Ministrant_2009-10_3 by Revija Ministrant

SKUPAJ ZA BOGA

t n a r t s i Min 09 | št.

nik 29 | december 20

nike | let revija za mašne strež

t m maša Svveta Ministrantov poster

PREGLED CERKVENEGA LETA

DAROVANJE december 2009 | Ministrant | 1 Ministrant_2009-10_3.indd 1

14.12.2009 12:35:39

vsebinaMinistrant mini

revija za mašne strežnike | letnik 29 | december 2009 | št.

4 Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode

23 Ministrant Matej

30 HItrostn0 drsanje

6 Žival počasti Jezusa

24 Zdrav v bolnišnici - bolan doma!

32 Obnova keliha

7 Darovanje

25 Sprejem ministrantov v Veržeju

34 Obvestilnik

8 Smokev ali ﬁga

26 Sprejem ministrantov v Sevnici

35 Križanka

9 José Sanchez Del Rio

27 Škoﬁjski ministrantski kviz v Celju

36 Razvedrilo

10 Križarske vojne

27 Duhovne vaje za ministrante

38 Poster Sveta maša

12 Pregled cerkvenega leta

28 Božična pesem

39 Jezusove prilike

2 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 2

14.12.2009 12:35:48

»šefova« uvodna beseda

BESEDILO

Igor Ignacij Novak, škofijski referent za ministrante (MB) Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Največje Darilo božičnega praznika Dragi ministranti in ministrantke! Vstopamo v božični praznik. Izpolnjujejo se mnoge naše želje in pričakovanja. Navadno se ob božiču in vstopu v novo koledarsko leto nemudoma spomnimo na obdarovanje in na darila. Prav je tako, saj je adventni čas, katerega vrh je božično praznovanje, priložnost in vabilo, da bi se med seboj še bolj trudili za pravo ljubezen, dobroto in človeško bližino. Obdarovanje je potem vedno konkretni dokaz vseh lepih in prijaznih besed. A s človeškimi darili ne moremo nikoli povsem izpolniti vseh hrepenenj in želja, ki jih ima človeško srce. Človek namreč vedno hrepeni in se v pričakovanju nečesa novega, lepega in velikega nikoli ne ustavi. Ker je človek ustvarjen po Božji podobi, je edini, ki ga more tako obdariti, da mu izpolni tudi največje želje, Bog sam. On nam je pred 2000 leti na našo zemljo poslal največje darilo vseh časov, darilo, ki ga nismo pričakovali in ki smo ga prejeli povsem nezasluženo. To Darilo, ta Dar je Božji sin Jezus Kristus. On je najdragocenejšo darilo vsakega božičnega praznika. Darilo, ki je neskončno dragoceno prav zato, ker je Bog sestopil iz nebes k vsakemu človeku, posebej k tistim ljudem, ki so v stiski, ki so v revščini in samoti od vseh zapuščeni. Sprejmite ga v hlevček svojega srca, da vas bo razsvetljeval in vodil na poti vašega življenja. Blagoslovljeno praznovanje vam želim in Bog vas blagoslovi pri vaših ministrantskih dogodivščinah!

december 2009 | Ministrant | 3 Ministrant_2009-10_3.indd 3

14.12.2009 12:36:04

na obisku ministrantska skupina

Ministranti združene župnije

Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode Smo ministrantje in ministrantke združene župnije Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode. Tri župnije so povezane v eno, skoraj podobno kot »sveta trojica«. Župnija Šoštanj je največja, saj šteje 8000

prebivalcev. Župnija je znana po Termoelektrarni Šoštanj, po muzeju Usnjarstva in po zanimivi obliki župnijske cerkve, ki je posvečena nadangelu Mihaelu. Ministrantska skupina v Šoštanju šteje 30 ministrantov, ki se srečujemo dvakrat na mesec.

Župnija Zavodnje štejejo 400 prebivalcev, župnijska cerkev je posvečena sv. Petru. Smo manjša skupina, vendar smo vsako nedeljo vsi pri sveti maši. V župniji Bele Vode pa je 300 ljudi, cerkev

je posvečena sv. Andreju. Zelo pa smo ponosni na romarsko podružnično cerkve Sv. Križa nad Belimi Vodami, ki jo je leta 1862 posvetil bl. A. M. Slomšek.

Zelo radi ministriramo, vsako leto se udeležimo duhovnih vaj, škofijskega ministrantskega kviza, dneva odprtih vrat bogoslovja in redovnih skupnosti ter dekanijskega ministrantskega nogometnega turnirja. Vedno, kadar se kaj dogaja, smo ministranti vseh treh župnij skupaj. Če nas kdo vpraša, zakaj ministriramo, so

naši odgovori: ■ Ministriram zato, ker se 'mamo fajn', da lahko služim Bogu. Andraž ■ Ministrant sem zato, ker želim pomagati duhovniku, služiti Bogu, biti vzor drugim. Ajda ■ Ministriram zato, da bi bil še bliže Bogu. Uroš ■ Ministriram zato, ker mi je to všeč in tudi maša je zame drugačna, ker na nek način delam za Boga. Kaja ■ Ministriram zato, ker rad pomagam duhovniku in globlje doživljam mašo. Franci

4 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 4

14.12.2009 12:36:15

december 2009 | Ministrant | 5 Ministrant_2009-10_3.indd 5

14.12.2009 12:36:41

leto evharistije

ŽIVAL POČASTI JEZUSA BESEDILO

Spomenik na trgu v mestu Rimini, blizu Rima, nam še danes govori o veličini daljnjega dogodka iz 13. stoletja.

Gašper M. Otrin

V mestu je živel velik krivoverec Bonillo, ki je imel veliko za povedati proti kristjanom. S svojim prigovarjanjem si je pridobil veliko somišljenikov, ki so mu sledili. Skupno so zavračali vero in Jezusovo navzočnost v Evharistiji. Po legendi naj bi v mesto prišel pridigat frančiškan Anton iz Padove (sv. Anton Padovanski). Govoril je o Jezusu, o pomenu svete maše, o molitvi. V tem času, ko je bil trg središče dogajanja, je bilo v navadi, da so se ljudje tam večkrat pomerili med seboj v različnih stvareh. Primerilo se je, da je krivoverec izzval pobožnega Antona, da mu dokaže, da je Jezus res navzoč v Evharistiji in bo tudi sam verjel, kar uči vera. Anton ni vedel, kaj naj odgovori, kako naj to stori, zato je krivoverec sam predlagal rešitev. Rekel je: »Doma imam mulo. Od danes naprej jo bom tri dni stradal hrane in vode, potem pa jo pripeljem na trg. S seboj bom prinesel seno, ti pa prinesi tvojega Boga. Če bo žival pustila seno in se obrnila k hostiji, ti obljubim, da bom tudi jaz verjel in se spreobrnil.« Frančiškan je zaupal v Božjo pomoč in je ponudbo sprejel. O tem se je glas kmalu raznesel po vsem mestu. Čez tri dni je bil trg poln radovednežev. Na eni strani so bili verniki, na drugi pa oni, ki se za vero ne zmenijo kaj dosti.

Krivoverec je pripeljal svojo žival in se že veselil zmage, ko je predse postavil seno za mulo. Anton se tedaj prikaže med vrati cerkve, ki je bila na trgu, in v rokah drži monštranco s presvetim Rešnjim telesom. Kar nekaj vernikov ga je od vrat s svečami spremljajo na trg, do krivoverca in njegove mule. »V imenu Jezusa Kristusa, katerega držim v roki, ti zapovem, da počastiš svojega Stvarnika in pokažeš nasprotnikom resnico svete vere«, je z velikim žarom rekel frančiškan. In kakor, da bi žival razumela, kar je povedal, se je približala s povešeno glavo in padla na kolena. Verniki so bili potrjeni v svoji veri in so se veselili zmage, ter hvalili Boga, krivoverci pa so osramočeni zapustili prizorišče. Krivoverec Bonillo se je po tem dogodku spreobrnil, po tem so sledili še mnogi drugi, ki so sprejeli katoliško vero.

6 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 6

14.12.2009 12:36:41

DAROVANJE Posebej ob nedeljah sem ob poldnevu hrepeneče čakala na poseben hrup: ropotanje krožnikov, ki je bil signal, da bomo imeli kosilo.

BESEDILO

Simone Honecker Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Ob nedeljah, ko smo jedli naj- to ne zgodi z namenom, da bi se ljubše jedi, sem prostovoljno po- sveta maša hitreje končala. grnila mizo, da bi si s tem skrajšala Prinašanje darov ima veliko čakanje in hkrati nekaj prispevala globlji pomen: pomembno je znak pripravi mize. menje kruha, vina in vode. Darovi Kakor nas ropotanje krožnikov nas spominjajo na zadnjo večeropozori na kosilo, ki bo sledilo, jo, ki jo je Jezus obhajal s svojimi tako pri maši z darovanjem po- učenci. kažemo, da se pričenja drugi del Ko duhovnik sprejme darove svete maše, pri katerem bo v ospredju oltar, to je darovanje ali ev- in se zanje Bogu zahvali tudi z besedami »delo človeških rok«, haristična daritev. na oltar ne prinesemo samo vidKo ministranti in ministrantke nih znamenj kruha in vina, temkruh in vino prinesejo na oltar, se več nas same, take kot smo, z

vsemi našimi sposobnostmi in slabostmi. Darovanjska pesem, ki jo vsi gotovo poznate, zelo lepo izraža te misli: »Darujemo, Gospod …« Lepa, pogosto opogumljajoča slika: pred Boga lahko prinesem tako prepir s prijateljem kot uspelo matematično nalogo. �� Ker sem ministrant, �� , �� 2005

december 2009 | Ministrant | 7 Ministrant_2009-10_3.indd 7

14.12.2009 12:36:43

rastline v svetem pismu

SMOKEV ali FIGA BESEDILO

Natalija Mlakar

Figa ali smokev je srednje velik grm ali drevo. Ima velike liste, ki so po obliki podobni listom vinske trte. Njeno lubje je gladko in svetlo-rjavo, veje pa debele.

Smokev v Svetem pismu pogosto srečamo. V časih, ko je živel Jezus, je bila to pomembna rastlina. Smokve so pogosto rasle ob cesti v bližini hiš, pa tudi okoli vinogradov. Jezus je smokvo večkrat omenil v svojih prilikah. Zelo znan je dogodek iz Svetega pisma, kjer majhen mož spleza na smokvo, da bi lahko videl Jezusa:

Figa je ime tako za drevo kot tudi sadež, ki raste na njem. Sadeži, ki dozorijo poleti, so bili v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu in Grčiji pomemben in priljubljen del prehrane pri vseh slojih prebivalstva. Ko so zreli, so izjemno okusni in sladki.

»Jezus je prišel v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: “Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.”«

Fige lahko najdemo tudi v Sloveniji. Uspevajo ob morju in na nekaterih vinorodnih območjih.

Tako je s pomočjo smokve lahko videl Jezusa, še več, tudi Jezus je opazil njega in šel k njemu na večerjo.

8 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 8

14.12.2009 12:36:47

PRIPRAVIL

mladost naj bo svetost

Gašper M. Otrin

José Sanchez Del Rio Blaženi mučenec za vero José se je rodil v mestecu Sahuayo v Mehiki, 28 marca 1913. V tem obdobju je v Mehiki vladal spor med državo in Cerkvijo, saj so onemogočili katoliške šole, zaprili so redovne skupnosti in prepovedali kakršnekoli verske obrede. Dovolj je bilo, da se je kdo razglasil za kristjana in že je tvegal glavo. Verniki so se takemu preganjanju na vse načine upirali, včasih tudi s silo. Sebe so imenovali »cristeros«, ki izhaja iz imena Kristus, za katerega so se borili. Apostol in bojevnik Pri svojih desetih letih je bil José pravi apostol med svojimi sovrstniki, saj je svoje sošolce učil moliti in jih vabil v Cerkev pred Jezusa. Ko mu je bilo trinajst let, so v državi izbruhnili spopadi zaradi zatiranja vere. Pri spopadih sta sodelovala tudi Joséjeva starejša brata in tudi sam si je želel v boj za vero. Leto kasneje je tako vstopil v vojaško četo in postal zastavonoša. Istega leta, 6. februarja , se je v enem izmed bojev zgodilo, da so ustrelili generalovega konja. Ko je José to videl, mu je ponudil svojega konja rekoč: »Vaše življenje je pomembnejše od mojega.« Pogum v zaporu V istem boju so nasprotniki mnoge bojevnike, tudi Joséja, ujeli in zaprli. Zaradi njegove mladosti so ga zaprli posebej, v krstilnico ob cerkvi, ki so jo spremenili v štalo. Od zunaj so ga večkrat slišali peti, celo takrat, ko so ga zasramovali in mučili. Ker je imel komaj štirinajstih let, mu niso sodili, temveč so mu obljubili svobodo, denar, vojaško prihodnost in možnost, da gre v Združene države, a le, če zanika svojo vero. Dne 10. februarja je José uspel prepričati svoja starša, da nista plačala za njegovo izpustitev, teta Magdalena pa mu je isti dan na skrivaj prinesla sveto obhajilo. Po poti mučeništva Ker se José ni vdal prigovarjanju, naj zanika svojo vero, so mu vojaki najprej trgali kožo s stopal in ga slili, da je hodil po soli. Nato so ga bosega gnali po poti čez vas do bližnjega pokopališča. Ves krvav je José, kakor nekdaj Jezus na poti na Kalvarijo, šel naproti smrtni obsodbi. Med potjo so ga vojaki pregovarjali: »Če zavpiješ, ‘smrt Kristusu Kralju’, ti rešimo življenje.« José pa je vedno znova ponavljal: »Živel Kristus Kralj!« Smrt za Jezusa Ko so prispeli na pokopališče, so ga hoteli pokončati s pestmi, a ko je znova vzkliknil Kristusu Kralju, ga je vodja čete pokončal s strelom iz pištole. Tem dogodkom mučenja in smrti sta bila poleg mnogih, priči tudi komaj sedemletni Marcial in devetletni Enrique, kasneje ustanovitelja redovnih skupnosti v Mehiki. Posmrtni ostanki Joséja Sancheza Del Ria, so v cerkvi Srca Jezusovega, v njegovi rojstni vasi, ki je postala pravo romarsko središče. Za mučenca ga je, 22. junija 2004, razglasil papež Janez Pavel II., leto zatem pa ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega. december 2009 | Ministrant | 9 Ministrant_2009-10_3.indd 9

14.12.2009 12:36:48

ekskluzivno O križarskih vojnah se ponavadi veliko sliši, a kaj od tega je res? Pokukajmo v to obdobje srednjega veka, natančneje zaustavimo naš časovni stroj med 11. in 13. stoletjem. BESEDILO

»»Zaustavimo Zaustavimo naš časovni stroj in si poglejmo pokopavanje kristjanov v prvih stoletjih.« stoletjih.

Začetek križarskih romanj Nahajamo se v 11. stoletju, ko je Turško pleme (Seldžuki) zasedlo Jeruzalem. V tem svetem mestu krščanstva je tudi Božji grob (v katerem je ležal Jezus), kamor so kristjani radi romali. Kar naenkrat pa se je zgodilo, da v Jeruzalem niso imeli več vstopa. Kristjanom ni bilo vseeno, da muslimani zasedajo njihova ozemlja. Zato je papež Urban II. ves krščanski svet pozval k osvoboditvi in rekel, da naj zopet vzpostavijo zakone, naj ne bodo sovražni, naj se prenehajo prepiri in naj bo konec vojn. Zato so se romarji znova zbrali, tokrat tudi oboroženi, z namenom, da romajo v Jeruzalem in ga osvobodijo izpod rok Turkov, kar se je med leti 1096-1099 tudi zgodilo.

Gašper M. Otrin

KRIŽARSKE VOJNE ROMARJI Z OROŽJEM V ROKAH

P ( s N z

Značilnosti oboroženih romanj Do imena vojne »križarska«, pride mnogo kasneje, v 18. stoletju. Do tedaj pa so govorili o vojaški odpravi, romanju, pohodu ali o pomoči kristjanom. Da pa ima neko romanje označbo križarska vojna je potrebno upoštevati naslednje značilnosti: - romarje mora sklicati papež; - kdor se je udeležil romanja je moral narediti posebno obljubo; - romarji so prejeli odpustek, bili so oproščeni davkov in dolgov; - cilj romanja je osvoboditev Jeruzalema in Božjega groba.

L d p m s n

Križarskih vojn, oz. romanj je bilo tako sedem. Samo v prvi izmed teh sedmih vojn, v kateri je sodelovalo preko 50.000 križarjev, pa jim je uspelo osvojiti Jeruzalem, ki so ga naredili za kraljestvo. Tako so lahko ljudje iz vseh koncev sveta spet mirno romali na Božji grob. Namen križarskih vojn Prvotni namen je bil torej vrnitev miru Jeruzalemu in osvoboditev Božjega groba izpod rok Turkov. Niso pa imeli vsi križarji tako čistih namenov, kar dokazujejo nadaljnje križarske vojne. Mnogi so namreč z osvajanji zahrepeneli po ozemlju in oblasti in na ta račun prelili veliko krvi. Prav zato so postale križarske vojne za Cerkev problem, saj vsi križarji niso sledili prvotnemu namenu. Niso pa bili vsi križarski pohodi tako krvavi in slabi. Eden najbolj znanih križarjev je bil tudi sv. Frančišek Asiški, ki se je bil leta 1219-20 »boril« proti muslimanom. A ta boj ni bil z orožjem, ali rokami, temveč z vero in ljubeznijo, s pogovorom in sodelovanjem.

10 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 10

14.12.2009 12:36:50

Romarji - križarji: konjeniki, vitezi, kmetje, žene in otroci Med prvimi križarji so bili konjeniki, vitezi, kmetje, mnogi so bili oboroženi. Vitezi so bili imenovani za obrambo revnih, vdov in Cerkve. Ker pa mnogi niso sledili prvotnemu duhu romanja, se je pripetilo nekaj, kar si nihče ni želel, niti pričakoval. Ko so se leta 1096 odpravljali osvobodit Jeruzalem, so mnogi križarji po Evropi povzročili veliko hudega, posebno s pobijanjem nekaterih judovskih skupnosti. Ta klanja niso nikoli bila namen Cerkve ali papeža, saj je bil cilj povsem drug: Jeruzalem in Jezusov grob. O pravem namenu romanj priča na tisoče mož, žena in otrok, ki so šli v sveto deželo, ker so verjeli v Jezusa in bili pripravljeni dati zanj tudi svoje življenje. Rezultati vojn Poleg vseh negativnih posledic, pa so prinesle vojne tudi nova raziskovanja (Marko Polo), rasle so trgovine, bančništvo, razvijala so se mesta, nastale so nove države, krščanstvo se je srečalo z arabsko znanostjo in ﬁlozoﬁjo ... Nenazadnje je tu nastanek viteških redov, ki so imeli obrambne naloge in skrb za romarje v sveti deželi. Med križarji tudi otroci Leta 1212 je potekala t.i. otroška križarska vojna v kateri so sodelovali tisoči dečkov in deklic iz Nemčije in Francije, starih od 10 do 18 let. Odpravili so se na pohod proti Jeruzalemu, brez orožja in denarja, brez hrane. Že na poti do Rima mnogi umrejo od lakote in žeje, mnogi se kasneje utopijo ali jih prodajo kot sužnje v Afriko. Seveda pri tej ni šlo za pravo vojno, a le za svarilo križarskim nepravičnim vojnam, ki niso imele namena braniti Jeruzalema in groba.

ALI VEŠ? ... da se križarske vojne in križarji imenujejo tako zato, ker so šli v boj za Kristusa in da je bilo njihovo razpoznavno znamenje rdeč križ na obleki in na ščitu? ... da so največja romanja takrat dosegla tudi do 60.000 romarjev? Udeležene so bile tudi cele družine z otroki, kmetje, trgovci, vitezi, menihi ... ... da so Templarji viteški red, ustanovljen posebej za obrambo Božjega groba v Jeruzalemu?

december 2009 | Ministrant | 11 Ministrant_2009-10_3.indd 11

14.12.2009 12:36:56

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Srečanje

Časovni trak Potrebščine

Vsebina in cilji

PREGLED CERKVENEGA LETA Ljudje ponavadi štejemo čas in načrtujemo stvari glede na koledarsko leto, ki se začne z januarjem in konča z decembrom. Cerkveno leto, ki zaobsega cerkvene praznike in liturgične čase, pa se začne že z mesecem decembrom (včasih že v zadnjih dneh novembra) in se konča novembra. Skozi celotno cerkveno leto kristjani praznujemo vse tisto, kar je Jezus storil za nas – rojstvo, smrt, vstajenje, binkošti, pa vse do tedaj, ko Sveti Duh deluje v življenju Cerkve in med svetniki. Na tem ministrantskem srečanju se bodo ministranti pobliže srečali s cerkvenim letom in liturgičnimi časi. Tudi s pomočjo izdelave »modela za cerkveno leto« bo postala sama struktura cerkvenega leta veliko bolj razumljiva. stenski koledar; skupinska sveča; potrebni material za izdelavo modela za cerkveno leto; pisarniški pribor (zadostno število pisal, škarje, lepila, papir …). 10 minut

vsebina/metode Igra – Slep slepega išče

5 minut

Seznam najpomembnejših praznikov • seznam praznikov

45 minut

Izdelava »modela za cerkveno leto« v • potrebščine za izdelavo modela manjših skupinah

15 minut

Predstavitev rezultatov

10 minut

Seznam idej in dogodkov za določeno • stenski koledar obdobje

5 minut

Zaključni del

1. KORAK: Igra – Slep slepega išče Dve osebi si stojita nasproti in tako tvorita par. Obrnjeni druga proti drugi v višini ramen stisneta skupaj svoje dlani (leva levo, desna desno dlan). Nato obe osebi zatisneta oči, se zavrtita za en krog in skušata ponovno najti dlani drug drugega.

material

opozorila

• besedilo 2. KORAK: Seznam najpomembnejših praznikov Ministranti spontano naštejejo vse cerkvene praznike, ki jih poznajo. Voditelj/-ica vse te praznike zapiše na kartončke. Če je potrebno, lahko voditelj/-ica seznam še dopolni (glej Dodatek). Na koncu zapisane praznike pravilno razporedimo glede na cerkveno leto.

4. KORAK: Predstavitev rezultatov Obe skupini druga drugi predstavita svoj modelček. Za boljšo upodobitev in lažjo predstavitev naj uporabijo posebnosti in možnosti pri določenem modelčku (npr.: pri hribovitem mo3. KORAK: Izdelava »modela delčku lahko višine pomenijo praznike). Modele lahko nato razza cerkveno leto« v manjših stavimo v zakristiji ali ministrantski sobi. skupinah 5. KORAK: Seznam idej in dogodkov za določeno obdobje Udeležence razdelimo v dve sku- Skupina za določeno obdobje (liturgični čas) zbere ideje in depini. Vsaka skupina ima nalogo, javnosti, ki jih želi v tem času izpeljati. Npr.: za sv. Jurija zopet da sestavi »model za cerkveno uvesti »jurjevanje«. Če je morda za ta korak zmanjkalo časa, lahleto« ali pa izbere katero od dru- ko to izpeljemo na naslednjem ministrantskem srečanju. gih možnosti (glej Dodatek). Skupini je lahko v pomoč tudi seznam praznikov, ki smo ga naredili v drugem koraku tega srečanja. 12 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 12

14.12.2009 12:36:56

kateheze

(liturgični časi) 6. KORAK: Zaključni del Vsi se v krogu usedemo okoli skupinske sveče. Zraven postavimo tudi naše »modele za cerkveno leto«. Vsakdo lahko na kratko pove, kaj je danes izvedel ali spoznal na novo. Na koncu voditelj/-ica zmoli kratko molitev (spontano ali prebere). Gospod, Jezus Kristus, poznamo veliko liturgičnih in cerkvenih praznikov. Advent in božič, postni čas in veliko noč, binkošti, praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, zahvalno nedeljo, vse svete in še veliko več. Pri vseh liturgičnih časih in praznikih si v središču ti. Zahvaljujemo se ti, da smemo kot ministranti in ministrantke pri tem sodelovati. Hvala za našo skupino. Amen. DODATEK (1) Gospodovi prazniki ■ Svečnica/Jezusovo darovanje (2. 2.) ■ Advent ■ Božič (25. 12.) ■ Praznik svete Družine (nedelja v božični osmini) ■ Gospodovo razglašenje/ Sveti trije kralji (6. 1.) ■ Jezusov krst (nedelja po 6. 1.) ■ Gospodovo oznanjenje (25. 3.) ■ Pepelnična sreda ■ Tiha nedelja (5. postna nedelja) ■ Cvetna nedelja (6. postna nedelja) ■ Veliki četrtek ■ Veliki petek ■ Velika noč ■ Bela nedelja (2. velikonočna nedelja) ■ Vnebohod (40. dan po veliki noči) ■ Binkošti (50. dan po veliki noči) ■ Sveta trojica (nedelja po binkoštih) ■ Praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi (četrtek po prazniku Svete trojice) ■ Srce Jezusovo ■ Zahvalna nedelja ■ Vsi sveti (1. 11.) ■ Spomin vseh vernih rajnih (2. 11.)

■ Kristus kralj vesoljstva (zadnja nedelja v cerkvenem letu) ■ Povišanje svetega križa (14. 9.) ■ Jezusova spremenitev na gori (6. 8.) Marijini prazniki (slovesni) ■ Marija, sveta Božja Mati (1. 1.) ■ Marijino vnebovzetje (15. 8.) ■ Marijino rojstvo (8. 9.) ■ Brezmadežno spočetje device Marije (8. 12.) Liturgični časi ■ Adventni čas ■ Božični čas ■ Postni čas ■ Velikonočni čas ■ Čas skozi leto ■ Veliki teden Svetniki (slovesni prazniki) ■ Sv. Jožef (19. 3.) ■ Rojstvo Janeza Krstnika (24. 6.) ■ Sv. Peter in Pavel (29. 6.) ■ Sv. Ciril in Metod (5. 7.)

DODATEK (2) »Hribovito« cerkveno leto Potrebščine: Trši karton velikosti A4, škarje, lepilo, zobotrebci, papir, barvice. Navodila za izdelavo: 1. Na že pripravljenem delovnem listu (slika 6) izreži zunanje črte. 2. Izrezan papir prepogni po črtah, in sicer: označene črte prepognemo navzdol označene črte prepognemo navzgor Pravilno prepognjen papir s strani izgleda nekako tako, kakor je narisano na sliki 1.

■ ■

Sl. 1 3. Na spodnje strani prepognjenega papirja nanesemo lepilo in ga pričvrstimo na karton. Pri tem moramo paziti, da bosta obe površini na vrhu vzporedno s spodnjim kartonom. 4. Z zobotrebcem na levi strani vsakega praznika (razen pepelnične srede) previdno naredimo luknjice. 5. Slika 2 in 3: Na vrh zobotrebca prilepimo pobarvan papir (slika 5), tako da izgleda kot »zastavica«. To »zastavico« uporabimo za to, da z njo označimo čas v cerkvenem letu, ki ga živimo. december 2009 | Ministrant | 13

Ministrant_2009-10_3.indd 13

14.12.2009 12:36:57

PREGLED CERKVENEGA LETA pobarvani listi

zobotrebec

Sl. 2

Sl. 3

6. Na pepelnično sredo te zastavice ne zataknemo v luknjico, temveč jo previdno poševno prilepimo na papir (slika 4). 7. Če želimo, lahko ta model prilepimo na steno. 8. Ne pozabimo, da je potrebno zastavico postaviti na pravo mesto v cerkvenem letu.

PEPELNIČNA SREDA

Pomen »hribovitega modela«: S pomočjo tega modela se lahko na hitro spomnimo najpomembnejših praznikov v cerkvenem letu: prvi hrib = BOŽIČ drugi hrib = VELIKA NOČ Za najbolj pametne še eno vprašanje: Kateri od obeh praznikov je za kristjane najpomembnejši? Če dobro pogledamo na model (slika 1), potem imamo odgovor že na dlani.

Sl. 4

liturgična barva

deli cerkvenega leta

simbol risba

NEDELJE V CERKVENEM LETU (1 – 8) BELA NEDELJA VELIKA NOČ VSI SVETI ADVENTNI ČAS S ŠTIRIMI ADVENTNIMI NEDELJAMI KRISTUS KRALJ VELIKI ČETRTEK CVETNA NEDELJA SVETI TRIJE KRALJI BOŽIČ SVETA DRUŽINA PEPELNIČNA SREDA POSTNI ČAS VNEBOHOD ZAHVALNA NEDELJA SVETO REŠNJE TELO IN KRI BINKOŠTI VELIKI PETEK SVETA TROJICA

Sl. 5

MARIJINO VNEBOVZETJE

14 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 14

Sl. 6 14.12.2009 12:36:57

MINISTRANT MATEJ BESEDILO

Boštjan Jamnik RISBE Nina Potočnik

SE PO

ODPRAVI K

. NAJPREJ VZAME

SO PRIPRAVLJENI

R A ZG R N E

NA KONCU

, KJER

N ATO

, POTEM PA ŠE

UMIJE

PRINESE

IN SE LEPO PRIKLONI.

december 2009 | Ministrant | 23 Ministrant_2009-10_3.indd 23

14.12.2009 12:36:59

Zdrav v bolnišnici – bolan doma! BESEDILO

Jože Poje, bolnišnični duhovnik

Pomota. Ne, ni pomota. Tako je. Če bi bilo drugače, ne bi šlo, ker je tako moje delo – bolnišničnega duhovnika – kaplana. Moje ime je Jože Poje in sem doma iz Šentvida nad Ljubljano. Pred leti, ko sem še obiskoval srednjo strojno šolo, niti malo nisem mislil, da bom delal kot duhovnik v bolnišnici. Največja sprememba v mojem življenju je po večletnem razmišljanju in iskanju življenjske poti v času študija na strojni fakulteti nastopila z odločitvijo, da postanem duhovnik. Po posveče nju sem bil tri leta kaplan v Železnikih, potem pa sem odšel za kaplana v župnijo Zagorje ob Savi. Že po enem letu kaplanovanja na novi župniji sem dobil klic, če bi sprejel delo duhovn ika v bolnišnici. Presenečen sem razmišljal, kaj to pomeni. Vedel sem, da je duhovnik v zaporih, nekaj jih je v slovenski vojski in policiji; in da obiskujejo tudi bolnike v bolnišnici, če je le-ta v njihovi župniji. A biti le bolnišnični duhovnik, je gotovo drugače, kot biti župnik ali kaplan na župniji! Če sem potreben – sprejmem, ker vem, da je prisotnost duhovnika v veliko pomoč ne le bolniku, ampak tudi njegovim domačim, prijateljem, pa tudi zdravstvenemu osebju, ki skrbi za bolnike. Moje delo je v večini sestavljeno iz obiskov po bolniških sobah Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in Onkološkega inštituta. Za obisk najpogosteje pokličejo domači ali zdravstveno osebje v imenu svojcev. Nemalokrat me je bolnik poklical kar sam, ko me je videl v sobi, če sem bil pri nekom takrat na obisku ali pa sem le pozdravil vse, ki so v tisti bolniški sobi. Kadar obiščem nekoga, ki je bolan, se ustavim ob njem v pogovoru. Ob takem obisku lahko bolnik pristopi k zakramentu svete spovedi, prejme zakrament bolniškega maziljenja, ki je zakrament za zdravje, pomoč v bolezni. Večina bolnih ne more k sveti maši. Njim prinašam ob nedeljah, pa tudi med tednom, sveto obhajilo. Kadar je nekršče n otrok ali novorojenček v življenjski nevarnosti, pokličejo starši za krst otroka v bolnišnici. Z nekaterimi starši se srečujem tudi kasneje in sem vesel, da se je otroku zdravstveno stanje izboljšalo. Številni obiski, izkušnje bolnih, besede domačih in srečanja z osebjem v bolnišn ici so mi dali veliko bogastva in globlji pogled na življenje. Predvsem pa hvaležnost za zdravje, da lahko živim in delam. Skrb za zdravje je nenazadnje tudi spolnjevanje pete Božje zapovedi. S primerno prehrano, gibanjem v naravi in potrebnim rednim počitkom si ne krepimo samo telesnega zdravja, ampak dobimo tudi moč za naše vsakdanje delo, učenje … Že od nekdaj sem bil rad v naravi, na kolesu, v gorah kot pohodnik ali plezalec, v zadnjem času pa sem najraje v zraku … Pa ne pozabimo, da je prav molitev tista drža, ko se s hvaležnostjo zahvalimo za preživeti dan in prosimo Božjega varstva za jutri. Tako v življenju ne bo razloga za zagrenjenost, ampak za pristno veselje.

24 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 24

14.12.2009 12:37:03

Veržej SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV

s terena ZGODILO SE JE...

Na misijonsko nedeljo, 18. 10. 2009, smo ministranti župnije Veržej v svoje vrste sprejeli dva nova člana. To sta Teo Kapun in Blaž Borko. Tako nas je sedaj skupno 19 ministrantov. Ministranti pomagamo duhovnikom pri poteku in izvedbi svete maše. Naše naloge so: - vstop k bogoslužju skupno z duhovnikom - zvonenje pri vstopu - nošnja križa, sveč in kadilnice pri slovesnih svetih mašah - prinašanje darov na oltar - pomoč pri umivanju rok - zvonenje z ročnimi zvončki pri posameznih delih maše - razdelitev liturgičnih listkov po sveti maši. Ministranti moramo biti Bogu hvaležni, da lahko stojimo okrog oltarja, s svojim obnašanjem pa moramo biti zgled drugim. Naš vodja je g. Janez Krnc. Vsak petek se srečujemo na ministranskih vajah, kjer spoznavamo, kako naj sodelujemo pri svetih mašah, velikokrat tudi igramo nogomet ali pa gremo v igralnico SMC-ja. Po končani sveti maši in kosilu smo se ministranti skupno z družinami zbrali na kostanjevem pikniku, kjer smo ob pečenem kostanju in športnih igrah zaključili prijetno nedeljsko popoldne. Damir Skuhala

december 2009 | Ministrant | 25 Ministrant_2009-10_3.indd 25

14.12.2009 12:37:07

s terena ZGODILO SE JE... Sevnica SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV Za spremembo je sveti Miklavž poleg angelov in parkelnov dobil v svoje spremstvo še dva nova ministra. Naša župnijska cerkev je ena izmed 200-ih slovenskih cerkva, ki je posvečena sv. Nikolaju, tako da smo 6. decembra v Sevnici imeli žegnanje. Poleg tega so bili župljani priče sprejemu Florijana Krnca in Lenarta Travna med duhovnikove pomočnike. Ob dobro pripravljenem, skrbno »zvajenem« in lepo izvedenem obredu sta lahko globlje doživljala pomembnost te poklicanosti. Nestrpno sta pričakovala ta trenutek, tako da sta premagala strah ter izrazila željo za vstop med sevniške mašne strežnike (BOYS IN WHITE), med katere jih je v imenu župnije prištel salezijanski inšpektor akad. Alojzij Slavko Snoj. Za njun pogum sta bila nagrajena s strani vseh zbranih. Florijan in Lenart sta nam osvežila spomin tudi na naš prvi dan, ko smo stopili »onstran oltarja«, tudi mi jima pomagajmo z molitvijo in zgledom pri sveti maši, da bosta zvesto nadaljevala in z veseljem izpolnjevala svojo poklicanost. Matild Domić, sdb

26 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 26

14.12.2009 12:37:14

s terena ZGODILO SE JE... Celje ŠKOFIJSKI MINISTRANTSKI KVIZ V soboto, 14. novembra 2009, so se v Celju, kljub oblakom in rahlemu dežju, zbrali ministranti in ministrantke polni znanja, navdušenja in veselja, saj je potekal škofijski ministrantski kviz. Tematika letošnjega kviza je bila EVHARISTIJA, JANEZ FRANČIŠEK GNIDOVEC IN LOJZE GROZDE. Fantje in dekleta so imeli to leto res obsežno tematiko, a so bili vseeno zelo dobro pripravljeni. Na kviz je prišlo več kot 100 ljudi, od najmlajših do starejših, od tega je bilo oblikovanih 17 skupin s po tremi ministranti, ki so tekmovali. Ostalo pa so bili navijači, ki so glasno navijali za svoje favorite. V publiki tako ni manjkalo piščalk, bobenčkov in seveda navijaških plakatov. Vzdušje je bilo res zelo napeto. Da pa je bilo dogajanje še bolj zanimivo, smo naredili premor in se razdelili v dve veliki skupini, in sicer fantje v eno in dekleta v drugo skupino. Fantje so se zabavali v družbi bogoslovcev iz Maribora, dekleta pa smo slišala marsikatero novost o zakulisju samostanov, ki so nam jih razkrile novinke uršulinke, manjkalo pa ni niti dobrih ritmov kitare in našega navdušenega petja. Po enournem ločenju deklet in fantov smo s praznimi želodčki odhiteli na kosilo. Kmalu smo imeli želodčke napolnjene in še več energije za glasno navijanje, kajti čakal nas je še najbolj napet konec kviza. Dobiti zmagovalca. To so bile ministrantke iz Šoštanja, ki so na prav vsa vprašanja odgovorila pravilno. Bravo, dekleta! Za zaključek ministrantskega kviza smo podelili še nagrade, zmolili in se še malo poigrali v zelo lepo urejenem SMC-ju. Hermina Ocvirk

Ljubelj DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE Tudi letos so bili ministranti povabljeni na dvodnevne duhovne vaje na Oazo miru. Začeli smo v petek, 4.12., se spoznali preko iger in nato zabredli v skrivnost ministrantskega druženja. S tem smo nadaljevali tudi v soboto, ko smo vadili tudi vsakdanje ministrantske spretnosti. S sveto mašo smo pozno popoldne zaključili druženje in se v pričakovanju Miklavževega večera odpravili domov. Jure Ferlež

december 2009 | Ministrant | 27 Ministrant_2009-10_3.indd 27

14.12.2009 12:37:21

gibljive slike filmsko platno posneti film na način, o katerem sem prepričan, da si ga je zamislil pisatelj sam.« Zgodba

BESEDILO

Natalija in Tilen Mlakar

Bliža se božič in s tem tudi »poplava« različnih božičnih ﬁlmov in risank. Ob napovedniku za film Božična pesem bi na prvi pogled lahko rekli, da gre za navadno božično risanko, ki je na ravni Jelenčka Rudija, ampak nova umetnina Walta Disneyja je veliko več kot to. Ni zgolj risanka, saj s svojim sporočilom in določenimi prizori presega meje otroškega razuma. Mogoče bi zanjo še najbolj veljal naziv »risanka za malo starejše«. Privabita jih lahko globoko sporočilo in odlična animacijska podlaga, otroci pa bodo kljub temu zadovoljni z mnogimi prazničnimi in čudežnimi prizori.

Začenjajo se božični prazniki in Ebenezer Scrooge jih začne na svojevrsten način. Kot zmeraj je zelo skopušen, zajedljiv in izjemno nesramen. Nadira svojega zvestega in vdanega uradnika ter prijaznega nečaka, ki se trudi, da bi mu pričaral vsaj delček praznikov, kakršne preživijo drugi ljudje. Toda Ebenezer je nepremakljiv – za praznike ni vredno izgubljati časa, še manj pa denarja. Njegovega mrkega razpoloženja so deležni vsi ljudje, s katerimi se sreča. Vsem da nedvoumno vedeti, da za božič ne namerava biti vesel, še več, drugim s svojo prisotnostjo kali praznično vzdušje. A na božični večer tega leta

ga čaka neljubo presenečenje. Ko se iz službe vrne domov v ogromno prazno hišo, ga obišče duh njegovega umrlega prijatelja in družabnika Josepha Marleyja, ki v posmrtnem življenju trpi zaradi grehov, ki jih je storil na zemlji. Prišel ga je posvarit, naj ne zapravi svojega življenja tako kot on, naj se spreobrne. Napove mu tudi, da ga bodo obiskali trije Zamisel o pokori in spreobrnitvi je blizu vsem ljudem. Vsak se poistoveti z junakom, ki ni ljubljen in zaradi tega ni zmožen kazati in vračati ljubezni. Scrooge ujame utrinke svojega preteklega, sedanjega in bodočega življenja na domišljijski način z duhovi, toda koga ni nikoli preblisnila misel o tem, kaj je storil in kaj bo, če se ne bo spremenil? Kdo si še ni obljubil, da si mora spraviti življenje v red?« Jim Carrey, glavni igralec

Risanka je narejena na podlagi knjige mojstra pripovedk Charlesa Dickensa, Robert Zemeckis, velikan filmske režije, pa jo je prenesel na filmsko platno. O zgodbi je sam povedal: »Zdi se, da je Charles Dickens napisal to kratko zgodbo natanko zato, da bi jo nekoč prelili v film, tako zelo filmsko vizualna je. Poleg tega je ena največjih skozi čas potujočih zgodb, kar so jih kdaj napisali, in hotel sem po njej

28 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 28

14.12.2009 12:37:22

z neta zanimivosti duhovi, ki mu bodo poskušali odpreti oči, preden bo prepozno. In res – že čez nekaj ur ga drug za drugim obiščejo duh božične preteklosti, duh božične sedanjosti in duh božične prihodnosti. Z njimi se Ebenezer odpravi na nepozabno popotovanje, ki mu odpre oči in mu da vedeti, da mora popraviti svoje dosedanje napake in vsa zlobna dejanja, preden bo zanj prepozno. Sporočilo Risanka v svojem bistvu govori o pokori in spreobrnjenju. O tem, kako postati boljši človek ter da nikoli ni prepozno za to, da spoznaš in priznaš svoje napake. Ko se Ebenezer poda na potovanje skozi čas, si z duhom božične preteklosti najprej ogleda svoje dosedanje življenje. Vidi svoje dobre in tudi manj dobre, lahko bi rekli kar zlobne stvari, ki jih je naredil v življenju. Duh božične sedanjosti mu pokaže, kako božič preživljajo ljudje, ki so mu blizu, in mu razodene težke razmere pri njem zaposlenega uradnika. Zadnji duh pa ga popelje v prihodnost, ki za Ebenezerja ne bo nič kaj svetla, če se ne bo spreobrnil in bo nadaljeval s sedanjim načinom življenja. V risanki je močno čutiti praznično ozračje: sneg, božična okrasitev, pesmi, praznovanje v okviru družine … Veliko se govori o božičnem duhu, o dobroti, miru, veselju. Če nam bo to uspelo prenesti v praznovanje naših praznikov, bomo naredili že veliko. Toda kot kristjani vseeno ne smemo pozabiti na bistvo. Ne smemo pozabiti tiste osebe, zaradi katere božič sploh obstaja, čeprav v risanki ni nikjer omenjen. To je Jezus, On, ki je bistvo in smisel božiča.

IZBRSKALA

Natalija Mlakar

Zunaj sneži, misli pa imamo že pri božičnih praznikih in novoletnih počitnicah. Vsi imamo radi počitnice, še posebej poletne. Ali imaš veliko lepih spominov nanje? Mogoče na oratorij? Obudiš jih lahko s pomočjo spletne strani www. oratorij.net. Na njej najdeš vse v zvezi z oratorijem in oratorijskimi dnevi. Kdo ve, morda je na spletni strani celo tvoja slika. 

Se rad pogovarjaš ali poveš svoje mnenje? Ali pa imaš kup vprašanj in iščeš odgovore? Pravi naslov zate je www.animaforum.si. V prvi vrsti je namenjen animatorjem, toda dobrodošli so vsi, ki si želijo dobrega internetnega klepetanja.

Imaš minutko ali dve časa? Poglej si naslednja kratka ﬁlmčka:

@ Zabaven pogovor med človekom in Bogom: http://www. tangle.com/view_video?viewkey=849dc7c803281df74bb2

@ Kaj gostilničarju ni bilo jasno (tistemu, ki je bil lastnik hlevčka, v katerem se je rodil Jezus)? http://www.skitguys.com/store/detail/241

december 2009 | Ministrant | 29 Ministrant_2009-10_3.indd 29

14.12.2009 12:37:23

hitrostno

drsanje Aljaž Škrjanec FOTOGRAFIJE www.olimpic.org PRIPRAVIL

DRAGI MINISTRANT, DRAGA MINISTRANTKA! ČAS HITRO TEČE, OCENE SE ŽE PRIDNO NABIRAJO V PROFESORJEVIH REDOVALNICAH, MI PA SMO ZOPET PRIŠLI DO IZIDA NOVE ŠTEVILKE MINISTRANTSKE REVIJE. V TEJ ŠTEVILKI MINISTRANTA VAM BOM PREDSTAVIL ŠE EN ZIMSKI ŠPORT, KI GA BOSTE LAHKO GLEDALI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V FEBRUARJU. DANES SE BOMO LOTILI HITROSTNEGA DRSANJA.

Kaj je hitrostno drsanje? Hitrostno drsanje je tekmovalna zvrst drsanja, pri kateri tekmovalci tekmujejo drug proti drugemu pri premagovanju določene razdalje na drsalkah. Dolžina kroga je 400 m. Največje hitrosti presegajo 50 km/h.

Kdaj in kje se je začelo razvijati hitrostno drsanje? Prva tekmovanja hitrostnega drsanja so potekala leta 1863, razvijati pa se je začelo v nordijski državi tam daleč na severu – na Norveškem.

30 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 30

14.12.2009 12:37:25

Kakšno opremo mora imeti drsalec, da se lahko poda na tekmovanje? Tekmovalec mora za prihod na tekmovanje imeti opremo narejeno po pravilih, mora biti redno vzdrževana in varna.

Kaj vse sestavlja opremo hitrostnega drsalca? Hitrostni drsalec mora imeti čelado (za zaščito glave), drsalke (segati morajo malo nad gleženj, dres (na njem mora biti klubska ali državna oznaka, lahko so tudi sponzorske reklame), ščitnik (ponavadi je všit v dres in je iz pene – preprečuje poškodbo golenice, ščitnik je tudi na kolenskem delu dresa), rokavice (v večini so usnjene, leva rokavica je še dodatno odebeljena), ovratnik (namenjen je zaščiti vratu), poddres (ima všita vlakna iz kevlarja in služi kot zaščita pred urezninami), očala (pomaga pri boljšem vidu, ščiti oči pred vetrom in pred drobci ledu).

Kaj pa hitrostno drsanje v Sloveniji? Uradno obstaja le Celjski klub hitrostnega drsanja. Pri nas obstaja ta šport od leta 2002.

VIRA:

www.wikipedija.com www.sportvmestu.si

december 2009 | Ministrant | 31 Ministrant_2009-10_3.indd 31

14.12.2009 12:37:27

mojstri sakralnih obrti

Imate star kelih, ki je

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE

Grega Valič, SDB

Dragi ministranti in drage ministrantke. Pri bogoslužju se uporablja veliko svetih posod, ki so ponavadi narejene iz kovinskih materialov. Pri pogosti uporabi se te posode obrabijo ali celo poškodujejo. In kaj sedaj? Na obisku sem bil pri pasarskem mojstru (pasar – izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov) Danilu Erjavcu, ki poskrbi, da obrabljene ali poškodovane svete posode postanejo kot nove. Vas zanima, kako?

Mojster Danilo ima v svoji delavnici veliko orodja in strojev. Obiskal sem ga, ko je ravno razstavljal kelih, ki je bil potreben obnove. V začetku si je moral pomagati s kleščami, potem pa je šlo kar brez njih.

Ker je kelih sestavljen iz več delov, ga je potrebno razstaviti. Le tako se lahko vsak delček posebej pregleda, očisti in obnovi.

Vsak delček keliha je potrebno pregreti z ognjem, ki ima visoko temperaturo. Tako se material zmehča, kar mu podaljša življenjsko dobo.

32 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 32

14.12.2009 12:37:47

potreben obnove?

Naslednji postopek je namakanje keliha v čistilno raztopino, ki je razredčena kislina. Ravno prav močna, da odstrani umazanijo, in ravno prav nežna, da ne poškoduje keliha.

Namakanju v kislino sledi krtačenje z medeninasto (kovinsko) krtačo, ki pomaga odstraniti umazanijo. Čeprav je krtača kovinska, je dovolj nežna in mehka, da ne poškoduje površine keliha. Šele sedaj je kelih dokončno očiščen. Preden se ga na novo pozlati, pa ga je potrebno še spolirati. S poliranjem keliha se doseže večji sijaj, pa tudi nanos zlata je bolj kvaliteten. Kelih se polira z mehkimi krtačami. Ena je bolj groba, druga pa bolj fina.

Sedaj pa, prosim, ne bodite preveč razočarani. Ker ima vsak mojster svoje male skrivnosti, ki ga delajo pravega mojstra, si nismo mogli ogledati poteka pozlatitve. Mojster Danilo Erjavec pa nam je vseeno pokazal dva predmeta, ki sta že obnovljena. Na zadnji fotografiji je naš razstavljen kelih, ki čaka novo pozlato, poleg njega pa kelih in križ, ki sta že očiščena, pozlačena in sestavljena. Čeprav morda na fotografiji ni videti velike razlike, vam lahko zagotovim, da je bila videti s prostim očesom razlika med starim in obnovljenim kelihom zelo opazna. Torej, dragi ministranti in drage ministrantke, če ima vaš župnik kakšno staro sveto posodo, ki je potrebna obnove, mu le povejte za mojstra Danila in za njegovo delo.

december 2009 | Ministrant | 33 Ministrant_2009-10_3.indd 33

14.12.2009 12:38:05

mini obvestilnik PRILOŽNOST ZA DUŠO IN TELO

SMEH JE POL ZDRAVJA

Ministrantski izlet v Budimpešto in romanje v Pannonhalma

Raj Lojze joka nad krsto svoje žene: - Kaj ne verjameš, da se bosta v raju ponovno videla? ga vpraša prijatelj. - Verjamem, zato tudi jokam!

7.-29. april 2010 1. dan: Blatno jezero in Budimpešta 2. dan: Budimpešta 3. dan: Esterzgom in Pannohalma

AMC posoda Micka: “Veš soseda, da mi je moj Janez kupil komplet AMC posode!” Soseda: “Ni mogoče, ja kaj pa je v kompletu?” Micka: “Ajmer, metla in cunja.” Policaja in osel Župnik ob cesti najde mrtvega osla in gre prijaviti na policijo. Polcaja gresta pogledat in se pozabavata: Policist: “Gospod župnik, kako ga bomo pa pokopali? A cerkveno?!?” Župnik: “Ja fantje, svojce sem obvestil, sedaj pa naredite z njim kar hočete!!!

Duhovne vaje za ministrante 12. - 14. marec 2010; Želimlje Peter Pučnik 040 530 315 peter.pucnik@zelimlje.si

RAZMIGAJMO MOŽGANE

6 6

Duhovne vaje za ministrante 18. - 20. februar 2010 Igor Ignacij Novak 041 868 298 Slomškov trg 20; 2000 Maribor ognjeslav@gmail.com

3 4 8 8 7 3 9 8 1 5 9 4 8 3 1 3 1 9 6

5 6

2 3

1 7 4 8 1 9 7 6 5 7 4

34 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 34

14.12.2009 12:38:26

3 . KRAK 4 . KRONA

SEZNAM SLIČIC

5 . VRANA

mini

6 . JASLI 7 . ANTENA 8 . OKO 9 . LESTEV 10 . OKNO

AVTOR

Marko Drešček RISBE Nina Potočnik

11 . NAGELJ KRAJ PRI KRATEK,

POREČU U

AVTOR:

SLIŠEN

TUDI

MARKO

POŽIREK

HIMALAJSKA

DREŠČEK EK

GESLO

GOZDARSKI

SLABA

NEODLO-

ČUVAJ

ŠOLSKA

ČEN

KOZA

OCENA,

IZID

CVEK

PRI ŠAHU

ŽUPNIKOV POMOČNIK

POLNILO ZA RUMENO

SLADICE

RJAVA BARVA, OKER PLATNEN KRATKO-

ANTON

PRTIČ PRTI NA

TRAJEN

TROST

DUHOVNI-

NALIV

KOVIH RAMENIH

ZGOLJ, SAMO LJUDSKA PRITR-

DEL

DILNICA

MARIBORA NEKD. MARIBORSKA TOVARNA ANTON JANŠA SREDNJI ZLOG NOGICE ZIMSKI NAPITEK ENOSTANOVANJSKA HIŠA

SOGLAS-

NIZEK

NIKA

ŽENSKI

V BESEDI

GLAS

VATA ENAKI ČRKI

Izžrebani nagrajenci iz 2. številke Ministranta so: Aljaž Kovačič, Kamnik; Tilen Kemperle, Podbrdo; Špela Breščak, Banjšice. Čestitamo! Geslo tokratne križanke pošljite na dopisnici ali po e-pošti mini@salve.si do 31. januarja 2010. Ne pozabite pripisati svojega naslova.

december 2009 | Ministrant | 35 Ministrant_2009-10_3.indd 35

14.12.2009 12:38:28

razvedrilo mini uganke

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Zaveza z Bogom Ob koncu potopa je Bog z Noetom in drugimi živimi bitji sklenil zavezo. Obljubil je, da jih ne bo zapustil in da bo zanje skrbel. Znamenje te zaveze je rešitev te uganke. Iz črk sestavi različne živali, jih vpiši v razpredelnice, nato pa rešitev preberi od zgoraj navzdol. MARKO RAFAŽI DDEVEM EZRAB RADIV ICAPO VAARK Rešitev

Družinsko deblo Jezus je bil jud. Njegovi predhodniki so slavni možje in žene, ki jih poznamo iz Stare zaveze. Sledi črtam in videl boš, kakšen je pravi vrstni red njegovih predhodnikov. Jakob + Rahela

Jožef + Marija

Adam + Eva David + Batšéba

Izak + Rebeka

Jezus

36 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 36

14.12.2009 12:38:31

Jezusovo rojstvo

Kdo vse je bil prisoten pri Jezusovem rojstvu? Pravilno razporedi vse osebe glede na opis njihovih lastnosti. OSEBE A Pastirji B Herod C Cesar Avgust Č Trije kralji D Marija E Bog F Angel Gabrijel G Jasli H Angel I Betlehem J Množica angelov

OPIS 1 Kako je ime Jezusovi materi? 2 Kako se imenuje Jezusov oče? 3 Kdo je Mariji povedal, da bo rodila Jezusa? 4 Kdo je ukazal, da se morajo vsi prebivalci rimskega cesarstva popisati? 5 Kdo je pastirjem oznanil, da se je rodil Jezus? 6 Kdo je častil Boga? 7 Kateri ljudje so se takoj podali na pot, da bi videli Jezusa? 8 Kako se imenujejo možje, ki so videli zvezdo repatico in so ji sledili? 9 Kako je ime kralju, ki je želel umoriti Jezusa? 10 Kam je bil po rojstvu položen Jezus? 11 Kje se je Jezus rodil?

Sejalec Sejalec je šel na polje sejat. Nekaj semen je padlo na pot in pojedle so ga ptice. Nekaj ga je padlo na kamenje in se je posušilo. Nekaj ga je padlo med trnje in trnje ga je zadušilo. Nekaj pa ga je padlo na plodno zemljo in je prineslo veliko sadu. Izračunaj, koliko je sejalec pridelal na vsakem polju!

december 2009 | Ministrant | 37 Ministrant_2009-10_3.indd 37

14.12.2009 12:38:33

mini poster ZABAVNI POUK Poster Sveta maša lahko uporabimo kot katehetski ali ministrantski pripomoček za spoznavanje poteka evharistične daritve. Spodnjo risbo ministranti ustrezno pobarvajo glede na liturgične drže med sveto mašo in vpišejo potek svete maše. Risbo lahko tudi fotokopiramo in razdelimo skupini za nalogo ...

38 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 38

14.12.2009 12:38:36

Jezusove prilike 9

BOŽJE POTRPLJENJE

december 2009 | Ministrant | 39 Ministrant_2009-10_3.indd 39

14.12.2009 12:38:38

Po Lukovem evangeliju 13,6-9 Ministrant revija za mašne strežnike ISSN 0353-0485 izide šestkrat v šolskem letu NASLOV Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana

01/427 73 10 E-POŠTA mini@salve.si GLAVNI UREDNIK Boštjan Jamnik OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Suhoveršnik Grega Valič IZDAJA založba Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Povše, Ljubljana celoletna naročnina 7,10 € TELEFON

FOTO NA NASLOVNICI

40 | Ministrant | december 2009 Ministrant_2009-10_3.indd 40

14.12.2009 12:38:40