Ministrant_2009-10_6 by Revija Ministrant

SKUPAJ ZA BOGA

t n a r t s i Min nike revija za mašne strež

10 | št.

| letnik 29 | junij 20

Duhovnik

ZAKLAD & BISER

most med Bogom in ljudmi

OBHAJILO

junij 2010 | Ministrant | 1

Ministrant_2009-10_6.indd 1

24.5.2010 15:14:02

vsebinaMinistrant mini

revija za mašne strežnike | letnik 29 | junij 2010 | št.

2 Evharistični kongres

14 Duhovnik - most

28 Kako izuriti svojega zmaja

4 Lendava

15 Ministrant Matej

30 Hokej na ledu

6 Vino postane kri

16 Romanje v Budimpešto

32 Okrasitev sveče

7 Obhajilo

25 Velika sobota

34 Obvestilnik

8 Granatno jabolko

25 Sprejem ministrantov v Sevnici

35 Križanka

9 Marija Uršula Bussone

26 Duhovne vaje v Želimljem

36 Razvedrilo

10 Kumran

26 Sprejem ministrantov Rakovnik

38 Mini poster

12 Bog in jaz

27 Ulična košarka ministrantov

39 Jezusove prilike

2 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 2

24.5.2010 15:14:13

»šefova« uvodna beseda

BESEDILO

Primož Erjavec Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Evharistični kongres Kaj imajo skupnega nogometno igrišče, monštranca, Marija, Petrol, množica ministrantov in polne tribune? Običajno bi te stvari zelo težko spravili skupaj, a vse kaže, da nam bo letos to uspelo. 13. junija bomo v Celju v Areni Petrol ministranti stopili na nogometno igrišče z Marijo z Brezij in na koncu pred polnimi tribunami po njem pospremili Jezusa v monštranci. Ja, nekaj posebnega bo to, saj bo to evharistični kongres. Celo leto se že pripravljamo nanj in zdaj ko je že tik pred vrati, si bom v imenu vseh ministrantov zaželel nekaj stvari. Najprej nam želim prešernega veselja, da bi se podili po mili volji. Potem želim veliko druženja, da ne bi nihče ostal sam kje v kotu. Potem želim velikih prijateljev, takih, ki te zaščitijo in se potegnejo zate. Potem zaželim iger in domačega zavetja in prave svobode. Želim, da bi bili srečni. No, vsega tega pa res ne bomo mogli početi tam na evharističnem kongresu, kajne? Najbrž ne, a kdo pa pravi, da je glavno samo to, kar se bo zgodilo tam? Še bolj glavne stvari se bodo zgodile takrat, ko bo arena evharističnega kongresa postalo naše srce. To se bo zgodilo takrat, ko bomo Jezusu še bolj zares in še bolj na glas rekli: »Jezus, vate zaupam! Jezus, rad te imam! Jezus, srce ti dam!« Kdo si bolj zasluži za prestol naše srce kot Jezus in kaj si zasluži bolj naše srce kot Jezusa za Kralja? Ko bo Jezus Kralj srca, takrat se bodo izpolnile vse želje in bomo žareli od veselja in sreče.

junij 2010 | Ministrant | 3 Ministrant_2009-10_6.indd 3

24.5.2010 15:14:29

na obisku ministrantska skupina

Ministrice in ministri za Božje zadeve iz župnije Lendava PRIPRAVIL

Aleš Kalamar FOTO arhiv župnije

Spoštovane ministrice in ministri, pred vami se vam na fotografijah predstavljamo vaši oltarni kolegi in kolegice iz župnije Lendava. Vseh ministric in ministrov nas je 30, čeprav vsi nismo na sliki, ker so nekateri na službenem potovanju ali imajo sestanke. Vsak izmed nas na otroški način, ki je Gospodu najbolj všeč, ker ga je celo izpostavil in postavil pred apostole, služi Gospodu, ker se v tej skupnosti počuti sprejetega in cenjenega. Naša ministrska skupnost je zaradi tega tako pestra in zanimiva, ker vsak izmed nas s svojo pojavnostjo in darovi, ki nam jih je dal Gospod, služi Bogu in ljudstvu, čeprav nas niso izvolili na volitvah. Ampak po svojih najboljših močeh pri svetih mašah, župnijskih praznikih, šmarnicah, slovesnostih na Gospodov oltar prinašamo darove kruha in vina in tudi sami sebe, pa naše mame, očete, dedke, babice, sošolke in sošolce, da bi Gospod Jezus poleg evharističnih darov, ki bodo postali njegova Resnična Prisotnost, pozlatil nas vse, da bi postajali vedno bolj Njemu podobni. Da bi znali odpuščati, sprejemati, ljubiti in imeti radi. In zaradi tega smo radi ministri, ker se je vsak izmed nas sam odločil, da bo Gospodov minister, pa ne zaradi denarne plače, ampak zaradi tega, ker si poleg služenja znamo sobotne dopoldneve narediti prijetne in zanimive ob igranju nogometa, guganju na gugalnici, košarki ter dobri pici in seveda sladkarijah. Drage ministrice in ministri, biti Gospodov minister je privilegij, ker te službe noče opravljati vsak, ampak samo tisti, ki so dovolj pogumni, pa tudi drzni, da jih ni sram pred sošolci povedati: »Poslušaj, ti, jaz pa sem minister, in to ne državni ali brez resorja, ampak BOŽJI, ker je moj »predsednik« vlade On, katerega mandat se ne konča po petih letih, ampak je njegov mandat večen, zato ker je BOŽJI.« Ministrski pozdrav iz Lendave. 4 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 4

24.5.2010 15:14:36

Drage voditeljice in voditelji ministrantov, vam srce močneje utripa pred prvim srečanjem novih ministrantov? Ste morda napeti, ne veste, koliko jih bo prišlo in ali bo šlo vse tako, kot ste si zamislili? Knjiga z naslovom ZMIGAJMO MINISTRANTE! naj bi vam bila v pomoč, da vam priprava rednega tedenskega srečanja z ministranti ne bo neobvladljiva naloga. V prvi knjigi je zbranih trinajst poglavij. Skupaj sestavljajo vsebino, ki naj bi jo ministrant poznal v začetku njegove ministrantske poti. Srečanja trajajo približno eno uro. Na začetku je kratek opis vsebine, s čimer si boste lahko pomagali in zvedeli, o čem govori srečanje. Zraven so tudi opozorila, na kaj morate pri tej vsebini biti pozorni. Za vsebino sledi seznam potrebščin in preglednica. Na njej je lepo razviden potek srečanja in iztočnice, kakšen material in kje ga potrebujemo, ter časovni trak. Nato sledi še opis priprave na srečanje in podroben opis samega ministrantskega srečanja. Na koncu vsakega predloga je še kot zaključek pripravljena skupna molitev.

Založba Salve Rakovniška 6, 1000 Ljubljana �� 01 247 73 10 �-�� info@salve.si

Trgovina Salve �� 8.00 - 18.00, �� 8.00 - 13.00 �� .

junij 2010 | Ministrant | 5 Ministrant_2009-10_6.indd 5

24.5.2010 15:14:43

leto evharistije

VINO POSTANE KRI BESEDILO

Čudežni dogodek, ki se zgodi med vsako mašo, je velika skrivnost, ko kruh in vino postaneta Jezusovo telo in kri, a se pri tem podoba ne spremeni. V Ludbregu na Hrvaškem pa se je nekoč pripetilo, da je duhovnik podvomil v Jezusovo navzočnost v Evharistiji. Takoj po posvetitvi kruha in vina med mašo se je vino tudi vidno spremenilo v kri. Še danes ta starodavni čudež privablja mnogo romarjev.

Gašper M. Otrin

Duhovnik skrije kelih V grajski kapeli v Ludbregu je duhovnik leta 1411 daroval sveto mašo. Med posvetilno molitvijo je podvomil v resnično Jezusovo navzočnost, nakar se je vino vidno spremenilo v kri. V strahu je dal kelih s krvjo zazidati za oltar v kapelici, kar je povedal šele na smrtni postelji. Ko se je skrivnost o čudežu razvedela, so v Ludbreg hiteli mnogi verniki. Sveti sedež je zahteval kelih, ki je bil prenesen v Rim, kjer je ostal nekaj let. V začetku XVI. stoletja je prišla v Ludbreg komisija, ki je preučevala okoliščine čudeža. Mnogo ljudi je pričevalo o ozdravljenjih, potem ko so molili v grajski kapeli, kjer se je zgodil čudež. Papež Leon X. je leta 1513 dovolil javno češčenje te relikvije, ki so

Čudežna kri je skrbno spravljena v monštranci v cerkvi v Ludbregu, kamor romajo mnogi verniki in molijo veliko skrivnost Jezusove navzočnosti v presveti Evharistiji. jo vrnili nazaj v Ludbreg in ki jo je tudi sam v procesiji večkrat nesel po rimskih ulicah. Kuga in nova cerkev V XVIII. st. je Hrvaško prizadela težka kuga. Ljudje so molili za preživetje, kar je storila tudi državna oblast, ki se je zaobljubila, da bo v Ludbregu postavila kapelo v čast čudeža, če bo kuga prizanesla narodu. Kuga je prenehala, obljuba pa je bila izpolnjena šele leta 1994. Leta 2005 je slikar Jakubin v njej narisal fresko zadnje večerje, kjer so upodobljeni tudi sveti in blaženi Hrvatje. V sredini je Kristus, ki v rokah drži monštranco, v kateri je kri čudeža v Ludbregu.

6 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 6

24.5.2010 15:14:46

OBHAJILO Pri nas je bil poseben trenutek družinskega praznovanja skupno kosilo. Ko smo se zbrali, smo sedli za veliko mizo in babica je z vsem ponosom prinesla vložene slanike. Ko so rožljale posode in so vsi imeli polne krožnike, se je čisto po tiho smejala. To je bil prav poseben trenutek, družina je bila zbrana in je skupaj večerjala, na koncu pa smo vsi bili siti. BESEDILO

Simone Honecker Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Če majhna skupina obhaja sveto mašo in je na voljo dovolj prostora, potem duhovnik povabi zbrano skupnost, da se za obhajilo zberejo ob oltarju. Kjer se to dogaja, je jasno, kaj pomeni obhajilo: beseda je izpeljana iz latinske »communio« in pomeni skupnost, še bolj pa skupno skrb. Ta občutek pripadnosti skupnosti, ki ga še iz svojih otroških let povezujem s skupnim kosilom, sem osebno občutila pri sveti maši za mojo prvo sveto obhajilo, ko smo prvoobhajanci slovesno stali okrog oltarja.

V tem trenutku se ne povežemo v skupnost samo mi, temveč se s sprejemom Kristusovega telesa povežemo z Jezusom, ki se nam daruje v kruhu. V primerjavi z družinskim kosilom nas njegova hrana ne nasiti telesno, ampak se z njegovo prisot-nostjo poteši čisto posebna lakota: hrepenenje po sprejemanju nekoga, ki neprestano ve, kaj nam manjka. To misel izraža tudi neka obhajilna pesem: »Če kruh, ki ga delimo, cvete kot vrtnica in beseda, ki

jo spregovorimo, zveni kot pesem, potem si je Bog že postavil hišo med nami, potem že prebiva na tem svetu. Že danes mu poglejmo v obličje ljubezni, ki vse obdaja.« To je poseben dar, ki ga Jezus pri obhajilu podari slehernemu izmed nas. To nas kristjane povezuje prek meja domače skupnosti in iz nas naredi veliko skupnost, ki jo imenujemo Cerkev.

�� Ker sem ministrant, �� , �� 2005 junij 2010 | Ministrant | 7

Ministrant_2009-10_6.indd 7

24.5.2010 15:14:50

rastline v svetem pismu

GRANATNO JABOLKO

BESEDILO

Natalija Mlakar

Granatno jabolko raste kot drevo, ki ne preseže višine petih metrov, ali kot nizek grm. Zacveti konec maja, njegovi rdeči cvetovi pa so v živem nasprotju s temnozelenimi listi. Plodovi, ki dozorijo septembra, so veliki kot pomaranče in so rumene ali rdečkaste barve. Na vrhu gladkega plodu je velika cvetna časa, v notranjosti pa se skrivajo številna semena.

Granatno jabolko je bogato z vitamini in rudninami. Prav zaradi tega mu pripisujejo številne zdravilne učinke. Za mnoga starodavna ljudstva je bil to svet sadež. Tako so Babilonci verjeli, da jih žvečenje semen granatnega jabolka pred bitko naredi nepremagljive. Pri starih Grkih pa je bilo granatno jabolko zaradi številnih semen simbol rodovitnosti. V drugi Mojzesovi knjigi beremo, da so bila v rob oblačila, ki ga je nosil veliki duhovnik, v okras izvezena granatna jabolka, kajti Bog je naročil Mojzesu: »Na robu oblačila pa narêdi granatna jabolka iz višnjevega in rdečega škrlata in karmezina, okrog in okrog po njegovem robu, in med njimi okrog in okrog zlate zvončke: zlat zvonček in granatno jabolko, zlat zvonček in granatno jabolko okrog in okrog po robu vrhnjega oblačila!« Upodabljali pa so jih tudi kot okras na stebrih v Salomonovem templju.

8 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 8

24.5.2010 15:14:51

PRIPRAVIL

mladost naj bo svetost

Gašper M. Otrin

MARIJA URŠULA BUSSONE Marija Uršula se je rodila blizu Torina (Italija) 2. oktobra 1954. V družini je bil poleg očeta, pisarniškega delavca, in mame, šivilje, še tri leta mlajši Marijin brat Jurij. Marija je obiskovala vrtec pri redovnicah, v župniji je pri sedmih letih prejela prvo sveto obhajilo in pri enajstih birmo. Po osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo “Galileo Ferraris”, kjer je bila zelo uspešna. Animatorka mladih Poleg odličnosti v šoli je Marija svoj čas preživljala tudi kot animatorka v domači župniji. Njen župnik je bil presunjen, ko mu je zaupala: “Pripravljena sem dati življenje za mlade, le da bi ti razumeli, kako lepo je imeti rad Jezusa.” Bila je tudi odlična športnica: plavalka, kolesarka, drsalka in smučarka. Skratka, bila je uspešna na vseh področjih: v šoli, doma, v župniji in v odnosu do bližnjih. Pri trinajstih letih se je udeležila mladinskega srečanja v Rimu, ki so ga organizirali Ognjiščarji. Presunjena od načina njihove duhovnosti in od njihove glasbe je tudi sama začela igrati kitaro in peti ter je kmalu animirala pesmi v domači župniji. Predanost Bogu Poleti l. 1968 se je udeležila nekajdnevnega srečanja z Ognjiščarji, po katerem je ustanoviteljici Chiari Lubich v pismu napisala: “Želim se ti zahvaliti za te prelepe trenutke in ti povedati, kaj sem v teh dneh dojela. Ključ do veselja je križ, zavrženi Jezus. Jaz pa nasprotno mnogokrat zavračam svoje križe, toda sedaj sem doumela. Veš, Chiara, želim ljubiti, za vedno ljubiti, želim se popolnoma prepustiti Bogu ...” Marija je bila po srečanju z Ognjiščarji popolnoma prepuščena Bogu. Svoje duhovne misli je zapisovala v zvezek ter napisala marsikatera pisma bogoslovcem, duhovnikom in mladim. Njen zgled je bila nebeška Mati Marija in v tem duhu se je tudi sama povsem predala v roke Gospodu. Tragedija na izletu Meseca julija leta 1970 se je z bratom Jurijem in drugimi mladimi iz njenega in okoliških krajev odpravila na šolsko-počitniške dneve blizu Benetk. V petek zvečer, 10. julija, so bili s skupino na plaži in zaključevali popoldansko kopanje. Marija je s kitaro in pesmijo animirala konec kopanja ter se z drugimi odpravila v dom, pripravit se na mašo. Medtem ko si je v kopalnici sušila lase, jo je stresel močan električni tok. Nič ni pomagalo, niti oživljanje šestnajstletne Marije. V sobotnem jutru so v Benetke prispeli njeni starši in domači župnik. Zvečer so krsto prepeljali v domačo župnijo za pogreb. Ponedeljkov pogreb je bil bolj podoben prazniku kot pa žalostnemu obredu. Navzočih je bilo mnogo mladih, sošolcev, župljanov ... Glas o svetem življenju mlade Marije se je kmalu razširil naokrog, ljudje so množično prihajali na njen grob, ne samo molit, ampak se ji priporočat v molitev. Škofje so se kmalu seznanili s pismi, dnevnikom in pričevanjem mnogih, ki so poznali Marijo. Ko je papež Janez Pavel II. l. 1988 obiskal Torino, je mladim predlagal posnemanje Marijinega življenja, ki je bilo en sam dar Bogu. Dne 17. julija 1997 je dal Sveti sedež dovoljenje za začetek postopka za beatiﬁkacijo Marije Uršule kot perle mladinske duhovnosti.

junij 2010 | Ministrant | 9 Ministrant_2009-10_6.indd 9

24.5.2010 15:14:51

ekskluzivno »Zaustavimo naš časovni stroj in poglejmo v judovsko zgodovino.«

Odkritje antičnih rokopisov

BESEDILO

Gašper M. Otrin

KUMRAN

Rokopisi najdeni v votlinah Kumrana so pred petdesetimi leti pretresli cel svet. Odkritje preko 900 rokopisov starozaveznih svetopisemskih besedil, komentarjev in pravil skupnosti esenov, ki je tam živela.

Deček ponesreči odkrije votline Po legendi naj bi kumranske votline odkril mlad pastirček, deček, ki je z metanjem kamenja v hrib našel votlino. Naslednji dan je s seboj poklical prijatelja in odkrila sta glinene vrče, v katerih so bili zapisi na živalski koži, ki je bila zavita v blago. Nekaj mesecev zatem so se rokopisi že prodajali na trgu v Jeruzalemu.

Kumranske votline Odkritje prve votline je spodbudilo nova raziskovanja in tako so našli skupno enajst votlin, ki se nahajajo v neposredni bližini ruševin naselja imenovanega Kirbet Kumran. Kumranske votline najdemo 12 km južno od Jerihe in se nahajajo 400 m pod morsko gladino, kjer vlada velika vlažnost in vročina. Večina kumranskih rokopisov je v hebrejščini, nekaj v aramejščini in grščini. Starost teh rokopisov se razteza od leta 250 pred Kristusom pa do leta 68 po Kr. V votlinah so našli na tisoče delcev papirusa, ki so jih sestavili in dobili preko 900 rokopisov, ki so povečini že precej uničeni. Mnogo jih je bilo uničenih že tekom stoletij, zaradi vlage, nepravilnega shranjevanja ali pa so jih potujoči beduini odnesli. Večina rokopisov je majhnih, da je komaj razbrati kakšen stavek ali besedo.

10 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 10

24.5.2010 15:14:56

Skupnost iz Kumrana Arheologi predvidevajo, da so votline služile kot nekakšne skrivne knjižnice za rokopise. Tja jih je spravljala kumranska skupnost esenov, ki je živela blizu votlin, v naselju imenovanem Kirbet Kumran. Le-to je bilo uničeno med rimskim obleganjem Kumrana, leta 68 po Kr. Eseni so živeli v skupnostih in so bili učitelji kreposti in morale, živeli so v popolni čistosti in imeli različne obrede, ki so bili zapisani v njihovem pravilniku življenja, ki je bil tudi najden v teh jamah. Ta skupnost ni pripadala judom, bili so nekakšna sekta, iz Svetega pisma so na primer priznavali zgolj pet Mojzesovih knjig.

Kaj je zapisano na kumranskih zvitkih? Rokopisi so povečini na živalskih kožah, nekaj pa jih je tudi na papirusu. Na zvitkih najdemo precejšen del starozaveznih knjig Svetega pisma (Mojzesove knjige, psalmi, preroki ...), zapisi skupnosti (pravilo skupnosti, blagoslovi, pravilo v vojni, razni komentarji Svetega pisma ...) in apokrifni zapisi (zapisi, ki niso bili priznani kot navdihnjeni od Svetega Duha in niso prišli med knjige Svetega pisma). Nekaj rokopisov izhaja iz Jezusovega časa in iz njih izvemo precej o judovskih običajih, političnih okoliščinah ter o hebrejskem in aramejskem jeziku. Po nekaterih teorijah naj bi našli tudi delčke zapisov, ki ustrezajo Markovemu evangeliju, vendar so rokopisi preveč uničeni, da bi to lahko z gotovostjo potrdili.

ALI VEŠ ... … da se večina kumranskih zvitkov danes nahaja v knjižnici v Jeruzalemu, nekaj v ameriškem Chicagu, manjši del pa je v rokah raznih zasebnih zbirateljev? … da so bili prvi štirje najdeni zvitki prodani po ceni približno 100 dolarjev, danes pa so zbiratelji za en zvitek pripravljeni odšteti tudi več kot 100.000 dolarjev?

junij 2010 | Ministrant | 11 Ministrant_2009-10_6.indd 11

24.5.2010 15:15:20

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Vsebina in cilji

Kartice; koledarji; stari časopisi, revije; fotografije; fotoaparat; CD-predvajalnik; mirna glasba; odeje; pisarniški pribor (zadostno število pisal, svinčniki, škarje, lepila, papir …)

Srečanje

Časovni trak

V zgodbi o gorečem grmu v Stari zavezi sprašuje Mojzes Boga po njegovem imenu. Mojzes je želel Izraelcem povedati, kako naj ga imenujejo. Božji odgovor je bil: »Jaz sem, ki sem.« Pravzaprav je vse povedano. Sam Bog nam obljublja, da je on edini, ki je tu vedno zaradi nas. Tudi če ga zapustimo, nas on še vedno spremlja. Včasih res ni tako lahko začutiti Božjo prisotnost. Zelo pomembna predpostavka za to je, da smo pozorni. Bog je ustvaril svet. Zato je tako v svetu kot med ljudmi pustil svoje sledi. Vsakdo bo na svoj način, v naravi ali pa v svojem življenju, odkril te Božje sledi. Za nekoga je to čudovit sončni vzhod, za drugega veličastni gorski svet, za naslednjega pa ljubeči objem dveh ljudi. Na tem ministrantskem srečanju bodo udeleženci pozorni na Božje sledi v svetu.

Potrebščine

Bog in jaz – IZKUSITI BOGA V VSAKODN

10–15 minut

vsebina/metode Fotogovorica

material • različne slike izbrane iz kartic, slik, koledarjev

45–60 minut

Fotografije

• fotoaparat

10–15 minut

Tukaj sem zaradi Tebe

• besedilo, mirna glasba

opozorila

1. KORAK: Fotogovorica

2. KORAK: Fotografije

Slike razdelimo po sobi. Udeležence povabimo, da izberejo po dve ali tri slike. Slike naj jasno izražajo to, kako lahko v življenju začutimo Boga. Na koncu svoje slike vsakdo tudi predstavi.

Opozorimo na Boga, na vero in cerkvene običaje. Skupaj z udeleženci gremo na sprehod v bližnjo okolico. V fotografski objektiv ujamemo tiste trenutke, kjer udeleženci v svetu zasledijo Božje sledi.

Možnost: Namesto slik lahko udeleženci izrežejo slike, naslove ali celotne članke iz starejših časopisov, revij ali druge literature. Tudi ti naj izražajo to, kje v svetu lahko čutimo Božje sledi. Kasneje lahko iz zbranega materiala naredimo kolaž.

Možnost: Udeleženci naj bi odkrili, da je na številnih krajih v okolici veliko znamenj, ki govorijo o Bogu, veri, cerkvenih običajih. Vse, kar je povezano z Bogom, vero, cerkvijo, lahko poslikajo (križi, napisi na hišah, imena cest, kapelice …). Na koncu naredimo fotografsko razstavo. Pod fotografije lahko dodamo komentarje, vse skupaj pa lahko predstavimo v župnišču ali župnijski cerkvi. Če smo uporabljali digitalni fotoaparat, lahko slike objavimo tudi na župnijski spletni strani.

12 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 12

24.5.2010 15:15:21

kateheze

KODNEVNEM ŽIVLJENJU 3. KORAK: Tukaj sem zaradi tebe Udeležence povabimo, da se umirijo. Božje ime – tu sem. Ko si sam, sem tu. Ko se čutiš prizadetega, sem tu. Ko te drugi preganjajo, sem tu. Ko misliš, da tako ne gre več naprej, sem tu. Ko dvomiš in si žalosten, sem tu. Ko te je strah in se počutiš grozno, sem tu. Ko te nihče ne mara, sem tu. Ko je med teboj in prijateljem zid, sem tu. Ko zaradi skrbi ne moreš spati, sem tu. Ko ti kdo kaj hudega stori, sem tu. Ko si v veliki nevarnosti, sem tu. Ko si bolan in potrebuješ pomoč, sem tu. Ko tvojih skrbi ni konec, sem tu. Ko se ti poruši svet, sem tu. Ko potrebuješ malo več ljubezni, sem tu. Ko te vse boli, sem tu. Ko te nihče ne posluša, sem tu. Ko se zaradi izčrpanosti ne moreš več držati pokonci, sem tu. Ko imaš slabo vest, sem tu. Ko me kličeš, sem tu. Ko se vračaš k meni, sem tu. Kakor sonce, ki ti daje toplino in radost, sem tu. Kakor plamen, ki ne ugasne, sem tu. Kakor cvetlica, ki razveseli tvoje srce, sem tu. Kakor oblak, ki te z ljubeznijo objame, sem tu. Kakor luč, ki ti razsvetljuje pot, sem tu. Kakor oko, ki te z ljubeznijo opazuje, sem tu. Kakor roka, ki skrbno prime tvojo roko, sem tu. Kakor srce, ki vedno bije zate, sem tu. Kakor angel, ki te varuje in vodi, sem tu. Kakor prijatelj, ki te ne pusti na cedilu, sem tu. Kakor sestra, ki s teboj deli skrbi, sem tu. Kakor brat, ki ti v žalosti in trpljenju stoji ob strani, sem tu. Kakor mati, ki s teboj čuti in te popolnoma razume, sem tu. Kakor oče, ki ti daje varnost, sem tu. Tukaj sem, vedno zate, tvoj neskončno ljubeči Bog. (W. Hong, Neznani studenec)

junij 2010 | Ministrant | 13 Ministrant_2009-10_6.indd 13

24.5.2010 15:15:21

mini pri~evalec

Duhovnik

most med Bogom in ljudmi

a vprašanje, zakaj ravno v duhovništvo, vam, dragi ministranti, pravzaprav ne znam odgovoriti. Iz svoje mladosti pa se spominjam dogodkov, ko sem bil ministrant. Še čisto majhen sem začel ministrirati in takrat sem komajda segel do oltarne mize. Z veliko vnemo sem »služboval« kot strežnik pri oltarju kar 14 let. Vedno sem si želel tudi sam postati duhovnik in početi vse tisto, kar sem dolga leta opazoval pri domačem župniku. Duhovništvo mi pomeni veliko ali bolje rečeno največ, še posebej takrat, ko se pri sveti maši, ki jo vodim, zavem, da v tistem trenutku predstavljam Jezusa. Tako bi duhovništvo in sebe kot duhovnika opisal kot most med Bogom in ljudmi. Most, ki je trden, močan, dostikrat tudi prhel, a tudi po takšnem vedno znova prihaja Božja ljubezen do ljudi, jih opogumlja in spodbuja na dostikrat težkih poteh življenja. Danes službujem kot kaplan v župniji Brestanica in kot duhovni pomočnik v župniji Koprivnica. Moje delo je kakor običajno v prvi vrsti povezano z obhajanjem bogoslužja, z veroukom in z 11 razredi veroučencev, ki jih poučujem. Prav tako ne manjka dela v kuhinji, na vrtu in še in še. Seveda imamo tudi ministrantsko skupino v obeh že omenjenih farah. Kot vsi navihani ministranti pa tudi naši raje kakor da bi poslušali liturgična navodila pri naših srečanjih, razmišljajo o nogometu in drugih športnih aktivnostih, ki jih nikoli ne manjka. Tomaž Šojč

Miha Magone se za silo preživlja s svojo tolpo. Male kraje in goljuﬁje spadajo k vsakdanjemu kruhu mladine in otrok. Ko jim eden od načrtovanih ropov spodleti in se pri tem Mihov mlajši varovanec hudo poškoduje, Miha ne ve več, kako naprej. Pozna sicer duhovnika Janeza Boska, ki se zavzema za mladino, toda ali mu lahko zaupa? In potem je tu še Sandi, ki že dolgo stavi samo na to, kako bo Miha oropal moči. Sedaj je potreben prav poseben pogum.

❧ Thomas Brezina pripoveduje napeto zgodbo o Mihi Magoneju. Ta živi na cesti in se s svojo tolpo le za silo preživlja. Po usodnem srečanju z don Boskom zasluti, kako lahko spremeni svoj brezizhoden položaj.

❧ Velika dogodivščina, ki vliva upanje. Založba Salve Rakovniška 6, 1000 Ljubljana �� 01 247 73 10 �-�� info@salve.si

14 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 14

24.5.2010 15:15:26

MINISTRANT MATEJ BESEDILO

Boštjan Jamnik RISBE Nina Potočnik

NESTRPNO PRIČ AKUJE

POTEK AL

TJA BO ODPOTOVAL Z

SKUPA J

DRUGIMI

, KO BO V

EVHARISTIČNI KONGRES.

. NA

SPREML JAL

, PRI SVETI MAŠI PA POGLOBIL VERO

V SVETI EVHARISTIJI. PRIDEŠ TUDI TI?

junij 2010 | Ministrant | 15 Ministrant_2009-10_6.indd 15

24.5.2010 15:15:29

s terena ZGODILO SE JE... ROMANJE MINISTRANTOV V BUDIMPEŠTO IN PANNONHALMO Prvomajski prazniki so v zadnjih letih postali termin, ko se ministranti iz vse Slovenije odpravimo na romanje in skupni izlet v tujino. Tokrat je 100 ministrantov in njihovih duhovnih voditeljev iz 31 župnij iz skoraj vseh slovenskih škofij pot peljala na Madžarsko. V torek 27. aprila smo se najprej zbrali v Beltincih in s sveto mašo začeli naš skupni potep. Preko Zalavara pri Blatnem jezeru, kjer sta delovala sv. brata Ciril in Metod smo odšli naravnost v Budimpešto. Tam smo si ogledali številne znamenitosti, kot so staro mestno jedro Bude, grad, znameniti parlament, stolnico sv. Štefana, sinagogo, živalski vrt, itd… Kljub naporni hoji zvečer ni zmanjkalo moči tudi za nogometni turnir, kjer pa zaradi pomanjkanja časa in »svetlobe« nismo dobili končnega zmagovalca. Tretji dan je bil namenjen duhovnemu delu. Tako smo se najprej ustavili v upravnem središču madžarske Cerkve v Esztergomu, nato pa smo se podali še v duhovno središče, v romarski kraj Pannonhalmo. Tu smo si ogledali benediktinski samostan, imeli skupno slovesno sv. mašo, g. David pa nam je pripravil tudi zanimivo duhovno obnovo. Na poti domov smo kaj kmalu ugotovili, da bo ta pot trajala še kar dolgo časa. Zato smo si med potjo ogledali film, preizkusili naše poznavanje Madžarske s kvizom, se družili, itd… Vsekakor je bilo potovanje zanimivo in mnogi se že pripravljajo na naslednje leto, ko bomo poromali bolj na zahod. B. J.

16 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 16

24.5.2010 15:15:43

s terena ZGODILO SE JE... Begunje pri Cerknici VELIKA SOBOTA

S praznovanjem velike sobote smo v župniji Begunje pri Cerknici pričeli že ob 4. uri, ko smo za farno cerkvijo sv. Jerneja ministranti zakurili velikonočni ogenj. Čas do blagoslova, ki je bil letos eno uro pozneje, torej ob 8. uri, smo si krajšali s pečenjem hrenovk, pogovor pa je seveda tekel predvsem o ognju, ki smo ga nosili. Ob 7. uri se je v cerkvenem zvoniku oglasila raglja, malo pozneje pa je že prišel naš župnik Maks Ipavec, ki je pred tem blagoslovil vodo pod korom, nato pa po krajši molitvi blagoslovil in pokadil še ogenj, katerega smo nato v obliki gobe ponesli v vse hiše naše župnije. Seveda se ognja zelo razveselijo, malo je tistih, ki ga ne sprejmejo. Vsem ljudem smo seveda ob odhodu zaželeli vesele in blagoslovljene praznike. V popoldanskem času smo se udeleževali blagoslova jedi, ki je bil v vseh naših cerkvah, istočasno pa smo lahko v župnijski cerkvi častili Jezusa v božjem grobu. Čas je kar hitro mineval in že je bila ura 18.00, ko smo se vsi ministranti zopet srečali na vajah za velikonočno vigilijo, ki je eden težjih in najdaljših dni v velikem tednu. Predvsem bi pohvalil vse ministrante, ki ste pridno vse dni hodili k obredom v velikem tednu, in g. župnika, ki nas je na največji krščanski praznik dobro pripravil. L. K.

Sevnica SPREJEM MINISTRANTOV

Na praznik Marije Matere dobrega sveta so bili v podružnični cerkvi v Šmarju sprejeti med ministrante trije novi kandidati, in sicer: Simon in Blaž Vintar ter Marcel Homšak. Pri obredu in sveti maši so sodelovali starši in sorodniki novih ministrantov ter 5 kitaristov, ki so popestrili dogajanje. V Šmarju je redna nedeljska sveta maša in tako ima tudi redno ministrantsko skupino. Ministranti, ki ministrirajo v Šmarju, spadajo v skupino sevniških ministrantov. Vsakih 14 dni imajo ministrantska srečanja, ki jih vodi starejši mentor David, enkrat mesečno pa se pridružijo ministrantskemu srečanju v župnijski cerkvi. Po sveti maši so gospodinje pripravile pogostitev. Vsem trem novim ministrantov želimo obilo veselja ob svojem poslanstvu, posebej čestitamo Marcelu, ki je imel rojstni dan, naj ga Marija varuje na njegovi poti. Uroš Borovnjak

junij 2010 | Ministrant | 25 Ministrant_2009-10_6.indd 25

24.5.2010 15:15:49

s terena ZGODILO SE JE...

Želimlje MINISTRANTSKE DUHOVNE VAJE

Sredi marca, sredi posta se je 50 ministrantov in 12 animatorjev zbralo na ministrantskih duhovnih vajah v Želimljem. Tema duhovnih vaj je bila: »Kar koli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Voditelj duhovnih vaj, Peter Pučnik, je na to temo napisal tudi pesem, ki smo se jo naučili. Tema duhovnih vaj je bila več kot primerna za to, da smo ob tem razmišljali o našem ministriranju in strežbi pri oltarju, ki je neposredna strežba pri samem Jezusu, ki prihaja po duhovniku na oltar v hostijo in vino. Duhovno hrano za našo dušo smo črpali pri delu po skupinah, lepo pripravljenih mašah in spokornem bogoslužju, za dobro telesno hrano pa so poskrbele kuharice. Ministranti pa ne bi bili ministranti, če ne bi kar prekipevali od veselja in energije, zato so te duhovne vaje vedno nekaj posebnega. Janez S., SDB

Ljubljana Rakovnik SPREJEM MINISTRANTOV

Na tiho nedeljo smo na Rakovniku imeli prav poseben razlog za praznovanje, saj so se naše ministrantske vrste povečale za štiri ministrante. Veselje s strani kandidatov je bilo nepopisno. Še posebej radostno pa zato, ker so bili sprejeti predčasno, saj smo sprejem načrtovali na Dominikovo nedeljo v maju. Liturgične priprave so se začele že v oktobru, da ne bi bil vse skupaj »en hec« in, da bi fantje na stvar bili dobro pripravljeni. Po sprejemu so vsi »novi« bili izredno dobrodošli, saj so lahko svoje mojstrske spretnosti pokazali v bogoslužju velikonočnem tridnevju. Najlepša hvala vsem staršem, ki so nove ministrante spodbujali do tega koraka; voditeljema Mitji in Vilmošu, ki sta skrbela za disciplino in Martinu za neposredno pripravo »novih« ter g. župniku Francu za velikodušen sprejem in slovesnost sv. maše. Mitja Š. Franc, SDB

26 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 26

24.5.2010 15:15:59

Želimlje ULIČNA KOŠARKA ZA MINISTRANTE

s terena ZGODILO SE JE...

Kljub zelo slabemu vremenu smo imeli v soboto, 8. maja 2010, ministranti v Želimljem ulično košarko. Skupaj z voditelji se nas je iz vse Slovenije zbralo okoli 150 ministrantov (33 ekip). Na začetku smo imeli kratek nagovor in molitev: potem je g. Boštjan blagoslovil male Marijine podobe, ki smo jih na koncu lahko vsi vzeli domov. Ministranti so tekmovali v treh starostnih kategorijah: mlajši osnovnošolci, starejši osnovnošolci in srednješolci. Mlajši OŠ 1. mesto: LJ. – ZADOBROVA 1 2. mesto: NM. – SV. LENART 1 3. mesto: LJ. – FUŽINE Starejši OŠ 1. mesto: NM. – SV. LENART 1 2. mesto: ŽELIMLJE 3. mesto: BRDO PRI LUKOVICI Srednješolci 1. mesto: NM. – SV. LENART 2. mesto: CERKNICA 3. mesto: BRDO PRI LUKOVICI Zaradi dežja so bile vse tekme odigrane v telovadnici. Ministranti so igrali zelo dobro in tudi pošteno. Tekmovanje je kljub stiski s »časom« in »prostorom« potekalo brez večjih problemov. Na koncu smo se vsi bolj ali manj zadovoljni odpravili domov, saj smo poleg igre imeli priložnost čas preživeti tudi z ministranti iz drugih župnij. Vilmoš Švarc

junij 2010 | Ministrant | 27 Ministrant_2009-10_6.indd 27

24.5.2010 15:16:14

gibljive slike filmsko platno

Kako izuriti svojega zma BESEDILO Tilen

in Natalija Mlakar

Zgodba nas popelje na oddaljen otok, kjer živijo močni, veliki in bojeviti Vikingi. Odkar so pred več kot sto leti prispeli na otok, bijejo vsakodnevno bitko s še večjimi in ogenj bruhajočimi zmaji, ki napadajo njihovo vas in kradejo živino. Vikingi so odločeni, da jih pokončajo ali pa vsaj enkrat za vselej preženejo z njihovega otoka. Skratka: biti Viking pomeni sovražiti zmaje in jih pobijati. Mogočni poglavar vikinške vasi je

Stoik, ki pa ima veliko težavo: njegov sin Hiccup nikakor ne ustreza vikinškim idealom. Je majhen in šibek fantič, ki se ne more meriti z zmaji, čeprav bi se sam še kako rad. To pa je seveda za Vikinga čista sramota. Čeprav ga ima oče rad, se ga velikokrat tudi sramuje. Tako kot vsi drugi v vasi Hiccupa ne more razumeti. Le-ta je zanje preprosto preveč drugačen.

Zmaji ... Nočni bes je nedvomno najredkejši in najinteligentnejši zmaj. Temna barva trupa in rumene oči ga naredijo strašljivega. Čeprav je manjše rasti in ima čokato telo ter kratek vrat, ima zelo velika krila, s katerimi lahko leti hitreje, višje in dlje kot kateri koli drug zmaj. Bruha ogenj, ki ob dotiku tarče eksplodira. Na nočnem nebu ga je nemogoče opaziti. Vse, kar Vikinge opozori na njegov prihod, je značilno žvižganje zraka, ko se spušča do svoje tarče. Vikingi ga pravzaprav nikoli niso videli, še manj pa ujeli, zato je zanje največja uganka med zmaji. Med najbolj nevarnimi zmaji je gotovo tudi čudovito barviti Smrtonosni gadji zmaj. Je zelo napadalen in eksplozivnega značaja, poleg vsega pa še neskončno nečimrn. Njegovo glavno orožje so ogenj, ki ga lahko bruha stotine metrov daleč, in ostre konice na repu, ki so mogočno orožje tako za napad kot za obrambo. Zaradi močnih in urnih nog ter trdega kljuna je zelo nevaren tudi na tleh.

Nihče pa se ne zaveda, da ni lahko biti

Pošastno moro krasita črna in rdeča barva. Je izredno trmast in žilav, zato prvi napade in zadnji opusti boj. Njegova kvaliteta je izredno dober vid, slabost pa precejšnja počasnost in okornost, kadar ni v zraku. Njegova posebnost je, da se zna oviti v ogenj in tako napada kot velika ognjena krogla.

Tu pa se zgodba šele začne. Po

Gronkl ima okorno okroglo telo in dokaj majhna krila, s pomočjo katerih pa se premika skoraj kot kolibri, zato lahko leti tudi vzvratno in vstran. Neizmerno rad spi. Rad napada tudi z glavo, ki v tem primeru služi kot rušilni oven. Najsmrtonosnejši pa je njegov ogenj – stotine kilogramov v lavo prebavljenih skal. Ima pa tudi veliko šibko točko: vidi tako slabo, da včasih skale zamenja celo za jajca.

izredno bister in iznajdljiv sin mišičastega poglavarja v svetu, kjer štejeta le moč in bojevitost. Toda Hiccup je preveč pameten, da bi izgubljal čas s smiljenjem samemu sebi. Odloči se, da bo postal bojevnik na drugačen, sebi lasten način. Zmaje bo pokončal s pomočjo lovskih izumov. Toda surovi vikinški svet v njegovo idejo ne verjame. Še več, sovaščani se iz njega norčujejo in ga malodane izločijo iz svoje srede. naključju Hiccup ujame in tudi spozna najstrašljivejšega med zmaji. Kmalu postaneta prijatelja. Takrat se mu pogled na zmaje popolnoma spremeni. V njih ne vidi več neizprosnih sovražnikov, ampak prestrašena bitja potrebna ljubezni. V iskanju možnosti, kako zmaje približati Vikingom, prične živeti dvojno življenje ...

Najbolj nenavaden zmaj je Odurni spenjoglav. Ima dve glavi, vsako na svojem vratu. Je najdaljši izmed vseh zmajev, vendar ima hkrati najmanjša krila, zato ni posebej okreten. Za razliko od drugih ne bruha ognja,

28 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 28

24.5.2010 15:16:22

az in s gla bru izp pos oko je t gla pre

Na Gro kar se seb vb mr

z neta zanimivosti

zmaja a zato njegov napad ni nič manj silovit in smrtonosen. Napada tako, da iz ene glave izpihuje vnetljiv plin, iz druge pa bruha iskrice, ki plin vžgejo. Plin, ki ga izpiha, prodre tudi v najožje špranje in posledice eksplozije so pogubne. Zaradi okornega telesa in ne prav bistre pameti je ta vrsta zmaja na robu izumrtja. Obe glavi se namreč pogosto zapleteta v prepir, ki je za zmaja lahko celo usoden. Najmanjši in najštevilčnejši zmaji so Grozne groze. Vedno se gibajo v tropu, kar pa zanje ni vedno najboljše. Tudi oni se namreč neprestano spopadajo med seboj in ne delujejo usklajeno, zato so v boju dokaj nekoristni in raje živijo kot mrhovinarji. Ker tudi letijo bolj slabo, pogosto potujejo tako, da se pritrdijo na večje zmaje.

IZBRSKALA

Natalija Mlakar

Te zanimajo kreativne in multimedijske delavnice, glasbeni, plesni in jezikovni tečaji, izobraževalni večeri, osebnostna rast, delavnice za samopodobo, prostovoljstvo, misijoni ali morda potrebuješ nasvet? Vse to in še veliko več najdeš na spletni strani Mladinsko informacijskega centra: www.mic.si.

O sebi pravijo, da so čisto običajni mladi ljudje, ki se ubadajo z odnosi, profesorji, prijatelji; mladi, ki se postavljajo na svoje noge in iščejo najboljše načine, kako v polnosti živeti svoje življenje. V vso zmešnjavo življenja pa skušajo vplesti Boga. Življenje želijo živeti kvalitetno ter v njem najti smisel in zadovoljstvo. Te zanima, kdo so in kaj počnejo? Poglej si njihovo spletno stran: www.e-mladi.si.

Kako preživiš svoj čas? http://www.youtube.com/watch?v=zv5zNYZlNFI&feature=player_embedded

Kdo si? http://www.youtube.com/watch?v=VqFX8AHSfB4&feature=related

Kakšna je tvoja identiteta? http://www.youtube.com/watch?v=cNvMrZSvPOM&feature=related

junij 2010 | Ministrant | 29 Ministrant_2009-10_6.indd 29

24.5.2010 15:16:24

neznani

PRIPRAVIL

Aljaž Škrjanec splet

FOTOGRAFIJE

PRED KRATKIM SE JE V LJUBLJANI KONČALO SVETOVNO PRVENSTVO DIVIZIJE I. NAŠI RISI SO SE ZOPET UVRSTILI V ELITNO SKUPINO, ZATO VAM ZDAJ PREDSTAVLJAM HOKEJ NA LEDU, KI JE MOŠTVENI ZIMSKI ŠPORT IN SE JE IGRAL TUDI NA ZOI V VANCOUVRU LETOŠNJO ZIMO. HOKEJ NA LEDU IGRATA DVE MOŠTVI S PO ŠESTIMI IGRALCI. IGRA SE 3 × 20 MINUT Z MOŽNOSTJO PODALJŠKA IN KAZENSKIH STRELOV OB NEODLOČENEM REZULTATU. ZMAGA MOŠTVO, KI VEČKRAT ZABIJE PLOŠČEK SKOZI VRATA.

hokej n ZGODOVINA Hokej naj bi se razvil iz igre bandy, ki se je prvič pojavila v Angliji v 19. stoletju, ta pa iz igre, ki so jo igrali severnoameriški Indijanci. Nekaj podobnega so menda igrali v srednjem veku tudi v Holandiji, igra se je imenovala colver. Najverjetneje pa je na razvoj hokeja vplivalo še nekaj različic iger na ledu.

DRSALIŠČE Prostor, na katerem se odvija hokejska tekma, se imenuje drsališče. To je umetno zaledenela površina, katere največje dovoljene mere so 61 x 30 metrov, najmanjše pa 56 x 26 metrov in morajo imeti oglišča zaobljena v loku polmera od 7 do 8,5 metra. Razdeljeno je na tri enake tretjine, od katerih sta dve napadalni/obrambni (odvisno od perspektive), srednja je nevtralna, med seboj pa so ločene s 30 cm široko modro črto. Ograjeno mora biti z leseno ali plastično ograjo višine od 1,17 do 1,22 metra, merjeno od ledu, in imeti vsa vrata, ki omogočajo dostop na ledeno ploščo z odpiranjem navznoter. KLOPI Ob drsališču so za ogrado na eni strani dolge strani nameščene klopi za igralce, nasproti njim na drugi strani drsališča pa klopi za izključene igralce. Na krajši strani drsališča mora biti za ogrado klop za sodnika za golom.

30 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 30

24.5.2010 15:16:28

j na ledu OPREMA Igralska in vratarska oprema sestoji iz palice, drsalk, zaščitne opreme in dresov. Vsa zaščitna oprema razen rokavic, čelad in vratarjevih nožnih ščitnikov se mora nositi pod obleko. PLOŠČEK Plošček ali puck (izgovorjava: pak) je posebna ploščica, ki se uporablja za igranje hokeja na ledu. Izdelan je iz vulkanizirane gume ali kakega drugega dovoljenega materiala. Priporočljiva je črna barva.

MOŠTVA Pred začetkom vsake tekme mora vodja ali tehnični vodja ekipe napisati spisek igralcev z imeni in številkami, ki bodo na tekmi sodelovali. Poleg tega mora napisati ime kapetana in njegovih pomočnikov. Na posamezni tekmi je dovoljeno sodelovanje največ 22 igralcem, od katerih sta 2 vratarja.

SODNIKI V hokeju spadajo med sodnike: glavni sodnik, dva linijska sodnika, dva sodnika za vrati, zapisnikar, časomerilec, napovedovalec, dva sodnika na kazenski klopi in razsodnik za videoposnetke.

TOČKOVANJE Moštvo, ki v treh dvajsetminutnih tretjinah igre doseže večje število zadetkov, zmaga in si pridobi dve točki. Če je ob koncu treh regularnih dvajsetminutnih tretjin število doseženih zadetkov enako, se igra petminutni podaljšek. Če je tudi po podaljšku rezultat neodločen, sledijo kazenski streli. Poraženo moštvo dobi eno točko, zmagovalec pa dve. Dragi ministrant, draga ministrantka! Upam, da si zvedel/-a kaj novega o zadnje čase zelo popularnem hokeju na ledu. Približujejo se počitnice, jaz pa si želim, da tvoje počitnice ne bi bile namenjene samo lenarjenju, pač pa da svoj prosti čas nameniš tudi športu. Z lepimi pozdravi, Aljaž Škrjanec

junij 2010 | Ministrant | 31 Ministrant_2009-10_6.indd 31

24.5.2010 15:16:33

d o k h a l i b e j k , e v o d k Ali

mojstri sakralnih obrti

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE

Grega Valič, SDB

Lepega majskega dne sem se peljal na izlet v Ribnico. No, če povem po resnici, ni bil čisto pravi izlet. Peljal sem se na obisk h gospe Marijani Korošec, ki krasi sveče. Vi kot ministranti in ministrantke ste gotovo že sodelovali pri krstu, kjer vidimo lepo okrašene krstne sveče. Prav take, pa tudi velikonočne, poročne, pa še kakšna sveča bi se našla, izdeluje gospa Marijana. Krašenja sveč se je naučila po končani osnovni šoli, od takrat pa je s svojimi svečami polepšala že marsikateri dogodek. Pravi, da okrašenih sveč ni nikoli preštela, da pa se jih je skozi leta nabralo veliko število. Nekaj teh sveč sem si lahko ogledal v albumu fotografij, v katerem hrani najlepše sveče.

Vse skupaj se začne z vročo vodo, pod katero se svečo »opere«. Toplota vosek omehča, zato se razne luknjice manj poznajo in sveča se lažje okrasi.

Ko je sveča pripravljena, se začne krašenje. Začetek je preprost, ker je osnova velika ploščica barvnega voska, ki jo je enostavno izrezati z ostrim skalpelom (nožem).

Vas zanima kako se ploščica barvnega voska prilepi na svečo? Preprosto. S sušilcem za lase. S sušilcem, ja! Vroč zrak zmehča vosek, zato se dve plasti voska med sabo lepo sprimeta in se tako prilepita druga na drugo.

Z rokami se osnovno ploščico še lepo pogladi in podlaga za manjše okraske je pripravljena. Do sem zelo enostavno. Vendar pozor!

32 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 32

24.5.2010 15:16:41

? o č e sv o n st r k l i b o d o Sedaj pridejo na vrsto mali okraski, ki jih je potrebno z veliko natančnostjo izrezati, previdno oblikovati, pri tem pa so v pomoč tako spretni prsti kot tudi nož.

Lahko sem le nemo opazoval in se čudil kaj zmorejo spretni človeški prsti. Gospa Marijana pa je zbrano delala in se ni pustila motiti.

Počasi so se okraski množili in sveča je dobivala svojo dokončno podobo. Po uri in pol dela pa je sveča dobila svojo dokončno podobo in lepoto. Svečo je na koncu potrebno le še prebarvati z zaščitnim lakom, da se ne poškoduje. In že je pripravljena na uporabo.

Gospa Marijana se je ponosno postavila pred objektiv. In to opravičeno. Pokazala nam je, da je resnično mojstrica. Tako, dragi ministranti in drage ministrantke. Videli ste kako se okrasi krstno svečo. Če se pa vam vseeno zdi, da je to pretežko in da tega ne boste zmogli sami, pa se le spomnite na gospo Marijano Korošec iz Ribnice in svečo naročite pri njej, če bo kakšen vaš mlajši bratec ali sestrica šel k zakramentu svetega krsta.

junij 2010 | Ministrant | 33 Ministrant_2009-10_6.indd 33

24.5.2010 15:16:58

SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES

 DOMINIKOV DOM 8.–13. AVGUST 2010 MARIBORSKO POHORJE

Celje, 13. junij 2010 Prideš tudi ti na SEK? Seveda! Saj bodo tam ministranti iz vse Slovenije. Za ministrante bo na stadionu pripravljen poseben prostor. Skupaj bomo na stadion pospremili podobo brezjanske Matere Božje. Informacije in prijave: Boštjan Jamnik Don Boskovi salezijanci Glavni trg 15 | 8290 Sevnica 031/486-554 bostjan.jamnik@salve.si S A L E Z I J A N S K A M L A D I N S K A PA S T O R A L A

PRIJAVNICA Pohorje, 8. - 13. avgust 2010

Ime in priimek Starost in razred Župnija Naslov Telefon, gsm Prevoz (označi)

lasten

organiziran

Datum Podpis staršev S podpisom otroku dovoljujemo, da se udeleži programa in sprejemamo vso odgovornost.

Zberemo se najkasneje ob 10.00 uri v prostorih Arene Petrol, namenjene ministrantom. Ne pozabi na svojo ministrantsko obleko. AMERIKA "Janezek, pridi k tabli! Pokaži na zemljevidu, kje je Amerika!" Janezek stopi k zemljevidu in pokaže Ameriko ter sede nazaj v klop. "Kdo je odkril Ameriko?" vpraša učitelj. Ves razred odgovori v en glas: "Janezek!" DOMAČA NALOGA "Janezek, zakaj ti domače naloge vedno piše očka?" "Ker jih dedek ne zna, mami pa nikoli nima časa!"

34 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 34

24.5.2010 15:17:24

             

mini

AVTOR

Marko Drešček ILUSTRACIJE Nina Potočnik

              

GLAVNO GESLO KRIŽANKE

PREBI VALEC ŠKOTSKE

SHRAMBA ZA SPISE

DRUGI

NEBESNA,

BIBLIJSKI

ZLOG V

SVETLO

PRVI

BESEDI

MODRA

ČLOVEK

"GORA"

BARVA

@ ERNESTINA SOGLAS

JELOVŠEK

NIKA V BESEDI "SODA" KDOR PASE

OKON

ŽIVINO

ČINA

TEK ČEZ

STARO

DRN IN

IME ZA

STRN

MADŽARA

POPOLNA,

ZAČIMBNA

GLOBOKA

RASTLINA

NEZAVEST

DALJŠE

TONE

ČASOVNO

BALOH

OBDOBJE BOGO

SREDNJI

SLOVEC

ZLOG

SEVERO

V BESEDI

VZHOD

"KITARA"

FINSKA VROČA

GLAVNO

PARNA IN

MESTO

HLADNA

GANE

KOPEL

Izžrebani nagrajenci iz 5. številke Ministranta so: Matija Mervič, Nova Gorica; Blaž Vodopivc, Dramlje; Nejc Lavrič, Sodražica. Čestitamo! Geslo tokratne križanke pošljite na dopisnici ali po e-pošti mini@salve.si do 15. avgusta 2010. Ne pozabite pripisati svojega naslova. junij 2010 | Ministrant | 35 Ministrant_2009-10_6.indd 35

24.5.2010 15:17:26

razvedrilo mini uganke

Jakob in Ezav

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Nekega dne je Ezav prišel domov zelo lačen. Jakob mu je v zameno za pravico prvorojenstva ponudil nekaj hrane. Za katero jed je Ezav prodal svoje prvorojenstvo? Poglej v lonec.

L Č

O I

K Č Z

Rebeka pa je za svojega moža pripravljala okusno jed. Zato je iz črede odbrala žival. Katero žival mu je pripravila?

Zlato tele

prim. 2 Mz 32,1-14

Mojzes je dolgo časa prebil na gori Sinaj. Tam je Bog govoril z njim. Izraelsko ljudstvo pa je bilo nezadovoljno; naveličalo se je čakanja, zato so za voditelja izbrali Arona in ga prosili, naj jim naredi vidnega boga. Aron je zbral vso zlatnino in ulil zlato tele. Postavil ga je na oltar, ljudje pa so ga častili. Ko se je Mojzes vrnil z gore, je bil zelo jezen. Razdrl je oltar in zlato tele ter prosil Boga za odpuščanje. Sestavi besede in dobil boš stavek, ki ga je Aron izrekel, ko je postavil zlato tele na oltar.

TRI

NIK GO SPODA PRAZ ZA

36 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 36

24.5.2010 15:17:28

Poroka v Kani Galilejski Jezus je bil nekoč povabljen na poročno slavje. Bilo je veliko hrane in pijače. Kljub vsemu je zmanjkalo vina. Jezus je naročil, naj vrče napolnijo z vodo, nato pa so jih služabniki ponesli svatom. Vsi so pili in se čudili odličnemu vinu. Kaj se ti zdi, koliko vrčev vina so spili svatje na gostiji?

Pavel postane kristjan

prim. Apd 9,1-9

Pavel je preganjal kristjane in jih vodil v ječe. Nekega dne se mu je zgodilo nekaj posebnega. Osvetlila ga je luč iz nebes, padel je s konja in zaslišal glas: »Pavel, zakaj me preganjaš?« »Kdo si ti?« je vprašal Pavel. »Jaz sem Jezus,« mu je odgovoril glas. Pavel se je spreobrnil in postal kristjan. V katerem mestu se je spreobrnil?

junij 2010 | Ministrant | 37 Ministrant_2009-10_6.indd 37

24.5.2010 15:17:29

mini poster ZABAVNI POUK Poster Svetopisemska knjižnica lahko uporabimo kot katehetski ali ministrantski pripomoček. Spodnjo risbo ministranti ustrezno pobarvajo glede na bogoslužne čase in vpišejo praznike. Risbo lahko tudi fotokopiramo in razdelimo skupini za nalogo ...

38 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 38

24.5.2010 15:17:33

Jezusove prilike 12

ZAKLAD IN BISER

ÂŠ 2002 Groupe Fleurus-Mame, Pariz

junij 2010 | Ministrant | 39 Ministrant_2009-10_6.indd 39

24.5.2010 15:17:35

Po Matejevem evangeliju 13,44-46 Ministrant revija za mašne strežnike ISSN 0353-0485 izide šestkrat v šolskem letu NASLOV Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana

01/427 73 10 E-POŠTA mini@salve.si GLAVNI UREDNIK Boštjan Jamnik OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Suhoveršnik Grega Valič IZDAJA založba Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Povše, Ljubljana celoletna naročnina 7,10 € TELEFON

FOTO NA NASLOVNICI

40 | Ministrant | junij 2010 Ministrant_2009-10_6.indd 40

24.5.2010 15:17:37