INFO GORIŠKIH BISEROV LETNIK 5 ŠTEVILKA 5
MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO OHRIDSKI BISERI NOVA GORICA SLOVENIJA
Автори / Avtorji
Танја Амброжич / Tanja Ambrožič
Наташа Бизимоска / Nataša Bizimoska
Игор Бизимоски / Igor Bizimoski
Џовани Фиеро / Giovanni Fiero
Мирославка Галиќ / Miroslavka Galić
Трајко Јордановски / Trajko Jordanovski
Ева Мештровиќ / Eva Meštrović
Боре Митовски / Bore Mitovski
Ване Талев / Vane Talev
Фолклорна секција / Folklorna sekcija
ISSN 2738-5507
Содржина / Vsebina
Предговор / Nagovor 4/5
Организираност и работење на МКД Охридски бисери / Organiziranost in delovanje MKD Ohridski biseri 6/7
Друштвото низ очите на пријател: интервју - Матеј Арчон / MKD skozi oči prijatelja društva: Intervju - Matej Arčon 10/11
Учество на ликовна колонија во Охрид / Udeležba na likovni koloniji na Ohridu
Охридски бисер - 100 години семејна приказна / Ohridski biser –100 let družinska zgodba 18/19
Активности во 2024 низ фотографии /
/ Poezija
Забавна страна / Zabavna stran Активности
Založnik: MKD OHRIDSKI BISERI
Gortanova ulica 17, 5000 Nova Gorica
Za založnika: Upravni odbor
Urednika: Nataša Bizimoska, Igor Bizimoski Oblikovanje in tehnična obdelava: Igor Bizimoski
Prevod in lektura: Maja Kovač in Emilija Neškoska
Tisk: KARA, d. o. o.
Časopis izhaja enkrat letno v nakladi 150 izvodov. Izdajo časopisa je sofinanciral JSKD Republike Slovenije. E-publikacija je dostopna na: http://mkd-ohridskibiseri.si
ISSN 2738-5507
Maloprodajna cena: brezplačno
Nagovor
Tudi leto 2024 je naokoli. Letos obeležujemo že 25. leto delovanja našega društva – majhen jubilej, četrt stoletja obstoja in aktivnega ustvarjanja. Za nami je leto, ki smo ga preživeli še bolj polno, vedno z novimi idejami in dogodki.
Vsebina letošnjega natisa Infa Go-biserov zajema nekaj že znanih dogodkov, vendar z drugačno tematiko in novimi izkušnjami. Te nam dajejo nov veter v jadra – za prihodnost. Čeprav je vsako novo leto tudi nov začetek, nadaljujemo našo zgodbo. Vstopamo v nov krog, za katerega verjamemo, da bo v letu 2025 nekaj posebnega in nepozabnega.
Celoletni trud in zavzetost aktivnih članov ter zunanjih sodelavcev na različnih področjih nam omogočajo, da za sabo pustimo pomembno sled. Zahvala vsem!
Info Goriških biserov
letnik 5 številka 5
Slika 2: Kolaž- društvo skozi leto 2024
Organiziranost in delovanje MKD Ohridski biseri
V današnjem globaliziranem svetu so kulturna društva pomembni nosilci kulturnega izročila in družbenega povezovanja. Čeprav živimo v obdobju hitrega razvoja in navideznega obilja, pogosto pozabljamo na globlje družbene vrednote in kulturno identiteto. Kulturna društva, kot je naše, ponujajo posameznikom priložnost za aktivno sodelovanje v kulturnih dejavnostih ter jim omogočajo občutek pripadnosti in vključenosti v skupnost.
Naše društvo, ustanovljeno leta 1999, je bilo prvotno namenjeno združevanju Makedoncev na Goriškem, kar je bilo še posebej pomembno po razpadu nekdanje skupne države. Prva generacija članov se je, da je društvo lahko obstalo in delovalo, samo financirala. Po desetletju delovanja je postalo očitno, da je za dolgoročno uspešnost in prepoznavnost treba dodati več dejavnosti in razširiti področje delovanja. Tako so znotraj društva nastale različne sekcije, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in predstavljanjem bogate kulturne dediščine Makedoncev v Sloveniji.
Že več kot desetletje financiranje društva temelji na več virih. Glavnino sredstev pridobivamo s prijavami projektov na razpise Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki nam omogočajo sofinanciranje izvedenih projektov. Vsak prijavljen projekt je skrbno načrtovan in izveden v skladu s pogodbo, kar zagotavlja transparentnost in namensko porabo sredstev. Del sredstev društvo pridobi tudi iz članarin, vendar te predstavljajo manjši del vseh prihodkov Preostali del financiranja prihaja od javnih institucij in posameznikov iz naslova sponzorstev in donacij.
V letošnjem letu je društvo doseglo pomemben mejnik, saj smo v najem dobili svoje prostore. Ti so za naše nadaljnje delovanje ključni. Nudijo namreč podporo predvsem priseljencem in študentom, ki se soočajo z izzivi integracije v slovensko okolje. Ponujamo jim pomoč pri učenju jezika ter urejanju dokumentacije, hkrati pa sodelujemo z lokalnimi institucijami, kot so Upravna enota Nova Gorica in Ljudska univerza Nova Gorica ter drugimi.
Info Goriških biserov
letnik 5 številka 5
Slika 4: Blagajnik društva Igor Bizimoski pred vra6 pisarne MKD (Radio Robin)
Sliki 5 in 6: Sestanki v pisarni društva
Naše delovanje zadnja leta prav tako temelji na pridobitvi statusa društva v javnem interesu, kar je bil za našo organizacijo pomemben dosežek.
Pravzaprav smo si status prislužili s svojim delom in nazadnje nam je to omogočilo brezplačno pridobitev prostorov, ki so zdaj osrednji prostor za naše aktivnosti.
Čeprav ne plačujemo najemnine, smo še vedno odgovorni za kritje stroškov, povezanih z uporabo teh prostorov, kar dodatno poudarja pomen uspešnega financiranja društva in skrbnega načrtovanja sredstev za nemoteno delovanje.
Naši člani veliko časa in truda vložijo v pripravo različnih dogodkov, kar je v celoti prostovoljno delo. Pripadniki društva dobro razumejo pomen teh prizadevanj in sami pri sebi vedo, zakaj to počnejo. Naše delo ni zgolj v ohranjanju tradicije za sedanjost, temveč v postavljanju temeljev za prihodnje generacije. Zavedamo se, da za nami prihajajo potomci, ki bodo podedovali bogato kulturno dediščino, ki jo danes negujemo.
Naše poslanstvo je, da spodbujamo zanamce k ohranjanju maternega jezika, kulture in identitete. Hkrati pa je na njih, da to tradicijo s ponosom nadaljujejo in jo prenašajo naprej, da bo živela tudi v prihodnosti. Kulturna dediščina ni le preteklost, ampak tudi most do prihodnosti, ki krepi našo skupnost in identiteto v širšem smislu, v globalnem svetu.
Info Goriških biserov letnik 5 številka 5
Slika 9: Uradna otvoritev pisarne
Slika 10 in 11: Ak6vnos6 društva skozi leto 2024
MKD skozi oči prijatelja društva: intervju - Matej Arčon
Letošnji sogovornik je naš dolgoletni znanec, s katerim v društvu že vrsto let uspešno sodelujemo. Najprej kot nekdanji Novogoriški župan, s sedanjo funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu še bolje razume družine, ki smo doma v (vsaj) dveh državah. Zahvaljujem se mu za čas, ki si ga je vzel, da deli z nami del svojih bogatih in zanimivih izkušenj.
1. V četrt stoletja obstoja makedonskega društva ste imeli priložnost spoznati njegovo delovanje in z njim sodelovati, še zlasti v času vašega županovanja na MONG. Če pogledate nazaj od tistih časov pa do danes, kaj vse vidite glede družbeno - kulturnih aktivnosti društva?
MA: Z makedonskim društvom sem v času svojega županovanja vedno odlično sodeloval in vesel sem, ko vidim, da društvo živi ter predvsem da se skupnih aktivnosti udeležujejo mladi. Nova Gorica je nastala kot novo mesto. Gradili in soustvarjali so ga ljudje od vsepovsod. Mesto je seveda oblikovalo enotni kulturni značaj, tisto skupno novogoriško dušo, ki jo imamo vsi radi. Hkrati pa je pomembno, da tudi posamične skupnosti ohranjajo svoje jezike in kulture. S tem pridobimo vsi – ker je kulturna dejavnost v mestu tako živahnejša. Mislim, da je ravno Makedonsko kulturno društvo Ohridski biseri s svojimi folklornimi večeri in številnimi drugimi dogodki dokaz za to, kako nas kulturna raznolikost bogati. Upam, da bo društvo še naprej uspešno privabljalo predvsem nove generacije
2. V sedanji delovni vlogi kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ste zagotovo dobili širši vpogled v delovanje manjšinskih društev v Sloveniji, vključno z goriškimi. Lahko naredite kakšno vzporednico z delovanjem tukajšnjih manjšinskih društev?
MA: Kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se srečujem predvsem s kulturnimi, športnimi in drugimi družbenimi dejavnostmi Slovencev, ki živijo v sosednjih in drugih državah po svetu. Vsakič, ko obiščem rojake v tujini, me gane in prevzame njihova zvestoba slovenskemu jeziku in kulturnemu izročilu. Ob tem se seveda tudi zavem, kako pomembno je za človeka, ne glede na to, od kod prihaja in kam gre, da ohranja stike s svojimi koreninami. Manjšinska društva v Sloveniji v tem smislu odigravajo izjemno pomembno vlogo in vesel sem, ko vidim, da številni župani to razumejo in podpirajo. Kljub temu, da se časi spreminjajo in da smo soočeni z vedno novimi in novimi izzivi, bi si upal trditi, da Goriška ostaja odprta, da tu prevladuje kultura dialoga in da so torej tudi manjšinska društva enakovredno vključena v kulturno in širše družabno življenje.
Slika 13: Matej Arčon (osebni arhiv)
на малцинствата
со институциите,
со училиштата. Многу клубови, друштва и здруженија
функционираат и во земјите каде што
3. Kot ste že omenili, se pri vaših uradnih obiskih pri Slovencih zunaj Slovenije pojavijo in obudijo mešani občutki - domotožja in povezanosti s svojimi narodnostnimi koreninami. Kako so organizirana slovenska društva izven svoje matične domovine? Kakšne so torej formalne in neformalne oblike vključevanja Slovencev v družbeno - kulturno življenje v državi, kjer živijo. Kako poteka integracija Slovencev na individualni in skupinski ravni ter njihovo morebitno sodelovanje s tamkajšnjimi ustanovami?
MA: Seveda. Kot sem že poudaril, je obisk pri Slovencih v tujini vedno posebno in tudi zelo čustveno doživetje. Ko v Argentini slišimo otroški pevski zbor ali sredi Nemčije slovensko poezijo, ko se pogovarjamo z otroki, ki so potomci tretje ali celo četrte generacije izseljencev, pa se še vedno z veseljem učijo slovensko, res začutimo, da smo Slovenci povezani, tudi ko nas ločujejo razdalje in meje. Slovenska dejavnost v tujini je obsežna in zelo razvejanja. V sosednjih državah, kjer živijo avtohtone slovenske narodne manjšine, so številna društva povezana v krovne organizacije. Tu društva delujejo v tesnem stiku s formalnimi oblikami organiziranja manjšine in z ustanovami, predvsem šolami. V državah, kamor so Slovenci odhajali kot izseljenci, pa prav tako delujejo številni klubi, društva in združenja. Njihova zanimanja segajo od kulture, torej plesa, petja, dramske dejavnosti, do športa in kmetijstva ter gospodarstva. Številni sodelujejo s sorodnimi društvi v Sloveniji ter na prireditvah gostijo ustvarjalce iz Slovenije. Tako kot za Makedonsko kulturno društvo v Novi Gorici tudi za slovenska društva po svetu velja, da so hkrati prostor povezovanja za Slovence v tujini ter ambasadorji Slovenije. Pomoč, ki jo slovenska društva dobijo v posamičnih državah, je seveda različna. Ampak na splošno opažam, da so občinske, regionalne in nacionalne oblasti našim društvom naklonjene, za kar se predstavnikom teh oblasti ob svojih obiskih tudi zahvalim.
Slika 15: Matej Arčon - odpiranje prostorov društva
Slika
4. Kako pa Ministrstvo, ki ga vodite, pomaga Slovencem po svetu?
MA: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto preko razpisov nameni nekaj več kot 10 milijonov evrov za delovanje slovenskih zvez in društev ter šol slovenskega jezika po svetu. S tem Urad ohranja mrežo slovenskih dejavnosti v tujini, vzpodbuja izmenjave z matično domovino ter pomaga društvom, da svoje dejavnosti tudi širijo, nadgrajujejo in posodabljajo. Sodelavci urada društvom nudijo tudi strokovno pomoč in podporo. Naš cilj je, da smo z društvi v čim tesnejšem stiku, zato pogosto obiskujemo naše skupnosti po svetu. S tistimi najbolj oddaljenimi pa smo v rednih stikih preko videokonferenc.
5. Kako pomembna je po vašem mnenju vključenost manjšinskih skupin v družbo, kjer živijo? Zanima me vaš pogled na njihov proces integracije, učenje jezika ter sprejemanje družbenih pravil in norm, še posebej v kontekstu današnje dinamike preseljevanja.
MA: Vključevanje v družbo je nujen predpogoj za to, da je posameznik zadovoljen in srečen. To velja tako za ljudi, ki se iz svoje matične države preselijo drugam, kot za tiste, ki ostanejo doma. Seveda je ob selitvi vključevanje še toliko težje, še posebej, če so kulturne in družbene razlike med državo odhoda in državo prihoda zelo velike. Prepričan sem, da so imeli tudi naši predniki objektivne težave, ko so se pred stotimi in več leti selili v severno ali južno Ameriko ali v Avstralijo. Tudi pred sodobnimi težavami si ne smemo zatiskati oči. Pomembno pa se mi zdi dvoje. Prvič, težave lahko rešujemo samo s sodelovanjem, z delom v skupnosti, s solidarnostjo in povečevanjem znanja in razumevanja. Nikakor pa ne s povečevanjem nezaupanja in strahu ali celo z namernim širjenjem sovraštva. In drugič, integracija ne pomeni asimilacije. Vsakdo je lahko izjemno dobro vključen v družbo v državo, v kateri živi, hkrati pa ohranja svoje kulturno izročilo. Včasih se, še posebej pri mladih, izkaže celo, da so bolje prilagojeni in integrirani, če ohranjajo stik s kulturo in jezikom svojih staršev. Živimo v res nemirnem času, in ker se odpirajo vedno nove in nove razpoke, vedno bolj in bolj potrebujemo mostove. Makedonsko društvo je gotovo takšen most – naj še dolgo ostane trden.
Slika 18: Matej Arčon
let
družinska zgodba
Zelo pomemben del k 25 - letnem delovanju društva prispeva folklorna sekcija s svojimi nastopi. Tako ob napovedi marsikaterega nastopa pogosto slišimo, da bodo na odru zablesteli biseri makedonskega kulturnega društva. Naše društvo si v četrtstoletnem obstoju prizadeva za ohranjanje makedonske tradicije in hkrati njeno predstavitev v slovenski družbi. In prav tako so tudi ohridski biseri rezultat stoletne tradicije izdelovanja, ki jo letos obeležuje družina Talevi iz Ohrida. Kakšna je zgodba družine Talevi, ki stoji za danes že precej prepoznavno znamko nakita, smo vprašali Vaneta Taleva.
»Tradicija izdelovanja originalnega ohridskega bisera v naši družini se je začela v daljnem letu 1924. Začel jo je moj pokojni dedek Vane. Za njim je z obrtjo nadaljeval moj oče Kliment in on je tisti, ki je najzaslužnejši za vse, kar obsega in dosega naša prepoznavnost danes. Jaz sem predstavnik tretje generacije in od pred nekaj leti sodeluje že četrta generacija - moj najstarejši sin Kliment. Tradicija v družini se prenaša izključno po moških potomcih z očeta na sina.«
Slika 25: Ustanovitelj Vane Talev prodaja bisere
S svojim stricem Mihailom sta kupila formulo za izdelovanje biserov. V tistih časih si je nakup biserov lahko privoščila le premožnejša skupina ljudi. V obrtniško delavnico na Ohridu so tako trgovci, bankirji, mladi industrialci hodili kupovat bisere za svoje zaročenke in soproge. Prodaja ohridskega bisera pod tem imenom se je začela l. 1935 (slika levo).
»Osnova za izdelavo našega bisera je zrno biserne matice, ki je prevlečeno s posebno emulzijo iz lusk endemične ribje vrste ohridska plašica (lat. Alburnus alburnus) iz družine krapov (lat. Cyprinidae). Sestava emulzije je skrivnost, zaradi katere se nadaljuje tradicija izdelovanja našega bisera. Vsako zrno pet - do desetkrat premažemo s posebnimi čopiči, narejenimi iz veveričinih ali konjskih dlak. Tehnologija izdelave že eno stoletje poteka izključno ročno. Zrno se mora po vsakem premazu sušiti od 45 minut do ene ure. Nizanje biserov pa je najboljše opraviti naslednji dan,« pojasnjuje Vane Talev
»Vrhunec našega dolgoletnega dela je zlata medalja Eureka v Bruslju 2001, največje priznanje za ročno delo, ter številna druga priznanja, certifikate, in seveda zadovoljne stranke. Naše bisere nosijo številne znane in manj znane dame v Makedoniji ter nenazadnje po celem svetu. Med njimi so kot ekskluzivna protokolarna darila ob uradnih meddržavnih obiskih, denimo darila, ki sta ju pokojna Lady Diana in kraljica Elizabeta prejeli od naših predsednikov Gligorova in Trajkovskega.«
Slika 26: Izdelava biserov (osebni arhiv Talevi)*
* https://www.ohridskibiser.com.mk/
Ги гостевме:
Gentlemen
Gostili smo: Trio
GENTLEMEN
19. avgust, večer. Nestrpno in z velikim navdušenjem čakamo na odhod na pot. Pot bo dolga. Kolikor nam je nekaj stvari jasnih, nam je toliko več nejasnih. Vemo, da gremo k svojim ljudem v tujo deželo, ki jo čutimo kot svojo. Ne vemo, s kakšnimi vtisi se bomo vrnili, a vemo, s kakšnim veseljem odhajamo. Po dvajseturnem potovanju smo prispeli na našo končno destinacijo, v Slovenijo. Z glavnim ciljem: izvedba turneje v sklopu projekta
Od Vardarja do Triglava, ki ga je odobrilo Ministrstvo za kulturo in turizem Republike Makedonije v okviru mednarodnega sodelovanja.
Po koncertih, ki smo jih izvedli v Kranju in Kopru, in druženju v prijetnem vzdušju z našimi makedonskimi gostitelji, smo se tretji dan naše mini turneje s slovenske Obale odpravili proti notranjosti iste, primorske regije.
Pred nami je bil že naslednji izziv in še eno veliko presenečenje. Tretji koncert v vasi Brje, ki leži v Vipavski dolini, kjer so nas na povabilo mojega dragega prijatelja in kolega Mirana Rustje, pomembnega slovenskega skladatelja, zborovodja in pisatelja, z navdušenjem pričakovali. Potovanje do te čudovite vasi v Sloveniji je bilo zelo zanimivo in na svoj način slikovito. To naselje leži na gričih levega brega reke Vipave, v občini Ajdovščina na Primorskem. Imeli smo občutek, da smo v enem od del pisatelja ali slikarja ali pa v pesmih Mirana Rustje. Čeprav smo imeli čast nastopiti v Brjah, so se tudi gostitelji odlično izkazali kot organizatorji. Presenečenje je bil prostor, kjer je potekal koncert. Pečenkovci - čudovit prostor na prostem. Izjemna prizadevanja in pobuda našega gostitelja Mirana Rustje so poskrbela, da se je Trio Gentleman počutil kot majhen del zgodovine te čudovite gričevnate vasice iz pravljic. Poseben čar so večeru dali prebivalci, za katere se zdi, da so do zadnjega prisotni na koncertu. Na samem koncertu so Gentlemani povedali, da imajo prvič rahlo tremo, še posebej pri izvedbi slovenskih in italijanskih skladb, saj je bila publika izključno domače prebivalstvo, če izvzamemo dejstvo, da je bilo z nami nekaj »naših«. Tako so skupaj z gostoljubnimi prebivalci tega kraja in njihovim izjemnim sprejemom makedonskih prijateljev, z nasmejanimi obrazi in dolgimi aplavzi, Gentlemani občutili, kot da so doma. Občutek pripadnosti je bil še močnejši zaradi dejstva, da je bil z nami Miran Rustja in da je dal vse od sebe, da je bil ta dogodek napolnjen z ljubeznijo in pozitivno energijo, da bi se mi počutili povsem blizu, čeprav smo geografsko tako daleč. Po koncertu se je druženje nadaljevalo pozno v noč, gostitelji pa so druženje podaljšali do zgodnjih jutranjih ur. Niso manjkale niti želje po ponovnem srečanju v prihodnje, kar kaže, kako čustven je bil večer pod odprtim slovenskim nebom v Brjah.
Žal smo morali že na pot, saj nas je naslednji dan čakal še en koncert, za katerega smo si morali »napolniti baterije«, da bi to turnejo zaključili z izjemnimi vtisi.
Info Goriških biserov letnik 5 številka 5
Slika 28: Koncert na Bevkovem trgu
V Novi Gorici so gostitelji resnično presegli naša pričakovanja. Zahvaljujoč aktivnim članom, trenutnim ustvarjalcem društva Ohridski biseri, med njimi tudi Igorju Bizimoskemu kot delu vodstva in sodelavcu pri koordinaciji naše turneje, smo črpali pozitivno energijo mesece nazaj, vse do dne, ko smo izvedli najmočnejši koncert te turneje, ki je presenetil celo nas. Gentlemani so v večernih urah kot močan potres zagrmeli na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice pred nekaj stoglavo množico, prek čudovitih makedonskih, slovenskih in italijanskih melodij. Občinstvo ni moglo odmakniti pogleda z velikega odra na trgu, kjer so trije Gentlemani s srcem, z veliko ljubezni in neizmernim entuziazmom izvajali priljubljene makedonske zabavne in ljudske napeve ter navdušili zbrane obiskovalce. Verjamem, da se bo o tem koncertu govorilo še dolgo, naši gostitelji pa se ga bodo vedno spominjali s toplimi občutki.
Ekipa iz makedonskega društva je bila nepogrešljiv del našega gostovanja. Nesebično so bili ob nas kot pravi gostitelji in poskrbeli, da smo se ves čas našega bivanja v Gorici počutili posebno dobro sprejeti. To gostovanje je pustilo nepozabne vtise, iz doživetij so se rodila iskrena prijateljstva, ki bodo trajala dolgo in bodo v prihodnosti ustvarjala nove trenutke za njihovo nadaljnje krepitev. Poleg koncerta ni manjkalo niti druženje v nekaj prostega časa, ki smo ga imeli. Skupaj z gostitelji smo obiskali tudi italijansko Gorico in uživali v njenih čudovitih kulturno - zgodovinskih znamenitostih, med katerimi nas je najbolj navdušil stari grad. Čudoviti so bili tudi trenutki, preživeti v konstruktivnih pogovorih s prijetnimi ljudmi ob dobri kavi. Zahvaljujoč avanturističnemu duhu Igorja ni manjkalo niti zabave, kot je bila osvežitev v Soči, ki nam je v poletni vročini še posebej prijala. Na žalost se je bližal konec gostovanja, a želja po skupnih trenutkih je bila obojestranska. Skupaj smo pojedli še zadnji zajtrk in popili kavo v slovo pred odhodom proti Makedoniji. Obljubili smo si, da bodo sledili novi projekti in nova druženja. In dejstvo, da se že trudimo, da bi uresničili, kar smo si obljubili, kaže, da je bila naša turneja iskrena, čista in dobronamerna. Dokazali smo tudi, da Od Vardarja do Triglava niti ni tako daleč niti tako drugačno. Ljudje so povsod enaki – tako tukaj kot tam. In glasba je enaka, razumljiva le za tiste, ki jo znajo ceniti. Univerzalna je, le navade so različne!
Poslovili smo se v želji po nadaljnjem sodelovanju, k čemur že stremimo.
Slika 30: Ohladili smo se v Soči
Slika 31: Skupno druženje po koncertu
Likovna kolonija 2024
Letos obeležujemo peto obletnico likovne kolonije, ki jo organizira likovna sekcija našega društva. Vsako leto drugačna in neponovljiva zgodba. Letošnja izobraževalno - ustvarjalna kolonija, ki je trajala 5 dni, je potekala tik pod cerkvijo sv. Marije na Sveti Gori.
Udeleženka kolonije, magistrica umetnosti Eva Meštrović je videla letošnjo likovno kolonija tako:
»Letos sem se imela čast v času od 11. do 15. septembra udeležiti likovne kolonije Od pike do umetnine, ki je potekala na Sveti Gori nad dolino reke Soče. Ko te nekaj močno navduši, je pogosto to izkušnjo težko ubesediti. Organizacija te kolonije je bila izredna, še posebej pa se zahvaljujem gostitelju in organizatorju Boretu Mitovskemu ter društvoma MKD Ohridski biseri in KUD Goriška paleta za njihovo predanost in gostoljubje.
Navdušenje pa ni izviralo le iz prelepih razgledov na Sveto Goro, ki se je razprostirala pred našim prenočiščem, kjer so se barve in vzdušje spreminjale iz minute v minuto, sonce in oblaki pa so ustvarjali neprekinjeno igro svetlobe in sence. Pomemben del te izkušnje so prispevali tudi vsi umetniki, ki so tukaj bivali in ustvarjali –vsak s svojim edinstvenim talentom in osebnostjo, kar je v ta dogodek vneslo posebno bogastvo in globino.
Izjemen umetnik Franc Golob, karizmatiča Anamarija Markić Golob, bistra in dinamična slikarka Aleksandra Dimitrova, nadarjena študentka akademije v Padovi Javorka Jankova in Bore Mitovski z neverjetno energijo –vsi so po svoje na svojstven način prispevali k temu, da je ta kolonija postala resnična umetniška zgodba.
Izziv, ki je bil postavljen pred nami platno impresivnih dimenzij 140 x 140 cm, ki smo ga morali premagati v petih dneh, je bilo hkrati presenečenje in priložnost za rast. Nastale so izjemne slike, samosvoji likovni rokopisi vsakega od nas, kjer je iz pike nastala umetnina.«
Info Goriških biserov
letnik 5 številka 5
Slika 33: Likovna dela
Mentorica Tanja Ambrožič je povzela vtise petkovega dogajanja, ko je potekala delavnica in predavanje na temo keramika in skulptura.
»V petek, 13. septembra 2024, je v sklopu Likovne akademije Od pike do umetnosti potekala izjemno navdihujoča in ustvarjalna delavnica, posvečena oblikovanju gline. Delavnica je bila razdeljena na dva dela: teoretični in praktični. V prvem delu so udeleženci spoznali tri glavne vrste gline ter njihove specifične lastnosti ter namene uporabe. Poseben poudarek je bil namenjen procesu pravilnega sušenja, ki je ključnega pomena, da se izognemo nastanku razpok in deformacij na izdelkih. Slušatelji so spoznali, kdaj je glina še primerna za oblikovanje, tudi če je že v trdnem stanju, ter kdaj je primerna za žganje v peči.
Ko so bili teoretični temelji postavljeni, je sledil praktični del, v katerem so udeleženci pod vodstvom mentorice lahko preizkusili tri osnovne tehnike oblikovanja gline: ščipanje, gradnjo s svaljki ter gradnjo z valjanimi ploščami. Vse tri tehnike so primerne za oblikovanje manjših in večjih skulptur. Prav v tem delu delavnice je domišljija udeležencev zares zaživela. Njihova ustvarjalna energija se je odražala v številnih čudovitih kreacijah, med katerimi so bile posode, vaze, vrtnice in tudi manjše skulpture. Vsak udeleženec je imel priložnost preizkusiti svoje ročne spretnosti in se prepustiti terapevtski moči gline, ki je na številne delovala nadvse sproščujoče in blagodejno.
Delavnica ni bila zgolj priložnost za učenje novih veščin, temveč tudi prostor, v katerem so se udeleženci lahko povezali z lastno ustvarjalnostjo in izrazili svojo umetniško vizijo skozi stik z naravno, primarno materijo, kot je glina. Za mnoge je bil to trenutek sprostitve in ustvarjalnega raziskovanja, ki jih je popeljal v svet oblikovanja s čutno noto.
Za konec bi želela čestitati organizatorjem, makedonskemu kulturnemu društvu Ohridski biseri, za uspešno izvedbo tako zahtevnega in skrbno načrtovanega dogodka. Njihovo delo je bilo navdihujoče in strokovno izvedeno, zato jim želim vso srečo in veliko uspehov pri nadaljnjem delu ter prihodnjih projektih.«
Info Goriških biserov letnik 5 številka 5
Slika 35: Tanja Ambrožič
Slika 36: Oblikovanje glinenih del
Nastop folklorne skupine na Ohridu in v Strugi
Plesalci skupine MKD Ohridski biseri smo se odpravili na krajšo turnejo v Ohrid v Makedoniji. “Na turnejo domov,” je bilо prvо, kar nam je prišlо na misel, ko smo izvedeli, da gremo v Ohrid. Bili smo zelo navdušeni in komaj smo čakali začetek turneje.
Po dolgotrajnih pripravah na splete Kopačija in Porečki igri smo se v soboto, 2. julija, odpravili v Makedonijo. Čeprav je bila pot dolga, smo si čas krajšali s pesmijo in igrami. Naslednji dan smo med prvimi prispeli v hotel v Dolnem Konjskem, kjer smo bili nastanjeni skupaj z drugimi udeleženci. Medtem ko smo čakali, da prispejo še druge skupine, smo čas preživljali ob Ohridskem jezeru, opazovali njegove mirne valove in uživali v sproščenem vzdušju.
Dan je minil umirjeno. Imeli smo dovolj prostega časa za druženje in zabavo, kjer smo plesali tradicionalne plese in peli ob spremljavi našega orkestra. Zvečer smo se odpravili v Ohrid na koncert ansambla Tanec, s katerim so slavnostno odprli mednarodni folklorni festival na Ohridu. Nastop je bil izjemen in nas je navdušil ter motiviral za naše prihajajoče nastope. Za konec večera smo se sprehodili ob Ohridskem jezeru in naredili nekaj skupinskih fotografij.
Drugi dan je bil zelo razburljiv. Zjutraj smo se odpravili do samostana Sveti Naum in si ga ogledali in obiskali tudi grob sv. Nauma. Nekateri so se popeljali s čolnom po Biljaninih izvirih in s seboj odnesli veliko spominov. Zvečer pa je sledil naš prvi nastop in povorka. Začeli smo s povorko skozi staro mestno jedro, natančneje Ohridsko čaršijo, kjer smo videli številne ponosne nasmehe. Po povorki je sledil nastop. Prvi smo nastopili s spletom Porečki igri, nato pa zaključili s spletom Kopačija. Po nastopu smo se vrnili v hotel, kjer smo z orkestrom nadaljevali zabavo. Tretji dan je bil prav tako zelo zabaven. Dopoldan smo preživeli v Ohridu, kjer smo se sprehodili po starem delu mesta, obiskali cerkev sv. Janeza Kanea ter si ogledali Samoilovo trdnjavo. Prav tako smo obiskali mestne stojnice, kjer smo kupili spominke. Ta večer smo preživeli v Strugi. Najprej smo se sprehodili po mestu, nato pa je sledila povorka in nastop. Imeli smo številno občinstvo, ki nas je podprlo z glasnim aplavzom. Tako kot prejšnji večer smo tudi tokrat dan zaključili z zabavo, ki jo je pripravil naš orkester. Četrti in zadnji dan smo preživeli spektakularno. Zjutraj smo se učili ohridskih staromeščanskih plesov, popoldne pa smo se kopali v Ohridskem jezeru. Zvečer smo imeli veliko zaključno zabavo, polno pesmi in plesov. V nedeljo zjutraj, 7. julija, smo se odpravili nazaj proti Sloveniji. V imenu vseh plesalcev, ki smo sodelovali na tej turneji, lahko rečem, da je bil to nepozaben dogodek, ki nam bo ostal v lepem spominu, kljub nekaterim neprijetnim pripetljajem. Skupaj smo jih uspešno premagali in kot skupina napredovali.
Slika 38: Sprehod po Ohridu
Info Goriških biserov
POEZIJA NE POZNA MEJA 4
Utečeno poletno branje iz prejšnjih let je letos zaradi upravičenih razlogov potekalo na Bevkovem trgu in tako popestrilo Goriško jesen v centru Nove Gorice.
V sklopu štiridnevnega festivala R.o.R je literarna sekcija našega društva kot soorganizatorica izpeljala že četrto pesniško snidenje z naslovom Poezija ne pozna meja. Tematsko se je prepletalo z brezmejnostjo in je bilo zazrto v univerzum, v svet – bližnji in daljni, v naravo in človeka – naravno bitje, ki sobiva v naravi in z naravo.
Akordi dveh kitar v ozadju so božali vsak verz, medtem ko so jesensko sonce in oblaki izmenjaje ustvarjali prijetno nedeljsko popoldne in privabili mimoidoče Novogoričane na sprehod tudi skozi center našega mladega mesta.
Letošnji udeleženci so bili: Tatijana Černilogar, Marijana Sutić, Giovanni Fiero, Roberto Marino Masini, Todorka Gjorgieva, Ljerka Hofman, Bore Mitovski in Miroslavka Galić, ki smo jim prisluhnili v slovenščini, makedonščini, italijanščini, hrvaščini, španščini in ukrajinščini. Ponovno smo se odpravili v brezmejnost ubesedenih misli ne glede na jezik, v katerem so izgovorjene.
Udeleženec Giovanni je opisal svoje občutke. »Uspešno srečanje, kjer sta se pisanje in branje pokazala v svoji pristnosti. Pomen, zvok, geste. Poezija in glasba sta ustvarili prostor za druženje, bližino ljubezni. To je bil trenutek, ki je našel korake za kulturno, umetniško in družbeno delitev. Za tiste, ki so brali, za tiste, ki so igrali, za tiste, ki so poslušali. Pod Marsovim blagoslovom.«
Udeleženka Mira je povzela: »Pišem svoje občutke z dne 6. 10. 2024 … Prijetno nedeljsko popoldne na festivalu R.o.R. Mimoidoči ter gostje kavarn v neposredni bližini so bili deležni prijetnih in globokih misli, skritih v poeziji različnih avtorjev. Dragocena izkušnja tako za poslušalce kot aktivne udeležence festivala. Hvala MKD Ohridski biseri, da bogatite in lepšate kulturo mesta Nova Gorica.«
Naše društvo se zahvaljuje organizatorjem festivala R.o.R tudi za navdihujočo scenografijo Marsa, ki je obogatila in dodatno okrepila vsa čutila pri navzočih.
Slika 40: Naši nepogrešljivi voditeljici dogodkov
Trg Evrope predstavlja simbol brezmejnosti, povezovanja in združevanja. In vsi, ki živimo ob »meji«, si prizadevamo, da tako ostane. Do prihodnjega pesniškega povezovanja in druženja v 2025.
Поезија / Poezija
Dopo il silenzio (Giovanni Fierro)
Dillo a Marte che c'é da imapare da ogni stella
Sì puo sempre cadere.
Perche anche Martelo sa si chiama Earandel vuole dire »Stella del mattino« la sua distanya della Terra è di 28 miliardi di anni luce
C'é sempre qualcuno o qualcosa che mi é piu vicino di te.
Intanto, la luce quando ritarda è un lampo che non si riconosce neanche a guardarlo meglio.
Si toglie con un chiarore muove un'assenca, la forma di un erore lasciato a sbagliare.
ОКОВАНО ВРЕМЕ (Magde Nikoleska)
перото танцуваше
за везот на везилките, за сите стрмежи и горчливи искушенија,
MISLI (Miroslavka Galić)
Zberite se čreda moja.
Prosim vse na isto pot.
Ej ti tam, ki poskušaš uiti.
Nazaj , nazaj , da ne bo kakega boja!
Ko smo vse skupaj, takrat smo si bot.
A pridne ste samo takrat , ko vas ni treba miriti.
Vidim, da jih marsikdo preganja na isto pot.
Tudi tebi so že hotele uiti?
Tudi ti se bojiš ne potrebnega boja?
Lepo jih zadrži, da si boste bot.
Ker pridne so samo takrat, ko jih ni treba miriti.
Joj te bežeče misli.
IZ ČRNEGA NA BELO (Tatjana Černilogar, prva slovenska poezija, 2023)
Iz teme v svetlobo, iz črnega na belo, iz slabega na boljše - vse mi bo uspelo.
Privošči sebi Sonce, poišči svojo zvezdo, stuširaj se pod dežjem, naj ti postane – zebe.
Takrat objemi sebe, naj srce tvoje zjoče, poišči v sebi zvezdo, ko sploh to ni mogoče.
Iz teme v svetlobo, iz črnega na belo iz slabega na boljše - vse vam bo uspelo.
Zabavna stran
KRIŽANKA — PIRAMIDA
1- Simbol za tono
2- Kemijski simbol za žlahtno kovino, imenovano še belo zlato
3- Znoj
4- Ni ostro
5- Manjši vodotok, ki se običajno zliva v večje vodotoke
6- Kuhano sadje postreženo kot pijača ali sadje
7- Gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti
PRESTOLNICA KULTURE
Navpično obarvan stolpec nam da evropsko prestolnico kulture 2025. Odkrivanje vodoravnih pojmov bo nato lažje.
1 – Hrib v bližini Nove Gorice, širše znan kot Sveta Gora
2 – Mesto ob Novi Gorici, staro več kot 1000 let
3 – Pripadnost dvema ali več kulturam, katerega smo samo del
4 – Solkanska »vrtnica«, ki se uporablja v kulinariki kot solata
5 – Makedonsko mesto ob meji z Grčijo, pobrateno mesto z Novo Gorico
6 – »Domače« ime za prostore zveze kulturnih društev v Novi Gorici
7 – Glavna sestavina ajvarja ali »makedonsko meso«
8 – Simbol Nove Gorice
9 – Abecedna pisava v Makedoniji
10 – Največja reka v Makedoniji
Info Goriških biserov
letnik 5 številka 5
V prazna polja na sredini odkrij manjkajoče besede. Vsaka od besed ponazarja dva različna pojma v makedonščini in slovenščini (par sličici na levi in desni od praznega polja). Izgovorjava in zapis sta enaka v obeh jezikih.
Info Goriških biserov
letnik 5 številka 5
МКД ОХРИДСКИ
Гортанова улица 17 5000НОВАГОРИЦА РепубликаСловенија http://mkd-ohridskibiseri.si
г одина 5, број 5 letnik 5, številka 5 декември 2024 december 2024
E-publikacija je dostopna na: http://mkd-ohridskibiseri.si
