4, 1353, 1370, 767/2, 834, 837, 875, 1411/2, 876, 780, 877, 918, 1356, 872, 826/1, 871, 1439, k. o. 845.

63/3, 73/1, 63/2, 9/1, 1727/33, 1727/49, 792/4, 788/1, 7/1, 1528/19, 1528/21, 1727/21, 67/2, *56/3, 7/1, 1727/37, 9/2, 1528/20, 792/4, 1527/2, 791, 65/1, 63/5, 789, 792/2, 63/4, 62, 1714/1, 1732, 9/2, 1727/35, 820/14, 796, 1727/41, 1727/42, 1715, 1727/50, 782/3, 66/2, k.o. 846.

329/2, 307/1, 293/1, 214/20, 215/27, 214/16, 291, 329/3, 246/11, 215/17, 1342/4, 222/5, 320/1, 219/2, 246/39, 368/1, 242/11, 56/1, 341, 222/1, 215/1, 269/8, 214/9, 283/1, 269/7, 329/3, 214/18, 219/7, 215/7, 345/2, 363/3, 320/1, 342, 302/2, 214/22, 312/21, 372/9, 236/1, 222/7, 215/14, 221/1, 350, 339, 320/4, 218/2, 214/9, 219/1, 246/38, 246/38, 216/1, 285/1, 318, 288, 215/2, 1342/3, 302/3, 215/2, 360/2, 214/21, 221/8, 269/2, 325/4, 319/2, 70/5, 219/10, 369, 321/3, 55/3, 234, 374, 215/20, 215/11, 361, 367, 343, 313/2, 242/6, 246/5, 320/2, 1342/9, 349, 297/5, 1354, 322/3, 219/8, 376, 246/28, 216/2, 214/17, 242/13, 281/1, 267/1, 345/1, 215/13, 214/5, 1374/1, 55/1, 265/2, 325/3, 1342/10, 300/1, 285/2, 299, 359/2, 1342/6, 246/17, 301/1, 269/6, 360/1, 326, 198/1, 246/38, 214/1, 359/1, 215/2, 235, 320/3, 358, 298/1, 216/3, 215/27, 283/3, 221/10, 218/1, 56/2, 284, 325/1, 290, 215/17, 317, 58/3, 219/9, 55/2, 215/28, 356, 325/2, 332, 319/1, 297/1, 322/4, 294/1, 293/2, 221/9, 319/1, 1340/1, 246/40, 328, 215/20, 214/10, 321/2, 321/1, 215/10, 279/3, 215/12, 214/23, 226/27, 226/25, 226/30, 226/26, 61, 516/2, 953, 68, 406/4, 499/2, 389/2, 960/3, 474/2, 65, 588/3, 927/5, 1342/56, 508/8, 232/3, 1342/22, 1342/51, 402/1, 406/1, 394/1, 395, 397, 516/2, 443/1, 393, 954/1, 1342/17, 232/3, 951/2, 443/2, 952/1, 510/4, 504/2, 442/6, 954/2, 446/1, 442/4, 232/4, 1342/41, 496/4, 496/8, 67, 232/2, 389/1, 236/2, 186/8, 955/1, 406/12, 232/2, 388/6, 1342/32, 969/11, 927/6, 487, 400/1, 948/1, 493, 185/3, 63, 1291, 1342/30, 492, 517/6, 389/1, 406/15, 959/2, 60, 1342/55, 948/6, 62, 389/1, 516/1, 755/8, 1342/52, 1342/50, 438/1, 392/2, 186/2, 440/1, 446/16, 496/11,

6

504/3, 947/1, 508/7, 588/15, 438/2, 438/3, 437/1, 406/13, 1293/7, 504/7, 496/10, 398/1, 226/13, 947/1, 935/4, 504/9, 500/1, 390/1, 511, 399/1, 394/2, 510/1, 66/1, 406/14, 1391, 226/16, 504/8, 437/6, 502, 949, 508/6, 422/2, 508/9, 969/9, 515, 953, 486, 422/7, 394/3, 934/1, 69, 185/2, 441/4, 950, 497/2, 507/9, 1292, 388/7, 223/5, 500/2, 961/2, 952/2, 496/9, 241, 1290/4, 1344/2, 494, 223/11, 507/10, 187, 509/1, 504/6, 496/11, 482, 226/28, 483, 517/4, 392/1, 226/23, 226/29, 915/4, 914/3, k. o. 849.

55/1, 863/6, 922, 969/3, 929, 927, 56, 59/2, 863/2, 346/1, 342, 341/2, 63, 923/2, 862, 61, 65/5, 929, 924/2, 865/19, 864/1, 356, 358, 976/2, 1008/13, 929, 925/2, 899/9, 969/5, 961/54, 898/2, 353, 360, 61, 924/1, 341/1, 1008/12, 966/1, 344/1, 60, 65/6, 60, 64, 1011, 351, 863/1, 923/1, 357, 362/1, 924/1, 902/2, 351, 362/1, 924/1, 352/1, 976/7, 925/1, 363, 351, 863/4, 863/5, 67/1, 863/4, 928, 345/3, 53/3, 924/1, 53/7, 68, k. o. 850.

159/21, 158/93, 158/38, 72, 158/94, 159/22, 159/5, 158/98, 161/4, 96/77, 98/7, 158/95, 1374/11, 138/33, 129/3,133/6, 486, 158/56, 95/52, 133/2, 158/61, 492/1, 609/1, 161/1, 168/4, 158/62, 158/46, 483/12, 95/80, 92/7, 158/19, 96/2, 158/110, 92/3, 135/2, 158/97, 138/15, 92/1, 133/5, 168/3, 1374/6, 493/1, 92/9, 161/2, 162/8, 95/81, 483/4, 158/109, 158/59, 1374/16, 163/2, 96/4, 166/1, 163/1, 158/9, 135/1, 158/60, 96/18, 483/6, 1349/27, 158/106, 158/114, 133/5, 96/1, 161/6, 158/111, 158/112, 158/58, 158/55, 92/2, 96/8, 165, 158/7, 96/76, 1397, 1366, 158/48, 158/44, 133/4, 135/5, 1374/11, 158/104, 1396/1, 166/4, 483/8, 95/67, 106/1, 158/54, 158/53, 95/63, 483/9, 138/6, 96/1, 104/4, 118, 130/5, 96/78, 492/2, 165, 158/17, 158/50, 158/105, 135/3, 483/2, 158/52, 92/4, 158/108, 92/8, 161/5, 96/8, 158/103, 609/1, 95/68, 98/6, 493/1, 487/1, 138/34, 165, 129/7, 133/3, 161/3, 91/8, 135/4, 95/66, 163/3, 158/113, 95/64, 158/96, 1374/17, 158/51, 1374/11, 1374/9, 95/80, 167/1, 129/8, 158/64, 96/16, 96/40, 158/107, 130/6, 496, 96/16, 491, 159/1, k. o. 851.

1130/1, 959/2, 817/3, 853/2, 867/11, 810/3, 808/2, 959/9, 867/8, 866, 1130/1, 956/1, 832/28, 865/5, 863/5, 805, 837/23, 866, 867/9, 959/7, 854/16, 875, 832/28, 861/9, 872, 828, 1122/4, 959/1, 958/1, 963/2, 826/3, 863/6, 867/14, 808/1, 854/17, 867/15, 852/21, 1150, 875, 959/8, 1150, 817/4, 832/4, 832/22, 1150, 867/13, 870, 865/2, 865/1, 813, 959/10, 1151, 853/1, 867/2, 867/10, 863/5, 856, 936/1, 1102/1, 968/5, 937, 854/1, 852/20, 867/12, 863/6, 832/10, 864, 864, 826/3, 855/1, 1130/1, 963/4, 810/1, 942/1, *135, 810/3, 826/3, 958/2, 804/2, 865/4, 943/1, 999/2, 998/1, 81/1, 105/6, 994/3, 276/9, 1107/2, 90/2, 91/3, 991, 1108/5, 981, 1109/22, 139/1, 102/7, 101/3, 997/3, 996/13, 114/1, 1129/2, 5, 959/4, 90/2, 27/2, 12/4, 47/1, 1129/1, 42/3, 105/10, 47/2, 82/8, 983, 959/6, 997/2, 998/4, 39/1, 101/2, 996/14, 1109/21, 965, 969/6, 27/1, 959/3, 959/5, 799, 105/9, 101/1, 1002/11, 102/14, 91/4, 102/12, 138, 994/5, 105/7, 968/6, 1002/2, 104/1, 82/4, 105/11, 112/1, 12/4, 82/6, 135, 969/5, 102/13, 100/3, 82/7, 82/5, 81/1, 139/2, 988/2, 1002/3, 82/3, 99/1, 104/4, 800/3, 105/8, 111/1, 1109/23, 105/5, 994/4, 879/5, 276/9, 879/3, 90/3, 106, 110, 100/1, 39/1, 104/3, 82/1, 997/1, 82/2, 99/2, 968/7, 1001, 969/3, 134/1, 42/5, 879/1, 139/2, 100/2, 10/2, 982, 140, 994/2, 988/3, 987/1, 47/3, 102/17, 8, 1109/24, 969/4, 34/21, 879/4, 998/5, 139/2, 1111/3, 131/2, 133, 832/11, 942/2, 957/4, 937, 943/3, 942/3, 996/2, 985, k. o. 853.

688/9, 707/11, 1115/3, 674/1, 688/11, 707/9, 1114/2, 1114/1, 688/8, 372/2, 14/1, 371, 38/1, 370/2, 18/3, 372/1, 83/6, 39/1, 365, 364, 2950/40, 2956/1, 88, 689/1, 693/3, 695/1, 35, 84/2, 374/4, 367/1, 370/1, 705/2, 363/2, 366, 688/6, 692, 678, 40/1, 2950/39, 363/1, 85/2, 697, 38/1, 84/1, 38/2, 393, 362/1, 688/2, 2939/2, 36, 2970, 698, 695/2, 80/1, 2950/37, 89, 2950/2, 361/3, 2950/38, 85/1, 39/2, 83/4, 37, 18/4, 79/1, 19, 677, 22/1, 362/2, 1117/1, 361/5, k. o. 854.

V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava v sredo, 9. junija 2021, s pričetkom ob 16. uri v dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec (Ozare 18, 2380 Slovenj Gradec).

Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec o vsebini SDOPN1 MOSG 20-21 podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila.

V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani (vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti) podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku SDOPN1 MOSG 20-21 na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska 5, 2380 Slovenj Gradec ali na elektronski naslov info@slovenjgradec.si. Pripombe in predloge bo možno vpisati tudi v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, oziroma jih podati ustno na zapisnik ali pisno na obrazcu, ki bo objavljen na spletni strani občine (www.slovenjgradec.si).

Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

Oskrba s pitno vodo V teh dneh smo s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejeli odločitev o finančni podpori projekta ultrafiltracije oz. Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo v Mestni občini Slovenj Gradec. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo operacije, znaša dobrih 4,5 milijona evrov, od tega bo MO SG iz kohezijskih in drugih virov prejela skoraj 3 milijone evrov, lastni vložek pa bo znašal okrog 1,5 milijona evrov.

Cilj operacije je zagotovitev dolgoročno varne, zdravstveno ustrezne in zanesljive oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec. S projektom bo vsem prebivalcem na vodovodnem sistemu Slovenj Gradec–Suhi Dol zagotovljena kakovostna in zadostna količina pitne vode. Dogradilo se bo 10,5 km manjkajočih vodovodov na območjih Mrakov hrib, Gmajna, Legenska planota in Brda, s katerimi bo dodatno priključenih 457 prebivalcev. Z zgraditvijo vodovodne povezave Suhi Dol–Mislinjska Dobrava pa bo na ta sistem priključenih še dodatnih 518 prebivalcev. Zgrajena bo tudi čistilna naprava za pitno vodo na vodnem viru Suhi Dol ter dodatna tri črpališča in vodohram.

DS

OBČINSKA UPRAVA / NOVOST V SLOVENJ GRADCU

Poletni šoli za učence JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI OŽIVITVE MESTNEGA JEDRA V MO SLOVENJ GRADEC V LETU 2021

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti (programi/projekti), ki prispevajo k: • pestrosti kulturnih prireditev in dogodkov, • ohranjanju in spodbujanju trgovine, gostinstva in drugega podjetništva v mestnem jedru, • trajnostnemu razvoju Slovenj Gradca in njegovega mestnega jedra, • večji kakovosti bivanja, • turistični prepoznavnosti, • večanju števila obiskovalcev/nakupovalcev, • večji privlačnosti mestnega jedra, • trajnostni mobilnosti.

Ponudniki morajo ponudbo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko z datumom oddaje najkasneje 15. 6. 2021 na naslov: Javni zavod Spotur Slovenj Gradec, Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec.

Ponudba mora biti oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.

Mestu na ljubo pojdi peš ali s kolesom.

Datum zaključka razpisa:

Fakulteta za tehnologijo polimerov bo v sodelovanju s partnerji in sofinanciranjem Mestne občine Slovenj Gradec v poletnih mesecih organizirala dve poletni šoli za otroke, stare od 9 do 14 let. S temi aktivnostmi mestna občina nadgrajuje aktivnosti poletnega varstva, ki jih že nekaj let organizira javni zavod MOCIS. Poletni šoli sta namenjeni promociji poklicev prihodnosti.

V Slovenj Gradcu je v zadnjih 10 letih zraslo nekaj zelo uspešnih podjetij na področju novih tehnologij in materialov, vključno s podjetji, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami, IKT, multimedijo in marketingom. Kot ključno tveganje za nadaljnjo rast vsi izpostavljajo predvsem primanjkljaj ustreznih človeških virov. Za spodbujanje zanimanja za ta področja so med drugim

ŠOLSKA POMOČ

Rok za predložitev ponudb: 23. 6. 2021 do 8. ure Odpiranje ponudb: 23. 6. 2021 ob 8.30

Več informacij najdete na spletnem portalu MO SG.

Število mest bo omejeno, prijave pa pričnejo zbirati v začetku junija. Potencialni udeleženci lahko dobijo informacije na spletnih straneh Fakultete za tehnologijo polimerov in Mestne občine Slovenj Gradec.

Obe poletni šoli bosta trajali 5 dni (od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure), odvijali pa se bosta v prostorih fakultete. Cena poletne šole je 25 EUR, ostale stroške krije Mestna občina Slovenj Gradec.

Izvajalci prve so mladi strokovnjaki na omenjenih področjih, izvajalec druge pa je Inštitut 4.0.

Maja Mešl

Investitorica Mestna občina Slovenj Gradec je meseca aprila pristopila k izvedbi projekta Obnova kuhinje v Počitniškem domu Fiesa.

Kuhinja je bila zaradi dolgoletne uporabe popolnoma dotrajana in ni več izpolnjevala modernih zahtev.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pristopiti k celoviti obnovi. V sklopu obnove so izvedli naslednja dela: zamenjava kanalizacijske napeljave, vodovodne napeljave in elektroinštalacij, vgradnja nove talne in stenske keramike, slikopleskarska dela ter zamenjava kuhinjske opreme.DS

Mateja Tajnšek

PREVOZI UČENCEV V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC ZA ŠOLSKO LETO 2021/22, ŠT. 430-0005/2021

Letos bosta v poletnem času organizirani dve poletni šoli, in sicer:  Ustvarjanje digitalnih video vsebin, od 28. 6. do 2. 7. 2021,  Lego robotika in elektronika, od 23. 8. do 27. 8. 2021.

Obnova kuhinje v Počitniškem domu Fiesa

15. 6. 2021

RAZPIS

ključne kakovostne šolske in predvsem obšolske aktivnosti, ki bi vzpodbujale mlade za omenjena področja/poklice.

Mestna občina Slovenj Gradec bo tudi v letošnjem letu priskočila na pomoč staršem šolajočih se otrok, ki se nahajajo v slabšem socialnem položaju. Vsi vlagatelji lahko v tekočem letu hkrati zaprosijo za dve vrsti šolske pomoči, in sicer: (1) Za doplačilo storitev, povezanih z izvajanjem učnega procesa, ter doplačilo pri nakupu šolskih potrebščin v višini 100 EUR na šolajočega se otroka.

(2) Za doplačilo različnih šolskih dejavnosti v sklopu učnega procesa (šole v naravi, letovanja ipd.) v višini 150 EUR na šolajočega se otroka.

Ker se bliža zaključek šolskega leta, hkrati pa se približuje tudi začetek novega, vlagatelje vljudno naprošamo, da zaradi pravočasne obravnave njihovih vlog le-te na Mestno občino Slovenj Gradec oddajo čim prej. Hvala za razumevanje!

PREDSTAVITEV PROTIPOPLAVNIH UKREPOV V POREČJIH MO SG 4. maja 2021 je Direkcija za vode RS v sodelovanju s projektnimi partnerji, projektanti in izvajalci predstavnikom Mestne občine Slovenj Gradec predstavila načrtovane protipoplavne varnostne ukrepe in investicije na območju Mestne občine Slovenj Gradec v prihajajočem obdobju. Ukrepi zajemajo ureditev reke Mislinje v Pamečah in ureditev poplavne varnosti na območju Slovenj Gradca.

Vrednost del je ocenjena na dobra 2,6 milijona evrov.

Mateja Tajnšek 6

>2021

7

OBČINSKA UPRAVA /

PREDSTAVLJAMO ODDELEK

SKUPNI ORGAN KOROŠKE

Medobčinsko redarstvo V okviru Občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec je organiziran Skupni organ Koroške, ki zajema Medobčinsko redarstvo, Medobčinski urad za izvajanje nalog občin in Medobčinski inšpektorat. Medobčinsko redarstvo, ki deluje na območju občin Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Mislinja, Vuzenica, Muta, Podvelka in Ribnica na Pohorju, zaposluje vodjo redarstva in tri občinske redarje.

Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva. Delovno področje in naloge Medobčinskega redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. Vodja notranje organizacijske enote in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe in vodijo ter odločajo v prekrškovnih postopkih v skladu z zakonom in občinskimi predpisi. Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

Občinski redarji tako nadzorujejo mirujoči promet po Zakonu o pravilih cestnega prometa ter opravljajo nadzor nepravilnega parkiranja in mirujočega prometa po Odloku o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec. »Naši redarji nadzorujejo upoštevanje dolžnosti plačila parkirnine, kjer je to predpisano, in upoštevanje prepovedi parkiranja tovornih vozil. V njihovi pristojnosti je posredovanje informacij v zvezi s postopki, abonmaji in veljavnim parkirnim režimom, opravljajo tudi nadzor rekreacijskih in drugih javnih površin ter nadzor nad abonmaji za parkiranje na modrih conah in na Glavnem trgu za stanovalce, občane in podjetja,« pojasnjuje Aljoša Krivec, vodja Referata za medobčinsko redarstvo in promet.

POMLADNA AKCIJA LOKALOV V MESTNEM JEDRU

Gremo v mesto V organizaciji Javnega zavoda Spotur Slovenj Gradec in lokalov v mestnem jedru še do konca junija poteka akcija Nakupi v mestnem jedru Slovenj Gradca – Gremo v mesto. V nagradni igri lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki v tem času opravijo nakup v določenih trgovinah in lokalih v mestnem jedru Slovenj Gradca.

Stranka ob nakupu prejme kupon, ki ga mora izpolnjenega oddati v škatlo za žreb. Nakup in pravilno izpolnjen kupon sta pogoja za sodelovanje v nagradni igri.

Nagradno žrebanje bo potekalo v živo na prireditvi Otvoritev Poletja v mestu v začetku meseca julija 2021.

8

Poleg omenjenega mestni redarji izvajajo vse potrebne korake v postopku obdelave izrečenih sankcij, sodelujejo s policijo v skupnih akcijah, v času epidemije so opravljali tudi nadzor določenih ukrepov (na primer prepovedi zbiranja, prepovedi uporabe igral ipd.). Mestni redarji se ob svojem delu včasih srečujejo z nerazumevanjem vloge občinskega redarja. V določeni meri prihaja tudi do neprimernega odnosa do občinskih redarjev, ki lahko pomeni prekršek ali pa celo kaznivo dejanje (nedostojno vedenje, grožnje, poskusi podkupovanja).

MN

GOSPODARSTVO / BOŠTJAN GORJUP

»Organizacijska kultura je izjemno pomembna.« Ugotavljamo, da je še posebej v času krize, kar delo v pandemiji gotovo je, organizacijska kultura izjemno pomembna.

Po takšnem letu smo v BSH še bolj prepričani, da je naša ONE TEAM kultura (kultura sodelovanja, opolnomočenja in vključevanja vseh) tista, ki bo podjetju omogočala nadaljnjo rast in podpirala naše strateške usmeritve.

Pri nas je največja težava obremenitev plač – v previsokih davkih in prispevkih tako delavcev kot delodajalcev. In predpogoj za zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih so vrednote v podjetju, kot so medsebojno spoštovanje, zaupanje, vključevanje, informiranje, in dobri medsebojni odnosi.

Gospod Gorjup, ali je naša država prijazna do delodajalcev, kaj bi bilo potrebno izboljšati?

BG: Država pomaga delodajalcem z določenimi sredstvi, kot so subvencije za večje projekte, ki prinašajo nove zaposlitve, določena sredstva za zaposlovanje invalidov ipd. Vendar so to občasne pomoči. Največja težava je obremenitev plač – v previsokih davkih in prispevkih tako delavcev kot delodajalcev. Stroški dela so izjemno visoki, neto učinek plače pa prenizek, kar pomeni, da v veliko primerih delavci za delo prejmejo nižje ali enake neto prejemke kot tisti, ki niso zaposleni in prejemajo določene socialne transferje.

Premajhna je tudi vloga delodajalcev v socialnem dialogu, obstaja neenakost pravnih subjektov (s.p.-jev v primerjavi z d. o. o. – primer subvencije v času pandemije).

Kako da je pri nas toliko prekarnih delavcev oz. izkoriščanih delavcev?

BG: Zakonska zaščita delavcev je v Sloveniji na visoki ravni. V praksi pa nekateri delodajalci iščejo različne možnosti, da se izognejo previsokim

v Mediaspeed.net

Naš slovenjgraški rojak Boštjan Gorjup, direktor enega izmed 10 največjih izvoznikov v Sloveniji – družbe BSH, hišni aparati Nazarje, največje evropske tovarne za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in tehnološko zahtevnih termičnih aparatov za pripravo napitkov, v ospredje svojega delovanja v podjetju postavlja odličnost v ljudeh in procesih.

Kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je zasledoval cilje, ki se med drugim dotikajo kadrov, davkov in dodane vrednosti.

Boštjan Gorjup

stroškom dela v primeru redne zaposlitve ter izzivom pri morebitnem odpuščanju zaradi zmanjšanja obsega poslovanja.

Kako vplivajo dobri ali slabi medsebojni odnosi zaposlenih na produktivnost v podjetju?

BG: Vrednote v podjetju, kot so medsebojno spoštovanje, zaupanje, vključevanje, informiranje, in dobri medsebojni odnosi so predpogoj za zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih.

Dejstvo je, da so na delu vedno večje psihične obremenitve, zato je potrebno povečati pozornost do ljudi, ki so pod stresom, tako s komunikacijo kot tudi na druge načine, kot so skupna srečanja, pohvale, delavnice ...

Primer dobre prakse v našem podjetju: Z učinkovito komunikacijo, zaupanjem, medsebojnim sodelovanjem, aktivno vključenostjo vseh deležnikov (zaposlenih, vodstva, strokovnih služb, zunanjih institucij, dobaviteljev …) smo v času kriznih razmer uspeli z izjemnimi rezultati.

TRETJA RAZVOJNA OS

Gradbeno dovoljenje za odsek Jenina Po pričetku del v Gaberkah začetek del tudi na Koroškem. Kot je sporočil minister Jernej Vrtovec, je Darsu uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za slovenjgraški odsek tretje razvojne osi Jenina. Vrednost odseka je ocenjena na okrog 36 milijonov evrov.

To bo druga lokacija, na kateri bodo stekla dela na relaciji Velenje–Slovenj Gradec, ter prva lokacija na območju Mestne občine Slovenj Gradec in Koroške. Na odseku Jenina bi z deli lahko začeli predvidoma avgusta.

6

>2021

Župan Tilen Klugler je dejal, da »smo veseli, da je končno prišlo do trenutka, da se tudi pri Slovenj Gradcu začne gradnja tretje osi, kar smo vsi nestrpno pričakovali. To bo pomenilo veliko pomoč gospodarstvu, ki bo bolj konkurenčno, pripomoglo pa bo tudi k veliko varnejši, hitrejši in boljši poti do prestolnice vsem Korošcem. Res se veselimo dneva, ko bodo tudi v naši občini zabrneli prvi stroji.«

MN

V kolikšni meri je pandemija neprijazna za delodajalce?

BG: Poleg siceršnjih izzivov, kot so zagotavljanje potreb trga, iskanje novih inovativnih rešitev, zagotavljanje kompetentnih zaposlenih, je potrebno zagotavljati še takšne delovne razmere, da se obvladata vnos ali širjenje virusa (zaščitna sredstva, organizacijski ukrepi, obvezna in ustrezna ter pravočasna komunikacija s strani vodstva do zaposlenih in obratno). Potrebne prilagoditve in fleksibilnost predstavljajo tudi zapiranje vrtcev in šol (varstvo otrok), ukinitev oz. prepoved javnega prometa in ostali ukrepi na ravni države, ki vplivajo na normalen prihod delavcev na delo in odhod z njega. V zadnjem času tudi nejasna strategija cepljenja, ki delodajalcem ne omogoča aktivne vloge pri zagotavljanju precepljenosti zaposlenih z namenom zdravstvene zaščite delavcev.

Delodajalci smo se morali že ob začetku epidemije organizirati sami. Nismo prejeli nikakršnih posebnih navodil – brskali smo po javno objavljenih priporočilih NIJZ, se posvetovali z medicino dela ... Vlada je sprejemala in še sprejema ukrepe, ki jim moramo slediti in jih upoštevati, hkrati pa moramo proizvajati.

Odgovornost delodajalcev, ki jih večinoma zastopajo ’delavci’, je v sedanjem času na področju zagotavljanja takšnih pogojev dela, ki preprečujejo kakršnokoli širjenje okužbe. Pri sprejemanju ukrepov smo bili v veliki meri prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Dejstvo, da gospodarstvo ni bilo in ni večji vir okužb, potrjuje, da smo bili pri tem dokaj uspešni. AP 27. maja se je Boštjanu Gorjupu izteklo predsedovanje v Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem poudarja, da je potrebno gospodarstvo tudi v bodoče razvijati v smeri zahtevnejših izdelkov oz. dviga njihove dodane vrednosti in v tej povezavi tudi dviga plač. Če izvzamemo zadnje leto, zaznamovano s pandemijo, se je dodana vrednost v zadnjem času bistveno izboljšala, in plače tudi za 400 evrov. »Delovati je potrebno tako, da bo Slovenija v prihodnosti destinacija za zahtevne izdelke, ki jih že uspešno tržimo v okviru naših glavnih trgov in s tem omogočamo nadaljnji razvoj vseh ostalih družbenih podsistemov,« pojasnjuje Gorjup in na področju obdavčitve dela dodaja, da »imamo davkov in prispevkov razbremenjena božičnico in regres.

Delovali smo tudi pri okoljski in prostorski zakonodaji ter zakonodaji na področju investicij, tudi tu smo skušali izboljšati poslovno okolje.« Med drugim so aktivni še na področju strateških projektov, kot sta 2. tir in 3. razvojna os.

9

MESTO IN PODEŽELJE /

Elektronsko naročanje na cepljenje proti COVID-19 V mesecu maju je začela delovati spletna aplikacija za naročanje v nacionalni seznam za cepljenje proti COVID-19 v upravljanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (zVEM).

Naročila so dostopna vašemu izbranemu osebnemu zdravniku in cepilnim centrom v skladu s strategijo cepljenja. Več informacij o seznamu je na voljo na spletni strani: cepimose.si. Za uspešno naročilo na cepljenje boste potrebovali: EMŠO (enotna matična številka), ZZZS številko (številka zdravstvenega zavarovanja, ki je zapisana na vaši kartici zdravstvenega zavarovanja), mobilno telefonsko številko in naslov elektronske pošte. Ko bo vaša prijava potrjena, boste prejeli SMS ali klic izvajalca, ki vas bo povabil k cepljenju.

Nov način predstavlja večjo transparentnost in učinkovitost naročanja. Prej so bili zdravstveni domovi prepuščeni svojim sistemom naročanja na cepljenje pri osebnih zdravnikih, ponekod je prihajalo do težav oziroma napak. »Naše zdravstveno osebje je vsakega posameznika poklicalo po telefonu, nekateri niso bili dosegljivi, zaradi česar je prihajalo do težav.

Poleg tega smo večkrat dobili precej manj cepiva, kot smo ga naročili, zato je prihajalo do neskladja in nezadovoljstva pri pacientih,« pojasnjuje direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot.

Dojenju prijazno mesto

V Mestni občini Slovenj Gradec smo po precepljenosti nad slovenskim povprečjem. Na cepljenje so se v veliki meri odzvali v podjetjih, v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec pa tudi v prihodnje načrtujejo množična cepljenja ob petkih in sobotah, s čimer bodo skrajšali čakalne dobe.

V Andeškem hramu na Glavnem trgu so vzpostavili podporno oziroma svetovalno točko, kjer ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 9. ure ter ob torkih med 17. in 18. uro nudijo pomoč tistim, ki imajo težave pri elektronskem naročanju, ter delijo potrdila o prebolelosti COVID-19 oziroma cepljenju. Potrdilo lahko pacienti naročijo na e-naslovu: cepljenje@zd-sg. si. Kasneje ga lahko fizično dvignejo v Andeškem hramu ali zahtevajo po e-pošti. Na voljo je tudi telefonska številka cepilnega centra: 070 529 336, kjer lahko vsak dan med 7. in 12. uro pridobijo informacije glede naročanja. »Nov način naročanja, ki je ažuren in transparenten, je razbremenil naše družinske zdravnike,« pravi Vaupotova. »Želela bi se zahvaliti vsem svojim sodelavcem za strokovno in požrtvovalno delo v zadnjem letu.«

Aplikacija za prijavo na cepljenje proti KME Zaživela je nova aplikacija za prijavo na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Vsi zainteresirani za cepljenje se lahko prijavite na e-naslovu: narocanje.zd-sg.si.

Za prijavo na cepljenje vpišete: svoje osebne podatke (ime, priimek, datum rojstva), svoje kontaktne podatke (telefon in e-mail), svojega osebnega zdravnika ter številko zdravstvene kartice.

O terminu cepljenja boste obveščeni s strani tima Zdravstvenega doma Slovenj Gradec.

MN

COVID-19 oddelek v bolnišnici

Slovenj Gradec se je pridružil pobudi UNICEF-a Slovenija, ki v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in Ministrstvom za zdravje izvaja akcijo Dojenju prijazno mesto, v okviru katere spodbuja slovenska mesta k vključitvi in s tem zagotavljanju podpore doječim materam in družinam na lokalni ravni.

Splošni cilj pobude je povečati pogostnost dojenja pri vseh starostnih skupinah otrok na celotnem področju mesta. S tem se povečuje raven zdravja pri dojenih otrocih, materah in v celotni družbi.

Zmanjšuje se neenakost, izboljšuje se okoljsko stanje in v daljšem časovnem obdobju dojenje hkrati omogoča hitrejši napredek mesta.

Nosilki projekta sta občini Slovenj Gradec in Mislinja, partnerji v projektu pa slovenjgraški zdravstveni dom, Koroške lekarne, SB Slovenj Gradec, koncesionarki Miroslava Cajnkar Kac, dr. otroške in šolske med., in Marija Mesner, dr. pediatrije. »Pri tem gre za tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo, to pomeni, da bomo še v večji meri izobraževali o pomenu dojenja, v zdravstvenem domu bomo uredili dojilnico, od julija naprej pa bomo tudi v Andeškem hramu izvajali različne aktivnosti za podporo dojenju.

Na več lokacijah v mestu bomo uredili kotičke za dojenje in previjalnice,« pojasnjuje Anita Smagej, pomočnica direktorice za zdravstveno nego.

Mesto, ki se pridruži in uresniči pobudo Dojenju prijazno mesto, pokaže svojim prebivalcem, da jim želi boljše zdravje, manj neenakosti, bolj zdravo okolje in tudi splošni dolgotrajni napredek.

Skupnosti pošilja sporočilo, da spoštuje njihove želje in ceni prednosti dojenja za zdravje otroka, družine in skupnosti, med drugim utemeljujejo pri UNICEF-u. MN

10

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so v začetku maja odprli prenovljene prostore oddelka za covid-19.

Novi oddelek je v tretjem nadstropju kirurškega bloka, kamor so preselili covidne bolnike.

S preselitvijo so povečali nujno potrebne posteljne kapacitete Oddelka za interno medicino. Na covid-19 oddelku se bo lahko zdravilo 50 pacientov in 4 v intenzivni enoti.

Cena naložbe znaša okrog 27 tisoč evrov, posebna naložba pa bo po besedah direktorja še nakup postelj.

»To je velika pridobitev za bolnike in osebje.

Pomembno je, da zagotovimo dovolj velike kapacitete za ostale paciente, predvsem na internem oddelku. Ko bomo imeli dovolj kadra, bomo lahko uredili tudi oddelek za paliativo in zdravili ostale paciente, ki so bili zdaj na razpolovljenih posteljnih kapacitetah,« je povedal direktor bolnišnice Janez Lavre, dr. med.

MN

MESTO IN PODEŽELJE /

Kaj daje jutru svetlobo ali o skrbi za duševno zdravje ...

Doživljati življenje kot smiselno, biti ustvarjalen, aktiven, imeti zadovoljujoče odnose z drugimi, plodno prispevati v skupnost, se uspešno soočati z izzivi je tisto, kar daje jutrom svetlobo in dnevom zagon; to nas dela žive, zadovoljne, duševno zdrave.

Vsak od nas pa se tekom življenja znajde tudi v različnih stiskah in težavah, kar je nadvse univerzalna človeška izkušnja, tako kot je povsem pričakovan in razumljiv odziv na dolgotrajno omejevanje družabnega, kulturnega življenja tesnoba, nelagodje, negotovost, razdražljivost, nespečnost, še toliko bolj, če je vse to povezano z različnimi izgubami – pomembnih odnosov, zdravja, virov preživetja. Kadar pa težave vztrajajo dalj časa in ovirajo naše vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah in takrat je prav, da poiščemo strokovno pomoč. Duševne motnje niso lenoba, iskanje pozornosti, duševna, telesna ali duhovna šibkost ali slab karakter. Duševna motnja je resna oviranost, tako kot so to rak, diabetes ali bolezni srca in ožilja. Tako kot človeku z zlomljeno nogo ne rečemo, naj se le potrudi in hodi, tako posamezniku z depresijo ne pomaga dobrohoten nasvet, naj se razvedri.

Najpogostejši duševni motnji sta anksiozna in depresivna motnja. Takoj za njima so reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje. Breme duševnih motenj in samomora je večje od bremena sladkorne bolezni, bremena bolezni dihal. Duševne motnje so najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in tretji najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti, ki so med najdaljšimi. Kot odgovor na dolgoletno podhranjenost in prezrtost področja duševnega zdravja je bil leta 2018 sprejet Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja.

Kot odgovor na pomanjkanje služb na primarni ravni se vzpostavljajo centri za duševno zdravje (do sedaj 11 centrov za otroke in mladostnike ter 10 za odrasle). Načrtovana je vzpostavitev 50 centrov širom Slovenije z interdisciplinarnimi timi strokovnjakov, ki bodo zagotavljali dostopnost do storitev vsem prebivalcem območja, v katerem bo center deloval. Na Koroškem sta Center za duševno zdravje odraslih (02 870 53 13) in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (02 870 52 43) locirana v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem in pokrivata celotno regijo.

obstaja. V našem okolju poleg že omenjenega Centra za duševno zdravje pomoč nudijo tudi v drugih zdravstvenih domovih v sklopu Centra za krepitev zdravja oz. Zdravstvenovzgojnega centra, kjer v obliki psihoedukativnih delavnic nudijo pomoč posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Še vedno je na voljo tudi brezplačna telefonska številka (080 51 00) za psihološko podporo ob epidemiji. Ob različnih čustvenih stiskah nudijo pomoč v mreži brezplačnih svetovalnic Posvet (031 704 707 – vsak delovni dan med 8. in 18. uro). Na spletni strani NIJZ (Kje najti gradiva za psihološko pomoč v času soočanja z novim koronavirusom) so zbrana številna gradiva in naslovi za pomoč v stiski.

Znano je, da prej ko poiščemo pomoč, večja je verjetnost, da bomo dobro okrevali. Pomoč

Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za področje duševnega zdravja NIJZ, OE Ravne na Koroškem

Povezano delovanje vseh sektorjev, rahločutno, a pogumno in vztrajno naslavljanje tematike duševnega zdravja bo jemalo moč stigmi, ki je večkrat kriva, da težko povemo, da nam je težko.

Svetlobo jutrom v veliki meri dajejo odnosi, ki jih gradimo. Ljubeča naklonjenost sočloveku, njegovim izkušnjam je temelj za vse drugo. To zmoremo vsi, v vseh vlogah, ki jih živimo, v vseh okoljih, kjer delujemo.

DRUŠTVO ZA KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZEN

»Prekinimo tišino« 19. maj je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. KVČB je imunsko pogojena bolezen, ki ni popolnoma ozdravljiva, povzroča pa vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi letos svetovni dan obeležilo z nizom dogodkov, vrhunec je bila vijolična osvetlitev več stavb hkrati v Ljubljani in Mariboru 22. maja.

Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša je v razvitih državah, njena pojavnost pa iz leta v leto narašča. Z njo na svetu živi okoli 10 milijonov ljudi.

V Evropi je obolelih 3,4 milijona ljudi, v Sloveniji več kot 7500. Svetovni dan KVČB obeležuje okoli 50 držav na petih celinah. »Za bolezen so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, driskami, izčrpanostjo in utrujenostjo ter različno dolga obdobja remisije, ko so nekateri bolniki lahko tudi brez težav. Za obolele je pomembno predvsem pravočasno in ustrezno zdravljenje, saj lahko bolezen vodi tudi v hude zaplete oz. telesne okvare,« pojasnjuje Mateja Saje, predsednica Društva za KVČB. KVČB, ki se ji pogosto pridruži še kakšna bolezen, predvsem pa duševne stiske, se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti in tako

6

>2021

prizadene ljudi v najbolj delovno aktivnem obdobju. Tudi zaradi tega številni oboleli s KVČB neredko trpijo molče.

Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) je prav zato letos svetovni dan KVČB obeležila pod geslom »Prekinimo tišino« (#breakthesilence#). S tem je želela osveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu KVČB na obolele in predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo.

Poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je izboljšati kakovost življenja ljudi s KVČB. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že 1753 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije in je član Evropske zveze društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis.

MN

Tanko črevo

»Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Nemalokrat živijo z bolečino in mislijo, da je to “normalen” del kronične bolezni. Morda imajo dobre zdravstvene izvide, a je njihova kakovost življenja slaba. Ali pa se počutijo slabo glede svoje samopodobe, a o tem molčijo,« pravi Mateja Saje.

V Društvu za KVČB so za svoje člane že pripravili spletni seminar na temo duševnega zdravja in KVČB, članom pa med pandemijo nudijo tudi brezplačno terapevtsko pomoč. Člani Društva za KVČB so se zaradi epidemije novega koronavirusa srečali “na daljavo” in svetovni dan obeležili “povezani od doma”, prek svetovnega spleta.

Kolon Slepo črevo Slepič

Danka Zadnjik

11

MESTO IN PODEŽELJE /

25. JUNIJA PRAZNUJE VS PAMEČE - TROBLJE

Novi amfiteater bo dober za šolo in kraj in cestišča v dolžini 900 m, Čestitke dodali bodo tudi novo javno krajanom Vaške razsvetljavo. Tudi projekt za skupnosti Pameče brv na Gmajno je končan in Troblje in dela Gmajne pripravljen za gradnjo. ob vaškem prazniku!

Ker je vaška skupnost zelo velika, so konec maja Vili Kašnik, predsednik Vaške pridobili še 2 dodatna skupnosti Pameče Med pridobitvami, ki so bile v Vaški skupnosti zunanja avtomatska Troblje defibrilatorja za pomoč ob Pameče - Troblje zaključene v zadnjih dveh zastoju srca, financirana iz letih, je nekaj ureditev vodotokov in brežin, ukrepov v negotovosti. lastnih vaških finančnih sredstev, ki so med katerimi je največja ureditev struge »Zaradi velikosti vaške skupnosti vaščani ostala od neizvedenih prireditev ob lanskem in svet vaške skupnosti želimo, da bi bilo vodotoka pri podjetju Plamen. Asfaltirali prazniku. Defibrilatorja so namestili v Lakuže v prihodnje nekaj več občinskih sredstev so del cestišča v novem naselju Pameče pri Kamniku, uredili so pokopališče, na katerem in na Gmajno. namenjenih predvsem za vzdrževanje Letos vaško praznovanje načrtujejo skupaj so pridobili nov žarni zid in delno je bila vaške skupnosti znotraj območja (ceste, s praznovanjem gasilcev PGD Pameče sanirana mrliška vežica. šola, vrtec) in za prepotrebne protiprašne Največ je bilo postorjenega v podružnični šoli Troblje, ki obeležuje 100 let delovanja, zaščite na lokalnih cestah. Intenzivno vendar je izvedba tega zaradi epidemije in v Pamečah, s poudarkom na varnosti okrog potekajo pogovori z občinskimi službami, šolske stavbe, v celoti je bila obnovljena da bi se pripravilo vse potrebno za tudi učilnica 1. razreda skupaj z izolacijo gradnjo novega vrtca in prizidka k zunanjih sten. Izdelan je idejni projekt za podružnični šoli, slednja naj bi po izgradnjo letne učilnice v obliki amfiteatra, možnosti postala samostojna šola,« pravi ki bo umeščen ob šoli poleg 1. in 2. razreda.

Vili Kašnik, predsednik VS, ob dejstvu, da Občani ga bodo lahko uporabljali tudi za celotna vaška skupnost šteje že skoraj 2000 druge prireditve, ki niso povezane s šolo. prebivalcev.

Zmanjšajte porabo mesa Pameče in Troblje se zelo širijo V teku je investicija »varne poti v šolo Troblje z novogradnjami, tam živi mnogo mladih in mlečnih izdelkov - Pameče«. Del sredstev zanjo, in sicer za družin z otroki. Po Kašnikovih besedah Prilagajanje kmetijstva na podnebne Zahtevamo globalno ukrepanje, ki bo spremembe.

Razvoj kmetijstva mora slediti vzporedno obnovo vodovoda in kanalizacije, zdaj za vpis otroka v vrtec v Pamečah omogočilo, da v naslednjem desetletju do načelom pravičnosti, trajnosti in je že pridobljenih, čakajo še na odobritev starši čakajo kakšno leto ali več. Širi se tudi leta 2030 na globalni ravni prepolovimo sonaravnosti. Treba je zmanjševati izpuste izpuste toplogrednih plinov, do leta 2050 pa sredstev iz razpisov za gradnjo pločnika AP pridelave od fosilnih goriv. Za industrijska cona. in odvisnost V Pamečah in Trobljah je iz leta v leto več prebivalcev. Njihovi gasilci letos praznujejo 100 let in PGD Pameče - Troblje bo letos prejelo priznanje vaške skupnosti za zasluge v kraju. Takšno priznanje tudi prejme posthumno Martin Brezovnik.

OKOLJSKA DEKLARACIJA

KRANJSKA ČEBELA

dosežemo ogljično nevtralnost. Brez izpolnitve obeh pogojev bomo presegli mejo globalnega segrevanja 1,5 °C in stopili čez prag tveganja katastrofalnih podnebnih sprememb. Zahtevamo ukrepe, ki bodo ustavili izginjanje vrst in ekosistemov, sicer bomo soočeni z zlomom biosfere, ki bo bistveno prizadel eksistenčne pogoje človeka in drugih vrst.

povečanje prehranske varnosti in samozadostnosti je treba prednostno podpreti lokalne prehranske verige in strokovni vodja Rejskega programa za kranjsko proizvodnjo hrane za prehrano ljudi ter čebelo, to tudi nabistveno kmetijskem in Z povečatiministrstvu, ekološko pridelavo. podpredsednik svetovne čebelarske organizacije vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinovda je je Apimondia Peter Kozmus.

Skupaj so ocenili, nujno povečanje deleža hrane rastlinskega stanje zadovoljivo, a vendarle je še treba odpraviti izvora in omejitev obsega živinoreje.

V bitki proti križancem

Na Koroškem se pojavlja problem s križanci kranjske čebele z avstrijskimi bakfast čebelami. Okrog ene od dveh plemenilnih postaj v državi, na Legnu pri Slovenj Gradcu, Zelena proračunska reforma. Določiti so s čistostjo vrste avtohtone kranjske čebele moramo ustrezen in jasno zamejen proračunski delež, ki bo omogočil zadovoljni.

financiranje prehoda v ogljično nevtralnost.

Sistem emisijskih kuponov je v svoji Kranjska sivka je slovenska avtohtona sedanji obliki nezadosten in nepravičen; zavzemamo medonosna čebela, tu doma že 12 milijonov let, inse za davek na ogljik (davek na druga najbolj razširjena podvrsta čebel naletalsko svetu.gorivo), ki bo v razmerju do prave cene okoljske škode zaradi izpustov. Nujna V naši državi je po Zakonu o živinoreji dovoljena je ukinitev neposrednega in skritega le vzreja kranjske čebele in slovenski čebelarji proračunskega subvencioniranja fosilnih goriv. imajo odgovornost ohraniti čistost te vrste. Zato je v AP

čebelarje društva Slovenj Gradec-Mislinja obiskal

Varčuje z energijo doma

Odločanje o uporabi jedrske energije v Sloveniji naj poteka ob upoštevanju dejstva, da jedrska energija predstavlja možni prehodni nizkoogljični vir električne energije, pod pogoji opuščanja rabe premoga in drugih fosilnih virov ter zmanjševanja porabe energije in povečevanja energetske izrabe iz obnovljivih virov. Prav tako je treba upoštevati dejstvi, da problem shranjevanja jedrskih odpadkov še ni zadovoljivo rešen in da jedrska energija prinaša specifična tveganja, ki jih je treba nasloviti.

Spregledati ne smemo niti vpliva večmilijardne investicije in načina, kako je ta izpeljana, na dolgoročni razvoj države.

Pustite

nekaj spornih matic iz nekaterih družin.

Od leta 2014 dalje izvajajo preglede in avtoizobraževanja, doma kako posledično rešiti se križancev.

Ustanovili so dve plemenilni postaji, katerih Razogljičenje prometa.vBistveno cestnega prometa, razvoj se matice parijo s zmanjšanje čistimi troti kranjske čebele. javnega transporta (lokalc, zakaj pa ne!) in Ena od dveh takih postaj v državi je na območju kolesarske infrastrukture, prostorski razvoj Čebelarskega društva Slovenj Gradec-Mislinja naj temelji v smeri decentralizacije in na Legnu, zanjo skrbi Janko Razgoršek.

Naši dostopnosti s sredstvi trajnostne mobilnosti.

Prenova in razvoj železniške čebelarji imajo idealno možnost izkoristiti infrastrukture je ena svoje glavnih mlade nalog. Razvoj prednost lokacije, da pripeljejo morskega ladijskega prometa mora matice v plemenilno postajo na Legen, za upoštevati okoljske omejitve, tako z vidika ohranjanje resnično ladijskih čiste avtohtone izpustov kot kranjske tveganja onesnaženja. Kolesarjenje je ena čebele. AP Na Legnu

Varujmo zelene površine Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Razvoj kmetijstva mora slediti načelom pravičnosti, trajnosti in sonaravnosti. Treba je zmanjševati izpuste in odvisnost pridelave od fosilnih goriv. Za povečanje prehranske varnosti in samozadostnosti je treba prednostno podpreti lokalne prehranske verige in proizvodnjo hrane za prehrano ljudi ter bistveno povečati ekološko pridelavo. Z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je nujno povečanje deleža hrane rastlinskega izvora in omejitev obsega živinoreje.

Zmanjšajte potrošnjo in odpadke

12 Pametne naložbe v energijo Razogljičenje energetike. Opustitev uporabe premoga do leta 2030 in drugih

najpomembnejših razvojnih potreb v lokalnem prometu.

Potrebno je bistveno zmanjšanje nastajanja odpadkov. To pomeni takojšen prehod od modela »vzemi, naredi, zavrzi« k modelu

MESTO IN PODEŽELJE / PGD ŠMARTNO

Piše se jim bogata 140-letna zgodovina Kako vsestranski so šmarški gasilci, je pojasnil Albert Gradišnik, predsednik društva: »Na pomoč hitimo ob požarih objektov, »S gozdov, travnikov, požarih na ponosom prevoznih sredstvih, ob poplavah, povem, da v Šmartnu žledolomu, pomagamo pri že več kot 140 let reševanje domačih živali, odmeva gasilski pozdrav odstranjevanju os, sršenov, nudimo pomoč ob zastoju srca, NA POMOČ.« (Albert tehnično pomoč pri odpiranju Gradišnik, predsednik vrat, pomoč v gozdnih nesrečah gasilcev PGD in pomoč reševalni službi. Šmartno) Skratka pomagamo vsem, ki nas potrebujejo, in vse delo opravljamo prostovoljno.« V času epidemije covid-19 delujejo samo v primeru intervencij.

Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu šteje 210 članov, z gasilskim društvom Parižlje - Topovlje so podpisali listino o prijateljstvu. Kot osrednje društvo v srednjem sektorju spadajo v 2. kategorijo z vso zaščitno opremo, ki jo predpisuje Gasilska zveza Slovenije za to kategorijo. Vozijo se z avtocisterno Man z 2500 litri vode in kombijem Citroën za prevoz moštva, v lasti imajo tudi avtoprikolico za prevoz »Leta 1949 je ravnatelj OŠ Edvart Ressner motorne brizgalne in avtoprikolico za poplave. napisal besedilo Gasilska za zaključno pesem Usposobljenih je 25 operativnih gasilk in gasilcev v spevoigri Kdo je požigalec, katero so igrali za posredovanje v nesrečah. Ponašajo se z lepim tudi naši gasilci. Uglasbil pa jo je takratni gasilski domom z večnamensko dvorano, ki je na dolgoletni poveljnik, kulturnik, organist in razpolago vsem krajanom, še bolj pa so ponosni zborovodja Ivan Krpač. Leta 1980 je bil na na svoj gasilski muzej. pobudo Čepina, Krenkerja in zborovodje »Z občino in državo sodelujemo na visokem Koleriča ustanovljen gasilski moški pevski nivoju in želimo si, da tako tudi ostane,« zbor, ki je bil tudi organizator 1. pevskega še pravi Gradišnik. V PGD Šmartno vsako srečanja vseh gasilskih pevskih zborov. Tam leto pripravijo pregled gasilnih aparatov in je bila zapeta kot skupna pesem Gasilska. izobraževanje, sodelujejo tudi s šolo in vrtcem. S Na prošnjo Janeza Koleriča in Gasilske zveze celotnim krajem so tesno povezani. Vseh 140 let Slovenj Gradec je Gasilska zveza Slovenije na delujejo tudi na kulturnem področju. kongresu leta 1993 v Slovenj Gradcu uradno

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Oskrba s pitno vodo Temeljna naloga v dejavnosti oskrbe s pitno vodo je zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo, k čemur prištevamo zagotavljanje nemotene oskrbe, ustreznih količin in tlakov ter skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode.

S pitno vodo oskrbujemo okoli 17.030 prebivalcev, kar obsega 81 % prebivalcev v občinah Slovenj Gradec in Mislinja. Skupno je bilo na vseh sistemih v letu 2020 uporabnikom dobavljene 869.043 m3 pitne vode.

Povprečna poraba pitne vode znaša cca 140 litrov na prebivalca na dan, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem, ki znaša 150 litrov na prebivalca na dan. V upravljanju imamo trinajst vodooskrbnih sistemov (VS) s skupno dolžino kar 278 km javnih vodovodnih cevi.

Največji VS je sistem Slovenj Gradec–Suhi Dol, ki s pitno vodo oskrbuje okoli 11.000 prebivalcev.

Sistem dobiva vodo z območja Suhega Dola, kjer so urejena štiri črpališča podtalnice ter dve klasični zajetji naravnih vodnih izvirov. Na sistemu je vodarna, kjer za zagotavljanje mikrobiološke varnosti pitne vode izvajamo dezinfekcijo vode s plinskim klorom. Proces dezinfekcije je varen in avtomatiziran z urejenim stalnim spremljanjem

6

>2021

razglasila Krpačevo Gasilsko za himno gasilcev Slovenije,« še dodaja predsednik šmarških gasilcev, ki je skupaj s predsednikom Vaške skupnosti Šmartno Antonom Sedarjem pomagal uresničiti zamisel Janeza Koleriča, odmevno praznovanje v Šmartnu 70-letnice uglasbitve himne vseh gasilcev Slovenije.

Za 140. obletnico načrtujejo praznovanje z gasilskim tekmovanjem za pokal Šmartna, nadaljevali bi s slavnostno sejo, veliko parado in proslavo ter zaključili z veliko vrtno veselico.

Ker pa so zaradi pandemije časi negotovi, bodo obeležitev visokega jubileja izpeljali, kot bodo razmere dopuščale. AP

vsebnosti prostega klora v vodi. Za zagotovitev ustreznih rezerv vode so na sistemu urejeni štirje vodohrani (VH): VH Zgornji Legen, VH Borovnik, VH Lamp in VH Troblje. VS Slovenj Gradec je povezan s sistemi Mislinjska Dobrava, Pameče, Gmajna in Grajska vas.

Certifikat Voda iz pipe Zbornica komunalnega gospodarstva je v letu 2019 pričela s podelitvijo certifikata Voda iz pipe, katerega prejemnica je bila tudi Komunala Slovenj Gradec. Pitje vode iz pipe je okolju in ljudem prijaznejša izbira kot poseganje po predpakirani vodi.

Na vseh naših poslovnih dogodkih ponujamo izključno vodo iz pipe ter k njenemu pitju spodbujamo zaposlene, poslovne partnerje in druge deležnike. »Sem, kar pijem, pijem vodo iz pipe.«

vplivom in vandalizmu. Zaradi teh pojavov bodite pri uporabi pozorni na morebitne posebnosti.

Kljub vzdrževanju se namreč lahko zgodi, da bo pitnik poškodovan ali umazan že kmalu po ogledu vzdrževalca. V teh primerih pokličite na telefonsko številko 02 881 20 20. Pred vsako uporabo vode iz pitnika pa priporočamo, da nekaj vode iz pitnika iztočite. Lokacije lahko preverite na naši spletni strani: www.komusg.si. Teja Račnik

Pitniki s svežo vodo Uporabnikom ob toplem vremenu omogočamo, da se odžejajo tudi pri pitnikih, ki so priključeni na javne vodooskrbne sisteme. Teh je trenutno v središčih naselij, na igriščih ter ob sprehajalnih in kolesarskih poteh že dvanajst. Javni pitniki imajo nekaj posebnosti. Pitno vodo lahko koristi veliko oseb dnevno, izpostavljeni so vremenskim

13

MESTO IN PODEŽELJE / CELOSTNI PRISTOP K VKLJUČEVANJU

Za uspešno sobivanje priseljencev Na nacionalnem nivoju sta se skozi projekt oblikovala dva nova poklica, in sicer lani sta bili vzpostavljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji: Skupnostni tolmač za albanski jezik in Medkulturni mediator. »V teh 5 letih so se spremenile stvari na V okviru projekta Izzivi medkulturnega zakonski ravni: na nivoju OŠ se je sprejela sobivanja so se deležniki iz Koroške regije zakonodaja, ki je okrepila ure začetnega udeležili lokalnega posveta za Koroško z učenja jezika za učence priseljence, naslovom Moj delež pri uspešni vključitvi v nekem deležu se je sistematiziralo in sobivanju priseljencev, katerega cilj ni bil delovno mesto na šolah, kjer imajo večji le premagovanje jezikovne bariere, pač pa delež priseljencev, okrepile so se ure celostna pomoč tujcem pri vključevanju v začetnega učenja jezika na nivoju srednje okolje. Prisotni so bili tudi nekateri priseljenci šole, novost je tudi, da so bili sprejeti učni sami, ki so povedali svoje izkušnje in občutke načrti slovenščine kot drugega jezika v novem okolju. Na posvetu so ugotovili, za OŠ, in nekako smo želeli povezovati da med njimi in slovenskimi institucijami deležnike v lokalnem okolju, kar smo manjka povezovalni element. dosegali prek lokalnih posvetov, ki »Vsi udeleženci posveta so izrazili potrebo smo jih vsako leto izvajali,« o rezultatih po nujni zaposlitvi medkulturnega nacionalnega projekta pove Tanja Jeseničnik, mediatorja na območju Mestne multiplikatorka SIMS v projektu Izzivi občine Slovenj Gradec, ki bi ga lahko medkulturne raznolikosti z Druge OŠ Slovenj uporabile vse institucije, kadar bi ga Gradec. pač potrebovale,« pojasnjuje Nada Duler, Tudi na Drugi OŠ poučujejo otroke ravnateljica Druge osnovne šole Slovenj priseljence in letošnja novost pri njih Gradec, konzorcijske šole v nacionalnem je dopolnilni pouk maternega jezika za projektu Izzivi medkulturnega sobivanja za priseljence iz Srbije iz Mislinjske doline.

Koroško, ki se letos, po petih letih, zaključuje. AP Izkušnje v Slovenj Gradcu kažejo, da je potreba po medkulturnem mediatorju tako za albansko govoreče priseljence kot tudi pri balkanskih slovanskih jezikih.

V ŽIVO IN PREK SPLETA

Pomembna sta gibanje in spanec

Mami v taktu Natalija Kotnik iz Slovenj Gradca, diplomirana osebna trenerka in trenerka juda, lastnica znamke Mami v taktu, je prepričana, da so mamice, ki redno vadijo, bolj samozavestne.

Njeno poslanstvo je, da druge ženske motivira in vzpodbuja k zdravemu načinu življenja, k aktivnejšemu življenjskemu slogu s ciljem, da izklešejo najboljšo različico sebe. Slednjega je strnila v 5 nasvetov za zdravo življenje, zanimivih tako za moške in ženske, ki si želijo skrbeti zase in za svoje zdravje, kar na spletu seveda podrobneje pojasni. »Kako dragoceno nam je zdravje, se zavemo šele, ko smo odrasli,« pravi. »Vsa ta skrb za samega sebe se kaže tudi v skrbi do naših otrok, ki jih s svojim početjem nezavedno učimo zdravega načina življenja.« Nasveti so: vse se začne s hrano, prehrana naj bi predstavljala 60–70 % zdravega načina življenja; gibanje predstavlja 30–40 % zdravega načina življenja (kardio vadba spodbuja funkcionalno sposobnost srca in ožilja, vpliva na našo telesno kondicijo in je odlična izbira za premagovanje stresa). »Če so prisotne bolečine v ramenskem predelu ali hrbtenici, si vzemimo 5 minut in se

14

razgibajmo – veljajo tudi vaje, ki jih poznamo iz osnovne šole,« svetuje Natalija, ki pravi tudi, da ima zelo pomembno vlogo spanec. Spalnica naj bo prezračena, prav tako v njej naj ne bi imeli motečih dejavnikov: televizorja, radia, vsaj 2 uri pred spancem naj ne bi bili na telefonu. Če so naši dnevi naporni, si brez slabe vesti privoščimo več kratkih počitkov. Človek naj bi si vzel tudi čas zase brez slabe vesti. Ljudje smo socialna bitja, kar pomeni, da smo rojeni za to, da se družimo.

Po Natalijinih vadbah se je izkazalo veliko povpraševanje.

Privlačni modni kosi iz lanu z vezeninami V konceptualni trgovinici D.tajl na Glavnem trgu 25 v Slovenj Gradcu cveti vse sorte lokalnih in gostujočih umetnosti, najbolj cvetoča pa so že po imenu oblačila in dodatki za najmanjše in najmlajše Blommen, ki jih z ljubeznijo in skrbjo ustvarja Belokranjka, ki jo spreminjamo v Slovenjgradčanko, Maja Pilih. Maja vedno ve, kaj želi, in se tega loteva s perfekcijo. Kapucarji s privlačnimi potiski zvitih lisičk, smešnih dinozavrov, navihanih oblačkov in hlačke, ki si želijo biti frajerske ‘kavbojke’, ter čisto prave lanene oblekice, hlače in srajčke, ki si jih želijo nositi vsi, za katere so premajhni, so izdelani iz ekološko nespornih materialov, z vsemi pripadajočimi certifikati, najpogosteje uvoženih iz Švedske. Majo najpogosteje srečate v mestu v družbi mladega aljaškega malamuta, pa tudi moža Klemna. Skupaj se navajajo na bivanje v starem mestnem jedru Slovenj Gradca. Če jo boste nagovarjali, naj vam zašije kaj za odrasle, je to povsem odveč pogovor, razen če gre za masko, vam bo uspelo.

Nežno laneno masko z vezenino, kakršne krasijo tudi Majine druge lanene kreacije.

Na lanene modne kose z vezeninami je posebej ponosna in zaupala nam je, da bo šel razvoj znamke Blommen prav v tej smeri, lahkih, naravnih, trajnih kosov.

Le postojte v naši trgovinici in se pogovorite s katerim od dežurnih ustvarjalcev, morda bo to ravno Maja in vam še sama bolj detajlno razloži, kaj pomeni Blommen, lahko pa naletite na katerega od naših novih članov, ki vam jih bomo predstavili kmalu. Samo to vam izdam, vsi se ukvarjajo z lesom in so moškega spola. Karin Potočnik

AP

v Nika Hölcl Praper

Kljub epidemiji, kljub morebitnim karantenam je pomembno ostati aktiven.

BLOMMEN … MODA ZA NAJMLAJŠE

Naše telo, naša hrbtenica sta narejena za gibanje. Ljudje se prav po tem, da smo postali pokončni, ločimo od živali. To pomeni, da imamo tako močne mišice, da se lahko dvignemo. In naša skrb je, da te mišice krepimo, vzdržujemo, da nam bodo še dolgo služile (ali bi na stara leta raje hodili poklapani, s palico naokrog in bili odvisni od sopomoči?).

Natalija Kotnik

KULTURA /

Kokijeva razstava otroških pobarvank

Leta 1993 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 15. maj za mednarodni dan družin. Želela je namreč povečati zavedanje skupnosti o družini in

družinskih odnosih ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinske zadeve razreševale z ustreznimi domačimi politikami.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu družin smo v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli Kokijevo razstavo otroških pobarvank, ki so jih naši najmlajši obiskovalci z velikim zanosom s pomočjo barvic, flomastrov in barv, zaradi vsem znanih razmer, izdelali kar doma. Vranček Koki je maskota naših pedagoških programov, njegovo podobo je za Koroško galerijo likovnih umetnosti pred leti ustvarila koroška umetnica Tjaša Rener.

Tokrat smo se odločili angažirati tudi male ustvarjalce, zato smo jih poprosili, da Kokiju s pomočjo svoje bujne domišljije podarijo svež in edinstven videz. Navihani Kokiji so v čisto novih oblačilih in pisanem perju 15. maja 2021 zablesteli v preddverju slovenjgraške galerije, kjer ste si jih lahko ogledali vsak dan od 10. do 19. ure. Vsi prejeti izdelki so objavljeni na spletni strani in Facebook profilu galerije.

V tednu družine, med 15. in 22. majem 2021, smo družinam vseh oblik omogočili brezplačen obisk galerij v Slovenj Gradcu in na Ravnah ter jih tako vzpodbudili, da svoj družinski prosti čas kakovostno preživijo ob ustvarjanju novih kulturnih doživetij. Neja Kaiser

KPM: SV. JURIJ NA LEGNU

Obudili so edinstven arheološki park Cerkvica sv. Jurija na Legnu je arheološka zakladnica, bogata z grobovi znotraj in ob njej. Ti so raziskovalcem odstrli marsikatero dejstvo in zanimivost o naših prednikih, ki so si kamnito krščansko cerkev zgradili na legenski terasi v času pokristjanjevanja v teh krajih, samo nekaj let po propadu oz. izgubi samostojnosti prve slovanske države Karantanije. A so kljub temu mnoga vprašanja še zmeraj ostala brez odgovorov.

Koroški pokrajinski muzej, skrbnik srednjeevropskega kulturnega bisera, cerkvice sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu, je, v težnji oživiti edinstven arheološki park pri tej romanski sakralni stavbi, pripravil tudi prvo letošnjo ustvarjalno

delavnico za družine, poimenovano Bron, emajl in broška – nakit starih Slovanov, ki so ga našli prav v tamkajšnjih grobovih ob legenski cerkvici. »Slovanke so zelo rade nosile veliko nakita – bolj kot so žvenketale s svojim okrasom, bolj bogate so bile, prav tako pa so verjele, da z glasnim potresavanjem nakita odganjajo zle duhove,« je udeležencem delavnice med drugim povedala pedagoginja Leja iz Muzeja Slovenj Gradec.

Lep nakit, podoben srednjeveškemu, so si izdelali tudi otroci.

Muzej Slovenj Gradec je teden dni kasneje v arheološkem parku pri sv. Juriju na Legnu pripravil predavanje Jurijev odmev z

gostjama dr. Zvezdano Modrijan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Miro Strmčnik Gulič, ki je cerkvico s konca 9. in 10. stoletja odkrila. Cerkev sv. Jurija na Legnu je danes ena redkih raziskanih zidanih cerkva iz tistega obdobja na območju jugovzhodnih Alp. AP

BREZPLAČNI P R E V O Z I & DRUGA POMOČ ZA STAREJŠE Pokličite nas na:

041 44 11 99 od ponedeljka do petka Naše aktivnosti: * brezplačni prevozi za starejše * pridobivanje & posredovanje informacij * reševanje težav, ki pestijo starejše Za prevoze in ostale storitve se je potrebno

v Nejc Sušec

naročiti vnaprej!

6

mobilc >2021

15

KULTURA / JUT

Skupina ustvarja sodoben alter melodični rock rock scene (Menza pri koritu, Kino Šiška itd.).

Skladbe njihovega drugega obdobja, kamor sodijo Black Witch (Črna čarovnica), Names (Imena), Echoes (Odmevi) in druge, nakazujejo zrelejšo fazo skupine. Na snemanje čakajo News, Rocket Rose in druge, ki še nimajo naslovov.

JUT sestavljajo Uroš Bračič (bobni, kajon), Jani Legner (bas kitara, orglice, spremljevalni glas) in Tomaž Osojnik (električna kitara, glas, avtor besedil). V starem mestnem jedru Slovenj Gradca so odigrali odprto vajo v letošnjem Tednu ljubiteljske kulture.

AP

OGRINC V UKRAJINI

v AP

Prejemnik 1. nagrade za avtorsko grafiko

JUT (z leve): Tomaž Osojnik, Jani Legner in Uroš Bračič

Tudi glasbeniki slovenjgraške sodobne artistične rock zasedbe JUT, drugače dejavni vsak zase tudi na drugih glasbenih področjih, med epidemijo niso postavili v kot svojih glasbil. Doma in na skupnih vajah, kolikor je bilo to fizično mogoče, so pripravili nov avtorski material, s katerim bodo do jeseni stopili v studio. Vse do sedaj posnete skladbe so snemali v studiu MKC Slovenj Gradec z Alešem Ganglom. Zgoščenko, ki jo pripravljajo, za

zdaj lahko nadomesti spletni portal Soundcloud. com, na katerem lahko z vpisom v brskalnik imena skupine in naslova ene od njihovih skladb (npr.

JUT Red Moon) prisluhnete v studiu posnetim skladbam. Enako tudi na YouTubu.

V dobrih petih letih so poželi kar nekaj uspehov, bili so zmagovalci Glasbenega rock maratona v Stični, odigrali so še nekaj pomembnejših nastopov po bolj znanih lokacijah alternativne

V Harkovu v Ukrajini je bila na ogled velika mednarodna razstava, na kateri je sodelovalo več kot 300 umetnikov, med njimi tudi Slovenjgradčan Zoran Ogrinc.

NOVA KNJIGA

Slavko Skarlovnik: Krvavi park

v AP

Pri Založbi Primus je izšla že deseta knjiga priljubljenega koroškega pisatelja Slavka Skarlovnika. Tokrat se je pisec lotil kriminalnega žanra, zgodbi pa je dal naslov Krvavi park.

Tematika, ki jo opisuje Slavko Skarlovnik v Krvavem parku, je tudi tokrat sodobna, aktualna: »Opisujem junaka, ki se je pridružil gibanju za ohranitev mestnega parka, kjer večja korporacija namerava zgraditi poslovni center. Tok dogajanja ga potegne v nenavadne situacije, kjer se na

16

koncu izkaže, da gre za različne zaplete, tudi tragične. Konec pa je vsekakor presenetljiv, kar je značilno za vse moje knjige. Zgodba se razvije, ko junak lebdi v tolmunu, kamor ga je porinil eden od nasprotnikov. V trenutku, na nitki med življenjem in smrtjo, se mu odvije film njegovega življenja, predvsem zadnjega obdobja, kjer pride do spoznanja … Kakšnega, preberite. Zgodbo razvijam dobesedno iz dveh besed, na tem gradim pripoved,« pripoveduje Slavko Skarlovnik.

Kriminalka je pisana v Skarlovnikovem značilnem stilu, uveljavil ga je v svojih prejšnjih delih, v katerih se dotika žanra psihološkega romana iz vsakdanjega življenja. Vmes so tudi tri knjige z naslovom Dnevnik nekega angela, kjer gre za čisto fikcijo. Razvil je tudi svojevrsten slog z nekaj specifične slovnične izpeljave, kar lektorji upoštevajo pri pregledu zgodbe. Avtor v svoja dela vnaša kar nekaj smisla za humor, številne zaplete, včasih nekaj erotike in pogosto poskuša tudi izobraževati bralca. Ob svoji 60-letnici je izdal kar 6 knjig, 6 različnih naslovov naenkrat.

Skarlovnikove knjige so zelo priljubljene, v kategoriji domačega leposlovja za odrasle dosegajo v slovenskem merilu visok rang branosti.

Založba Primus ga je proglasila za avtorja leta.

In še vedno ustvarja, na zalogi ima še nekaj neizdanih del. Ljubiteljsko se ukvarja tudi s floristiko (prepoznavanje rastlin), zbiranjem starin, fosilov, mineralov, je aktiven pohodnik in slikar (pirografija). AP

Zoran Ogrinc, Slep slepe vodi, 2021

Slikar Zoran Ogrinc je bil na razstavi Grafike v Ukrajini zastopan s tremi likovnimi deli – risbami v velikosti 50 x 70 cm. Žirija ga je nagradila s prestižno prvo nagrado za avtorsko grafiko. Te grafike so unikatna monotipija, dodelana z ogljem in kredo, in sicer ni reproduktivna, pač pa je vsaka zase unikat. Podobne grafike in risbe bo razstavljal tudi na drugih razstavah. »Grafika je v mojem delu sicer dosti prisotna, nisem pa je velikokrat razstavljal, tako da je to presenetilo tudi nekatere likovne kritike in posledično sem dobil povabilo samostojno razstavljati v Galeriji Krka v Novem mestu,« še pove nagrajeni likovni ustvarjalec. Naslovi Ogrinčevih nagrajenih grafik, ustvarjenih v letošnjem letu, so Hudičev most, Lovec na jelene in Slep slepe vodi.

Do sedaj, v zadnjih 18 letih, je Zoran Ogrinc prejel že 20 nagrad, med njimi dvakrat nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor, mednarodno nagrado za akvarel v Ajdovščini, nagrado Alpe-Adria v Wolfsbergu. »Ta nagrada v Harkovu je najpomembnejša tuja nagrada, ki sem jo dobil,« je poudaril umetnik.

AP

KULTURA / KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

Kino je zopet odprt Načrtujejo tudi festival Slovenjegraško poletje.

Kulturni dom Slovenj Gradec (KD SG) se je pridružil vseslovenski akciji Pet pred dvanajsto, s katero so kulturniki in zavodi opozorili nase z željo, da bi se kulturne institucije, ki še ne smejo sprejemati gledalcev/poslušalcev, čimprej spet odprle za javnost v živo. Nekaj dni kasneje se je akciji pridružil tudi kantavtor Adi Smolar, ki letos praznuje 40. obletnico svojega nastopanja; priključil se je ravno na dan, ko so pod strogimi pogoji, na začetku s PTCprotokolom za obiskovalce, slovenska kina, kulturni domovi in gledališča svojemu občinstvu zopet odprli svoja vrata.

Konec maja so v KD SG končno spet spustili filmsko platno in pripravili vikend pakete različnih filmov, ki so jih uspeli dobiti, tudi za najmlajše.

V mesecu juniju ostajajo Art kino torki, nadaljujejo tudi s projekcijami v sklopu abonmaja Kino ob kavi in nadomestnimi koncerti Wolfovega koncertnega abonmaja.

Junija KD SG prireja tudi festival kulture na prostem Slovenjegraško poletje, katerega prireditve se bodo vrstile vse do srede julija. Festivalski program je že pripravljen, vendar je njegova izvedba odvisna ne samo od vremena, pač pa predvsem od trenutne epidemiološke situacije in ukrepov. Čez poletje bodo pripravljali tudi program nove abonmajske sezone.

Kino Kulturni dom Slovenj Gradec je eden izmed dvajsetih kinematografov v Art kino mreži Slovenije, ki prek lastne spletne platforme omogoča ogled skrbno izbranega filmskega programa. Maja pa so zaključili s spletno verzijo Dijaškega filmskega abonmaja, zadnja projekcija v tem sklopu bo junija v kinu na velikem filmskem platnu.

Vendar ni dovolj, da kulturni dom samo odklene svoja vrata: »Za zagon kina, da distribucijsko in programsko uskladimo vse stvari in da ljudi obvestimo o programu, potrebujemo od 7 do 10 dni,« pojasnjuje direktorica Kulturnega doma Slovenj Gradec Andreja Gologranc.

AP

Datum

Ura

Opis

Cena

1. 6.

20.00

ART KINO TOREK: NAŽGANI

3,5 €

4. 6.

20.00

OBETAVNA MLADENKA

4€

5. 6.

18.00

ERNEST IN CELESTINA (RISANKA)

4€

6. 6.

18.00

GRETA

4€

8. 6.

20.00

ART KINO TOREK: MISS MARX¸

3,5 €

Druk, Danska (2020), 116 min., Cinemania Group Režija: Thomas Vinterberg; scenarij: Thomas Vinterberg, Tobias Lindholm; igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Magnus Millang, Lars Ranthe, Maria Bonnevie, Helene Reingaard Neumann, Susse Wold.

Mads Mikkelsen in Thomas Vinterberg po Lovu ponovno združita moči, tokrat v zgodbi o štirih prijateljih, ki se lotijo nenavadnega eksperimenta, da bi ugotovili, ali lahko z malce alkohola postanejo srečnejši ljudje in boljši učitelji. Film je dobil več nagrad, tudi oskarja za najboljši mednarodni film.

Promising young woman, kriminalna srhljivka, ZDA, Velika Britanija (2020), 113 min., Karantanija cinemas Ernest et Célestine, Francija, Luksemburg, Belgija (2012), 79 min., sinhronizirano, Fivia – Vojnik I am Greta, dokumentarni film, Švedska (2020), 98 min., Demiurg Miss Marx, Italija, Belgija (2020), 107 min., angleščina, Cinemania Group Režija in scenarij: Susanna Nicchiarelli; igrajo: Romola Garai, Patrick Kennedy, John Gordon Sinclair, Felicity Montagu, Karina Fernandez, Emma Cunniffe, George Arrendell, Célestin Ryelandt, Oliver Chris.

V skladu z odlokom je vstop na prireditve dopusten le ob negativnem testu, potrdilu o cepljenju ali prebolelosti covid-19.

KULTURA SPET BRBOTA

Začel se je Teden ljubiteljske kulture

Literatura podžiga ustvarjalnost, nam sporočata organizatorja vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije, saj je v ospredje letošnjega TLK postavljena prav literatura z bralno kulturo, osredotočena na mlade ustvarjalce. Teden se odvija tudi v znamenju Jurčičevega in Ipavčevega leta 2021.

Slavnostno odprtje, ki ga je letos gostilo Novo mesto, je zaznamovala umetniška beseda. Tudi v Slovenj Gradcu bomo v Knjižnici Ksaverja Meška lahko prisluhnili izbrani besedi iz nove knjige oziroma prvega proznega dela poeta, glasbenika in grafičnega oblikovalca, skratka vsestranskega esteta Blaža Prapótnika Med sončne kroge sedem. Dogodek se bo odvil 3. junija.

Kot osrednji dogodek TLK v Slovenj Gradcu so si na JSKD OI SG zamislili koncert slovenjgraške zasedbe Suha južina band v sklopu 10. obletnice izdajanja Mentorjevega feferona. Skupina Suha južina band je uglasbila lansko zmagovalno pesem Mentorjevega feferona Revolucija Marka Levačića v okviru Festivala mlade literature Urška 2020.

Po dolgem času so se ponovno predstavili na ulici (parkirišču) godbeniki Pihalnega orkestra Slovenj Gradec, na Trgu svobode je igrala slovenjgraška rock zasedba Jut. Devetdnevni Teden ljubiteljske kulture so razpotegnili krepko v junij, zato spremljajte dogodkovnik na spletni stani TLK, kjer je in še bo zapisano vse, kar se bo zgodilo na področju ljubiteljske kulture v Sloveniji, za boljšo preglednost so napovedniki razdeljeni po regijah.

Od 20. maja do 20. junija so vse prireditve brezplačne, tiste, ki bodo prijavljene v dogodkovnik, pa oproščene plačila nadomestil za avtorske (SAZAS) in sorodne (IPF) pravice.

AP 6

>2021

17

TURIZEM /

GRAD NAD STARIM TRGOM – PRIZORIŠČE ZGODOVINSKIH OBDOBIJ

Ob 770-letnici cerkve sv. Elizabete se letos spominjamo tudi 930. obletnice prve listinske omembe Slovenj Gradca

Stari trg z grajskim gričem in bližnjo okolico je bil bržkone najstarejše naselbinsko območje v Mislinjski dolini. Izjemna strateška točka ob prastari poti od morja preko današnje osrednje Slovenije na Koroško in dalje na sever je v zavetju Plešivca, slikovitega osamelega očaka v izteku karavanškega pogorja, in razgibanega, z gostimi gozdovi pokritega podgorja staroselcem ponujala naravno utrdbo z razgledom po dolini k mislinjskim vratom in preko njih v osrčje dežele. Čeprav sta sodobna urbanizacija in človekovo nepremišljeno poseganje v okolje v veliki meri spremenila krajinsko podobo teh krajev, pogled proti vzhodu z roba terase na grajskem griču ali s sosednjega, še nekoliko višjega Rahtela tudi danes razodeva očarljivo podobo, oplemeniteno s slutnjo prvinske lepote in starožitnega odzvanjanja starodavne zgodovine, v utripu sodobnih mestnih središč skoraj izgubljene, a žlahtno ohranjene na obrobjih, kakršen je v primerjavi z bližnjim Slovenj Gradcem ostal Stari trg, koder se nepretrgana nit prediva večtisočletne tradicije, kot morda nikjer drugod v koroških krajih ob Mislinji, Meži in Dravi, plete v današnji čas.

Bertoldova kapela z monolitnim stebrom, ki nosi križnorebrasti obok, ok. 1240.

v Tomo Jeseničnik

Stara lastniška cerkev sv. Pankracija na Gradu iz 11. stoletja je bila kapela mogočnega ažvinskega gradu, kjer je bil sedež slovenjgraške posvetne in cerkvene uprave. V ustanovni listini benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini, mogočne ustanove koroških vojvod Spannheimov, se leta 1091 med pričami slavnega dogodka omenja tudi Weriand de Grez, ime tega ministeriala pa je obenem najstarejša listinska omemba Slovenj Gradca in posredno Starega trga.

Starotrško župnišče je ok. 1620 pozidal Andrej Tavčar, pokopan v cerkvi sv. Pankracija na Gradu.

Dobro varovano železnodobno gradišče je na Gradu obstajalo že v času t. i. kulture žarnih grobišč, okoli leta 700 pr. n. št., od 4. stoletja pr. n. št. dalje do prihoda Rimljanov pa so ta kraj poseljevali Kelti, o čemer pričajo arheološka izkopavanja v gozdiču Puščava za Gradom. Tudi zgodovina naselbine pod gričem je zelo stara in sega v čas pred nastankom poznoantične rimske poštne postaje Colatio, ki se je v 2. ali 3. stoletju n. št. razvila ob pomembni prometni in trgovski poti od Celeje do Virunuma na Gosposvetskem polju. Prav ta starodavna cesta je predstavljala pomembno prometno žilo v zgodnjem srednjem veku, zato ni čudno, da so bili v teh krajih podani vsi pogoji za uspešen razvoj trgov in v 12. stoletju celo kovnice denarja. Rimska postojanka je v burnem obdobju preseljevanj najprej propadla, na ruševinah pa so jo znova utrdili Slovani in pod varstvom utrjenega prostora na hribu ustanovili

selišče, ki se ga je prijelo ime Gradec. Že okoliščina, da se je ohranilo starodavno ime, ki so ga v srednjem veku zapisovali v različnih nemških oblikah kot Graz, Graetz, Windischgraetz ipd., zgovorno priča o njenem pomenu že v zgodnjem obdobju srednjeveške zgodovine.

Ta je še zrasel ob koncu 12. in v začetku 13. stoletja, ko so bili lastniki gospoščine grofje Andeško-Meranijski. Julija 1228 je tukaj umrl istrski mejni grof Henrik in bil v cerkvi pokopan, njegov brat, znameniti oglejski patriarh Bertold, pa je nad grobom pozidal imeniten arhitekturni prostor z monolitnim stebrom v sredini, kar kulturni spomenik uvršča med najpomembnejšo zgodnjegotsko umetnostno dediščino na Slovenskem. Grad je bil na prepišnem koščku koroško-štajerskega mejnega področja pogosto žrtev pustošenja, zlasti močno so ga leta 1488 poškodovali Madžari. Pri obnovi leta 1493 so popravili in v cerkveni zvonik prezidali le »bergfrid« (nekdanji utrjeni stolp, eden najstarejših v Sloveniji) in cerkev, vse ostalo pa so pustili propasti. V letih 1690–1695 so izjemni sakralni stavbi prizidali prezbiterij, dobrih petdeset let kasneje pa na južni strani še »svete stopnice« kot zadnjo postajo križevega pota, ki se ob kapelicah s figuralnimi reliefi slikovito vije po pobočju hriba.

Slovenj Gradec je bil najsevernejša postojanka kranjske veje Andeških, ki jo je z glavnim andeškim trgom – Kamnikom – vezala trgovska pot čez Savinjsko dolino. Na svojih posestih so skušali ustanoviti čim več trgov in mest, zato je tudi Slovenj Gradec tržne pravice pridobil že pred letom 1180. Seveda je bila to še vedno stara naselbina pod grajskim hribom, že pred koncem 12. stoletja pa so grofje sredi slovenjgraške kotline, ob sotočju treh potokov, pozidali novo.

Ta je prevzela staro ime Gradec, medtem ko so starejši kraj pod gradom poimenovali Stari trg (Altenmarkt). Živahen razvoj trga in še v 13. stoletju tudi že mesta Slovenj Gradec se je odtlej odvijal za obzidjem sredi kotline, v Starem trgu pri cerkvi sv. Pankracija pa je ostalo župnijsko središče, ki je staro cerkveno pravo ohranjalo vse do leta 1786, saj je bila dotlej mestna cerkev sv. Elizabete le podružnica starotrške.

Marko Košan

v Tomo Jeseničnik

Slovenjgraški grajski grič, Tagespost suita, litografija, Gradec 1870

18

Razstava Koroška košta

slovenskem širši javnosti izpostavljenih 7). 26 jedi je predstavljenih z recepti in med njimi ima rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, posebno mesto. »Rženi kruh je edino živilo, ki je vse do danes ohranilo navdih božjega, saj ga v procesu tradicionalne priprave blagoslavljajo,« poudarja Brigita Rajšter, vodja projekta.

Kot zanimivost med drugim ugotavlja, da Koroška košta je projekt Koroškega je lastnost ržene moke pokanje testa, ko ga pokrajinskega muzeja, navezan na gospodinja med mesenjem stisne s pestjo. razglasitev Slovenije za evropsko Posebnost peke kruha na Koroškem so tudi gastronomsko regijo 2021. V Muzeju Ravne trente, ki so se v zadnjem času uveljavile kot na Gradu 2 so odprli občasno razstavo spremljevalke raznih dogodkov in slavij.

Koroška košta, prehrambna dediščina treh dolin, osrednji dogodek celoletnega projekta, Za Koroško je najbolj značilna hrana, ki temelji na močnatih jedeh. »Korošci smo in na odprtju je etnolog Janez Bogataj med drugim poudaril, da bi koroške jedi lahko Koroške jedi promovirali tudi izven koroških meja, tudi v tujini. Korošci so lahko še bolj ambiciozni, pravi, poleg rženega kruha bi si lahko prizadevali za zaščito geografskega porekla na ravni EU še kakšne jedi.

Z razstavo predstavljajo bogato tradicionalno prehrambno kulturno dediščino, značilno za 20. stoletje tako v kmečkih kot delavskih okoljih. Direktor muzeja mag. Tadej Pungartnik ob tem izpostavlja, da bodo poleg razstave, ki je pravzaprav plod 20-letnega raziskovalnega dela, izvedli, ob drugem programu za odrasle, še izkustvene kuharske delavnice in pa pedagoški program, vezan na dislocirane muzejske zbirke. Z izvedbo pedagoško-andragoških vsebin za Koroško košto bo muzej sodeloval tudi na Poletni muzejski noči 19. junija ter v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine.

Za razstavo je etnologinja Brigita Rajšter, ki se s koroško prehrambno dediščino ukvarja 33 let, pripravila širok izbor, predstavljenih je več kot 90 značilnih, tradicionalnih koroških jedi in pijač (pred tem jih je bilo na Pravijo, da je kmetova košta ″štikl črnega kruha pa kregl mošta cu″. Poudarek na razstavi dajejo koroški značilnosti – rženemu kruhu in cilj muzeja je, da peko tega kruha vpišejo v register nesnovne dediščine, ki ga po pooblastilu Ministrstva za kulturo vodi Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

PRI SV. JURIJU SE DOGAJA

Na Legnu imajo Vrelec mladosti

tudi nekaj za to usteznih slovenjgraških javnih zavodov, da bi v neposredni bližini tega pomembnega srednjeevropskega bisera, ki ga obiščejo mnogi turisti od blizu in daleč, vendarle nastal nek turistični objekt vsaj s ponujeno pijačo in spominki. Krevhi so izkoristili priložnost umanjkanja takšnega objekta, se povezali s Koroškim »Že pred 20 leti me je dedek spodbujal, da pokrajinskim muzejem, si pri Javnem zavodu Spotur sposodili leseno hišico in na svojem odprem gostilno, ker živimo na zanimivi zemljišču postavili Vrelec mladosti – ličen vrt točki, ob cerkvici sv. Jurija na Legnu,« s hitro gostinsko-turistično ponudbo, ki pa jo pravi Veronika Krevh, ki je v zadnjem letu dni le uresničila tiho željo mnogih, med njimi želijo še nadgraditi. AP 6

>2021

TURIZEM /

izvrstni v pripravi številnih nudlnov in povitnjekov z različnimi nadevi. Kločevi nudlni so danes prepoznavna koroška jed, za najokusnejše pa veljajo jegličevi (proseni) in makovi nudlni. Ajdov povitnjek je z zvijanjem iz sredine zagotovo starosvetna jed. Posebnost priprave nudlnov, povitjenkov in kipjenkov je tudi kuhanje na sopari.« Seveda pa pristna koroška kuhinja ne more brez različnih vrst žgankov ter prazničnih velikonočnih šarkljev in pogač, medtem ko med rastlinsko hrano izstopa krompir.

Grumpi (ocvirki) so osnovna zabela in nosilci okusa v koroški košti, mežerli pa so prastara jed. AP

v Tomo Jeseničnik

PREHRAMBNA DEDIŠČINA TREH DOLIN

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ VABI NA SPREHOD OB MESTNEM OBZIDJU

Sprehod, ki bo letos organiziran prvič, bomo izvedli v soboto, 5. junija 2021. Zbrali se bomo ob 10.30 na Glavnem trgu 24 (pred bivšo mestno hišo).

Vabljeni na spoznavanje mestne zgodovine.

Nataša Škorjanc 19

ŠPORT / GORSKO KOLESARSTVO

V zadnjih letih ste članica kamniškega Calcit bike teama. Kako ste zadovoljni s pogoji, ki jih imate tam?

MK: Zelo sem hvaležna, da so me sprejeli za svojo. Odnosi v klubu so super, suport je odličen.

Organizirane so dirke, odprave, pokriti stroški, res se vidi, da je vsem v interesu, da dobro dirkamo.

Mi pa seveda s svojim trdim delom in rezultati izkazujemo hvaležnost, za vse, kar nam nudijo.

Omenila bi tudi Roka Korošca, ki je od leta 2021 naš športni direktor. Nanj se lahko zanesemo in super je, ker ve, kako vse poteka v svetu MTB, in zato je vse še toliko lažje.

Maruša Knap

Maruša Knap je triindvajsetletna gorska kolesarka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. V zadnjih letih se je članica Calcit bike teama iz Kamnika s trdimi treningi in ogromno prevoženimi kilometri povzpela tik pod vrh slovenskega ženskega gorskega kolesarstva. V letu 2019, v katerem je bila sezona zadnjič izpeljana v celoti, saj epidemija koronavirusa še ni krojila urnika in izvedbe tekmovanj, je bila tretja najboljša gorska kolesarka v Sloveniji.

Po lanski zelo okrnjeni sezoni, v kateri je v skupnem seštevku slovenskega pokala osvojila šesto mesto, ima v letošnji visoke cilje, tako na dirkah za Pokal Slovenije (SLOXCUP) kot tudi na mednarodnih.

Izjemno uspešni slovenski cestni kolesarji so poskrbeli, da ima kolesarstvo v Sloveniji v zadnjem času več privržencev in medijske pozornosti. Kaj pa gorsko kolesarstvo? Tudi v vaši disciplini so se razmere v zadnjih letih precej izboljšale?

MK: Kot sem omenila, kolesarim komaj 3 leta. V teh letih je zelo lepo poskrbljeno za nas, trudita se tudi slovenska reprezentanca in Kolesarska zveza Slovenije. Po Sloveniji organizirajo več dirk, tudi rangiranih. Kar bi dodala, je, da malo pogrešam žensko družbo na slovenskih tleh, ker nas je zelo malo.

Če se najprej vrnemo na začetek vaše gorskokolesarske poti. Kdaj ste začeli s kolesarjenjem, kaj vas je navdušilo za ta šport in zakaj ste se odločili, da se mu tako resno posvetite?

MK: S kolesarjenjem sem se začela ukvarjati pred 3 leti. Navdušili sta me prijateljici in me kdaj pa kdaj vzeli s sabo na kolo. Na kolesu uživam, ker sem v naravi in ker si vedno postavljen pred nove izzive. Da sem se s kolesarjenjem začela resno ukvarjati, gredo zasluge mojemu Roku.

Lanska sezona je bila zaradi epidemije koronavirusa in z njo povezanih omejitev zelo okrnjena. Kljub temu pa ste nekaj dirk odpeljali. Kako ste se zadovoljni z doseženim?

MK: Lansko leto je bilo res slabo glede tekmovanj.

Odpeljala sem zelo malo dirk, mislim, da celo manj kot 5. Imela sem tudi smolo, saj sem si lani maja zlomila lopatico in zato morala izpustiti državno prvenstvo. Z dirkami, ki sem jih odpeljala, sem bila kar zadovoljna, čeprav jih je bilo občutno premalo.

Vsi skupaj seveda upamo, da se bodo razmere tako v gorskem kolesarstvu kot tudi v ostalih športih čim prej vrnile v okvirje, v kakršnih so bile pred epidemijo, in da bodo športna tekmovanja lahko potekala nemoteno. Nekaj dirk ste letos že odpeljali, še veliko pa jih je

pred vami. Kako ste zadovoljni z začetkom sezone in kakšne cilje imate za nadaljevanje?

MK: Seveda, sezono smo začeli v Langenloisu v Avstriji, tam sem nastopila dobro in sem zadovoljna z rezultatom. Odpeljala sem tudi 4 dirke v Turčiji, za katere smo se odločili zelo na hitro, saj so v Evropi odpovedovali dirko za dirko.

Tekmovanje je malo otežila višina, saj smo spali na 2200 m, dirka pa je bila na 1500 m, kar je močno vplivalo na nastop. S šestim in osmim mestom na C2-dirkah ter s sedmim in osmim mestom na C1-dirkah sem dobila kar nekaj UCI točk ter s tem boljše startne položaje za naprej. Ker sem v tem športu komaj 3 leta, je vsaka dirka prelomnica, nova izkušnja, saj je potrebno za napredek veliko dirkati in se učiti. Cilj je seveda napredovati, korak za korakom, in dosegati čim boljše rezultate.

KEGLJANJE

Ana Oder – državna podprvakinja Drugi majski vikend je v Kamniku in Kranju potekalo državno prvenstvo v kegljanju za mladinke in mladince v kategoriji U-23. Ana Oder, članica Kegljaškega kluba Slovenj Gradec in mladinska reprezentantka Slovenije, je v kategoriji posamično nastopila odlično in osvojila naslov državne podprvakinje. V kombinaciji se je uvrstila na peto mesto.

Ana Oder: »Na tekmovanju sem zelo uživala in zelo sem zadovoljna s svojo igro in rezultatom. Nad

20

svojim dosežkom sem bila kar nekoliko presenečena, saj zaradi omejitev, povezanih z epidemijo koronavirusa, v tem času nisem veliko trenirala. Konkurenca je bila zelo močna, zato so občutki ob osvojitvi naslova državna prvakinja odlični. Kljub temu pa verjamem, da imam še precej rezerve. Takšen rezultat je seveda odlična motivacija za še bolj zavzeto delo v prihodnje.«

MaN

Na koroških gozdnih cestah in poteh vas na kolesu lahko večkrat srečamo v družbi vašega partnerja Roka Nagliča, ki je v zadnjih sezonah najuspešnejši gorski kolesar pri nas. Zagotovo so njegovi uspehi velika motivacija za vas?

MK: Seveda. On mi je bil vzor, še preden sva se spoznala. Mislim, da mi je lažje napredovati, saj mi stoji ob strani, se na kolesarstvo spozna in mi zna svetovati, ko se izgubim. Super se razumeva, imava enake cilje in skupaj napredujeva ter se spodbujava. Drugače je pred dirko, takrat sva vsak v svojem svetu, ker vsak razmišlja o svoji dirki, konkurenci, linijah. Ko pa oddirkava, se o dirki pogovoriva in jo analizirava. Zelo si želim, da mu uspe, kar ima začrtano v glavi. Za lažji napredek nama od strani stoji tudi ljubljanski kolesarski center Fun sports. Poskrbljeno je za kolesa in opremo, za kar sem izjemno hvaležna.

Rok me je naučil ljubezni do kolesarstva in predanosti. To, da nekaj delaš rad, je po mojem mnenju edino zagotovilo za uspeh.

MaN

ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC

ŠPORT /

Slovenjgradčani predstavili štiri okrepitve V Rokometnem klubu Slovenj Gradec 2011 so že precej pred koncem letošnje sezone pošteno zavihali rokave in začeli s sestavo ekipe za prihodnjo sezono. Potrdili so prihode štirih novih igralcev, s številnimi, ki v letošnji sezoni že branijo barve njihovega kluba, pa so podaljšali pogodbe. Glede na to, da so v klubu uradno potrdili dogovore že z osemnajstimi igralci, je njihova ekipa za sezono 2021/22 že zelo blizu dokončne podobe. Kljub temu pa ne gre izključiti še kakšnih sprememb, tako glede prihodov kot tudi odhodov igralcev.

Novinci v ekipi Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011: David Svečko (krožni napadalec) Triindvajsetletni David Svečko je svojo rokometno pot začel v RK Gorenje Velenje, v zadnjih dveh sezonah je igral za LL Grosist Slovan iz Ljubljane. Pred tem je svoje rokometno znanje kalil v ŠRD Škofljica. Mladi Velenjčan poleg odlične igre na liniji šestih metrov s svojo borbenostjo velja za zelo dobrega obrambnega igralca. »Občutki ob podpisu pogodbe so fenomenalni, saj menim, da je Slovenj Gradec odličen klub za napredek in dokazovanje. Menim, da klub zelo dobro funkcionira, ima jasno vizijo in visoke cilje v naslednji sezoni. Veselim se prihoda v Slovenj Gradec, ker imajo poleg zelo kakovostne ekipe, ki je željna dokazovanja in zmag, na vsaki tekmi izjemno podporo domačih navijačev. Moja dva večja osebna cilja v prihajajoči sezoni sta trdno garanje ter da z ekipo posežemo po najvišjih mestih lige NLB.«

Rok Golčar (desni zunanji) Izkušeni 35-letni levoroki igralec je v zadnjih sezonah zastopal barve avstrijskega prvoligaša SC Ferlach, s katerim je igral tudi v Pokalu EHF. Rok je svojo športno pot začel v matičnem Velenju, kjer je zaradi odličnih predstav že pri dvajsetih letih prvič oblekel članski dres. Nato je leto dni branil barve Ormoža, svoj potencial pa dokazal po vrnitvi v Velenje, kjer je iz leta v leto napredoval ter se ustalil kot prva izbira na desnem krilu. »Vsekakor sem zelo vesel, da sem se uspel dogovoriti z rokometnim klubom Slovenj Gradec. Vračam se nazaj v domovino, skoraj domov. Gre za klub z dolgo tradicijo in dobro vizijo, kar me je pritegnilo, in vsekakor si želim tudi jaz dati del k še boljšim rezultatom. Moji cilji trenutno so do konca sanirati poškodbo roke, se dobro pripraviti na naslednjo sezono in narediti še en korak naprej oz. še izboljšati letošnjo uvrstitev.«

Blaž Kleč (krožni napadalec) Blaž Kleč je otrok slovenjgraškega kluba, ki se pri petintridesetih letih vrača v matični klub. Potem ko se je v dresu domačega kluba izkazal z odličnimi igrami, je pet sezon nosil dres velenjskega Gorenja, tri sezone branil barve mariborskega Branika, od leta 2018 pa je igral za avstrijskega prvoligaša SC Ferlach. Blaž velja za izjemno izkušenega rokometaša, saj se lahko pohvali s številnimi nastopi v EHF ligi prvakov, Pokalu EHF in SEHA-ligi.

»Zadovoljen sem s priložnostjo, ki mi jo je dal RK Slovenj Gradec 2011, da lahko zadnjo sezono rokometne kariere zaključim v domačem klubu. V klubu sem se vedno počutil dobro in upam, da bom s svojim prihodom na različne načine pripomogel k uspehu kluba. Ekipa za naslednjo sezono je dobro sestavljena z odličnim trenerjem, zato menim, da bodo zastavljeni cilji doseženi.«

Nino Komar (levo krilo) Iz sosednjega Velenja prihaja v Slovenj Gradec mladi dvajsetletni Nino Komar. Svojo rokometno pot v velenjskem klubu je začel pri dvanajstih letih. S svojo predanostjo, trdim delom in željo po dokazovanju si je priboril mesto v članski ekipi. Nino bo tako še eden izmed številnih igralcev, ki so se v zadnjih letih iz velenjskega kluba v želji po napredku in večji minutaži preselili v Rokometni klub Slovenj Gradec. MaN »Občutki so seveda pozitivni, vesel sem, da se bom lahko pridružil ekipi, kot je RK Slovenj Gradec 2011. Gre za zelo borbeno in ambiciozno ekipo. Verjamem, da lahko s trdim delom in borbenostjo konkuriramo najboljšim ekipam 1. NLB-lige.«

RK SG 2011 Seznam igralcev, ki so bili s strani kluba uradno potrjeni, da bodo v prihodnji sezoni branili barve slovenjgraškega kluba: Vratarji: Gašper Dobaj, Valentino Soldo, Matic Petrič in Jan Smolnikar Levi krili: Jaroš Bulovič, Nino Komar Levi zunanji: Vid Levc, Aljaž Lampret, Aljoša Yankovskyy Srednja zunanja: Rok Cvetko, Tilen Grobelnik Desna zunanja: Filip Banfro, Rok Golčar Desni krili: Uroš Štumpfl, Nemanja Živkovič Krožni napadalci: Žiga Lesjak, David Svečko, Blaž Kleč

ATLETSKI KLUBI SLOVENJ GRADEC

Zelo uspešen začetek poletne sezone Drugi vikend v maju je v Velenju potekal Atletski pokal Slovenije za mlajše mladinke in mladince.

Predstavniki Atletskega kluba Slovenj Gradec so na otvoritvi sezone pokazali odlično pripravljenost in osvojili kar 6 odličij.

Najbolj se je izkazala Nuša Lužnik, ki je osvojila dve zlati medalji, in sicer je slavila tako v suvanju krogle, kjer je zmagala z rezultatom 13,47 m, kot tudi v metu diska, kjer je bila najboljša z dosežkom 36,07 m. Uspeh v metu diska je z drugim mestom dopolnila Leja Bricman z rezultatom 32,15 m.

Srebrnega odličja se je z odličnim nastopom in novim osebnim rekordom v skoku v daljino (631 cm) veselil tudi Aljaž Prednik. Na drugem mestu je tekmovanje končal Urban Prošt, in sicer v teku na 400 m z ovirami (57,77 s). Srebrne medalje so si pritekli tudi fantje v štafeti 4 x 300 m v postavi Urban Prošt, Nejc Škrabec, Nejc Blažun in Nik Uranc. V disciplini 4 x 100 m so si Aljaž Prednik, Urban Prošt, Nejc Škrabec in Nik Uranc pritekli bronasta odličja.

6

>2021

Petnajstega maja je v Kopru potekalo ekipno prvenstvo za pionirje in pionirke U16, na katerem so slovenjgraški atleti osvojili dve odličji. Za obe je zaslužna Nuša Lužnik, ki je zmagala v suvanju krogle (12,85 m) in metu diska (36 m).

MaN

21

MLADI/ OB SVETOVNEM DNEVU OKOLJA

OŠ Šmartno: ekovrt spreminjajo v medenega Letošnjo pomlad, na dan gozdov, so pri šoli posadili novo drevo in v sodelovanju s Sadjarskim društvom Mislinjske doline – Lesnika poskrbeli za obrezovanje sadnih dreves v ekovrtu in okolici šole. In pozivajo med drugim: ne kupujmo pijač v plastenkah!

Kljub izrednim korona razmeram so, sicer prilagojeno, na Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu ostali aktivni na različnih področjih okoljske problematike. Od leta 1997 so priključeni mednarodnemu projektu EKOšola kot način življenja in poleg vseh mednarodnih dni, posvečenih varstvu okolja, že vrsto let 5. junija obeležujejo svetovni dan okolja. Po besedah učiteljic, ekokoordinatoric na šoli Damijane Poberžnik in Renate Bašek je pri njih ta dan prepoznan kot ljudski, ko posamezniki storijo nekaj pozitivnega za okolje in združijo posamezne aktivnosti v učinkovito kolektivno spremembo za planet.

Sicer pa sodelujejo v različnih trajnostnih in zelenih projektih tudi na način, da si učenci pridobivajo na področju ravnanja z naravo in v smislu vzpostavljanja ali ohranjanja prijaznega in zdravega okolja praktične izkušnje v živem stiku z naravo. Ker je takšnih drobnih in večjih akcij več, jih Renate Bašek povzame: »Zelo pomembno je spodbujanje in ozaveščanje biotske raznovrstnosti. V ta namen smo se letos odločili, da bomo ekovrt spremenili v medeni vrt, obnovili bomo hotel za žuželke in skozi učni proces vzpodbujali učence k opazovanju in skrbi za ta

medonosni vrt. Želimo si, da bi učenci izgubili strah pred žuželkami. Vemo, da so ogrožene in z našimi posegi v okolje bi želeli pomagati. Največja naložba je, da ozaveščamo učence in bodoče odrasle, da bodo na to pozorni in bodo znali sprejemati te stvari.« Med projekti in akcijami so tudi: Trajnostna mobilnost in S kolesom v šolo, skrb za šolsko okolico s pestrimi cvetličnimi in zeliščnimi zasaditvami in redne očiščevalne akcije, v učilnicah ločeno odlagajo odpadke, ugašajo luči in pazijo na skrbno rabo pitne vode, zbirajo odpadni papir, sodelujejo v projektu Hrana ni za tjavendan ... Sodelujejo z lokalno skupnostjo, ozaveščajo

DRUGA OŠ SLOVENJ GRADEC

Zbirajo za dvigalo Na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec teče akcija S skupnimi močmi do dvigala, z nakupom dvigala bi namreč omogočili enake možnosti dostopa vsem učencem in tudi invalidom, ki jih obiščejo, do vseh šolskih prostorov. Na pomoč je priskočila tudi občina.

oviranih učencev, staršev in obiskovalcev šole, kajti vrsto let nismo bili slišani. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi naredili dobro delo v korist vseh nas.« Za gibalno ovirane učence je 3-nadstropna šola velik problem, ker so različne učilnice in jedilnica razporejene po nadstropjih od kleti do vrha. Z dobrodelno akcijo zbiranja prispevkov za šolsko dvigalo bodo na Drugi OŠ nadaljevali tudi v bodoče. AP

Z aktivnostmi zbiranja sredstev za dvigalo je Druga OŠ lani marca morala zaradi epidemije prekiniti, a so letos kljub koroni nadaljevali, najprej s spletno objavo filma Toma Novosela, ki govori o gibalno oviranem otroku iz 6. razreda in vabi dobre ljudi, da dobrodelno prispevajo za nakup in montažo prepotrebnega šolskega dvigala. Ravnateljica Nada Duler pravi, da so Mestno občino Slovenj Gradec vrsto let prosili za sofinanciranje te investicije: »Po pogovorih nam zdaj na mestni občini zagotavljajo, da bodo do začetka šolskega leta 2022/23, torej do 1. septembra 2022, izvedli investicijo izgradnje dvigala, katere vrednost je ocenjena, vključno z dokumentacijo in končno izvedbo, na okoli 100.000 evrov. Zelo smo hvaležni, da so nam na občini prisluhnili in prepoznali potrebe gibalno

»Problematika dostopnosti za gibalno ovirane v slovenjgraških osnovnih šolah je že dlje časa znana. Mestna občina Slovenj Gradec je za tovrstne potrebe že opremila Prvo OŠ Slovenj Gradec, kjer je bila tehnična rešitev problema nekoliko enostavnejša, za potrebe Druge OŠ Slovenj Gradec pa smo (zaradi cenovne in izvedbene zahtevnosti projekta izgradnje dvigala) nabavili goseničarja za premike med nadstropji. V preteklem letu smo v proračunu zagotovili sredstva za pripravo projekta na Drugi OŠ, za investicijo pa bodo sredstva na voljo v letu 2022. Z namenom razreševanja problematike sem se že večkrat sestal z vodstvom Druge OŠ, strokovnim službam MO SG pa naročil pripravo in izvedbo projekta izgradnje,« pojasnjuje župan Tilen Klugler.

22

drug drugega, svoje bližnje ter krajane, spodbujajo pa tudi raziskovalno in kritično novinarstvo med učenci. »A kljub vsem aktivnostim opažamo, da z naravo še vedno velikokrat neprimerno ravnamo. Še vedno ustvarjamo preveč odpadkov, lomimo veje in mečemo papirčke po tleh, še vedno premalo pazimo na pitno vodo in energijo, še vedno nepremišljeno nakupujemo. Varujmo naše okolje vsak dan!« še poudarjata obe ekokoordinatorici na šoli. AP

POLETNO IŠKO VARST N T V POČI Hej.

O

Se želiš med letošnjimi počitnicami družiti z vrstniki? Spoznati nove prijatelje? In z njimi preživeti NAJBOLJŠE POČITNICE EVER? Ko se lahko podiš v gozdu, odkrivaš nove igre, se učiš novih stvari in se hkrati NORO ZABAVAŠ?

PRIDRUŽI SE NAM! e-PRIJAVE

od 15. junija do zapolnitve mest v posamezni skupini na www.mocis.si

Tudi letos vabimo k vpisu otrok v POČITNIŠKO VARSTVO, ki bo potekalo v varnem okolju, pod strokvnim vodstvom, VSAK DELOVNIK od 6.00 do 16.00.

Počitniško varstvo je namenjeno otrokom od zaključenega 1. do zaključenega 3. razreda.

Več informacij lahko dobite na: 070 500 608 ali pocitnisko.varstvo@mocis.si

Program sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Mestna občina Slovenj Gradec.

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. junija na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec.

Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: tic@slovenjgradec.si.

STRANSKO, OBROBNO DEJANJE

ZIMSKO JABOLKO RDEČE RUMENE BARVE

TEKMOVALEC V HITROSTNI VOŽNJI

TOVARNA ELEKRTO MATERIALA V IZLAKAH

KEMIJSKI SIMBOL ZA TITAN

MEDNARODNA KOMISIJA ZA ELEKTROTEHNIKO

FILM BOŽA ŠPRAJCA IZ LETA 1979

SEŠTEVEK, SUMA

DEČEK ALI DEKLICA V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA

OSEBA Z FOTOGRAFSKIM SPOMINOM AMERIŠKI IGRALEC SIDNEY

Nagrade podeljuje Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec.

Nagrade majske križanke časopisa SGlasnik:

TRETJA IN ČETRTA ČRKA ABECEDE

NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU

1. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec: Ulice našega mesta

HR. PEVEC IVAN

TERME V TUHINJSKI DOLINI

PIJAČA IZ VINA IN SADJA

2. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec in Mislinjska dolina

OBLIKA IMENA TOBIJAS

3. nagrada: platnena vrečka, kuli in knjiga Slovenj Gradec in Mislinjska dolina Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev.

Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

Dodatne informacije na spotur.si.

Nagrajenci majske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: torba Ivanka Logar, Tomšičeva ulica 41, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: pisalni set Antonija Kovač, Celjska cesta 40a, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: majica Andreja Repnik Čoderl, Gradišče 2, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51

RAZDALJA MED DVEMA TONOMA OZIROMA MED NJUNIMA VIŠINAMA

PRVA NEZNANKA V MATEMATIKI

ETIKA

RASTLINA BREZ KORENIKE, STEBLA IN LISTOV

PRIHODNOST OLEPŠEVALNO IME ZA RASTLINE IN ŽIVALI OGRADA ZA ŽIVINO PEVEC FLISER AMERIŠKI IGRALEC DANNY

NEMIR, HRUP, TRUŠČ

ZADNJI SOVJETSKI OBRAMBNI MINISTER DIMITRIJ (1924 - 2020)

STARO IME ZA MESTO SOLIN PRI SPLITU VONJAVA

POVRŠINSKA MERA

TAJNO MESTO ZA VZDRŽEVANJE ZVEZ V NOB

RAZMERJE OBČANA DO DRUGEGA OBČANA ISTE OBČINE

RADIOAKTIVNI PADAVINE, ELEMENT IZ ZLASTI DEŽ URANOVE RUDE (PO)

VZDEVEK GR. BOGATAŠA ONASSISA

ITALIJANSKA ALPSKA SMUČARKA GOGGIA

PETER PREVC PREBIVALEC SAUDOVE ARABIJE

SL. SLIKAR RUDI STANISLAV ZORE GRENKI ZELIŠČNI LIKER

NEKDANJI BOSANSKI NOGOMETAŠ IVICA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI

BRANE OBLAK

SREDNJEŠOLEC

BRANKO ELSNER

REKRUTACIJA MOČAN NALIV Z VETROM

STARA MERA ZA VINO

AVTOMOBIL. ŠPORT

BARVILNA TEHNIKA V AZIJI

ROMAN EMILA ZOLAJA

LASTNINA

OLIVER MLAKAR

REKA V NAMČIJI

CITROENOV STARODOBNIK

KDOR VSEBINSKO PRAZNO, NESPAMETNO GOVORI

GLAVNO MESTO KUBE (ŠPANSKO) LA ………

INDIJANSKO LJUDSTVO V PERUJU IN BOLIVIJI

SLABOKRVNEŽ

MODER, IZKUŠEN STAREC

POLICIJSKA AKCJA

Rešitev prejšnje križanke: MOCIS DAN ZA SPREMEMBE, REBULA, ONATAS, KIS, ŽT, MOCIS, DEKANIJA, EL DORADO, GROM, KORITNO, PETKA, AŠ, RIZ, ŠARA, KRAČALI, KAČ, MAAT, SIBIRIJA, AGNI, PRIBA, LP, TOK, KRACANJE, ORODJE, EROICA, HA, VIME, AJD, TI, ER, BALON, TSUNAMI, ADIŽA, DUŠANBE, ROUEN

Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

6

>2021

23

ZADNJA STRAN /

MLADI SE PREDSTAVLJAJO

Razstava Ni nam vseeno »Ni nam vseeno, želimo lepši svet!« kliče 10 mladih Korošcev skozi fotoutrinke, ki so jih posneli s fotografsko opremo podjetja Canon Adria, generalnega pokrovitelja razstave na Trgu svobode v Slovenj Gradcu. V okviru ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov so mladi poiskali in fotografirali vsebine, pri katerih vidijo možnosti in priložnosti za izboljšave v družbi. Fotografije so nastale v okviru programa Canon young people programme, katerega ustanovitelj je Canon Europe.

Progam je bil izveden na Koroškem na pobudo mentorja Matica Borkovića, režiserja in direktorja 8PRODUCTION, koroške kreativne video produkcijske hiše, ki pravi,

da so tekom programa mlade ustvarjalce naučili postaviti na ogled širši množici ljudi; ob podpori povedati lastno zgodbo, jim s fotografsko opremo podjetja Canon Adria in Mestne občine Slovenj pomagali njihove zgodbe ujeti v objektiv in jih Gradec. AP

v 8production

v 8production

MESTNA ZGODOVINA

Kam so se izgubile slovenjgraške gostilne? (1. del) Družabno življenje Slovenj Gradca med obema velikima vojnama 20. stoletja se je odvijalo v številnih mestnih gostilnah, restavracijah in kavarnah. V zgornjem, južnem delu Glavnega trga se je uradniška in nasploh boljša družba, tako iz slovenskih kot iz zmernih nemških vrst, zbirala v kavarni hotela Goll, kjer je bila tudi dvorana za večje prireditve. Tukaj je bilo pogosto zelo bučno vzdušje, zlasti ob priložnostih, ko je za ples igral salonski orkester, v katerem

v KPM

so večinoma sodelovali učitelji obeh slovenjgraških šol. Čez cesto na drugi strani Glavnega trga je gostilno Narodni dom že od časov zadnjih vzdihljajev monarhije pred prvo vojno dalje vodila zavedna slovenska družina Druškovič, posebna soba je služila tudi kot sedež lokalnega Sokola, dokler niso leta 1929 zgradili novega Sokolskega doma (zaradi finančnih težav so ga dokončali šele 1936). Tukaj so se zbiralci mestni liberalci z dr. Vinkom Železnikarjem, bratoma Ivanom in Karlom Rojnikom, ravnateljem šole Ferdom Šentjurcem in upraviteljem bolnišnice Antonom Gorečanom na čelu, Druškovičevi pa so bili tudi lastniki velikega kozolca v parku na drugi strani Suhodolnice, kjer so prirejali priložnostne gledališke predstave, veselice in ljudska slavja.

Druškovičev kozolec v Kuharjevem parku

Marko Košan

Vhod v gostilno Narodni dom, današnjo NLB

Akrobati na Glavnem trgu, okoli leta 1930

v KPM

Druškovičevi so gostilno na Glavnem trgu prevzeli od Güntherjevih, ki so se preselili ob današnjo Celjsko cesto.

v KPM

v KPM

v KPM