Ministrant_2009-10_5

Page 1

SKUPAJ ZA BOGA

t n a r t s i Min nike revija za mašne strež

10 | št.

| letnik 29 | april 20

5

Bogoslužje – CERKVENA STAVBA

MASADA

OLTAR

Ljubezen je kot veter. Ne moreš se je dotakniti, lahko pa jo cutiš. april 2010 | Ministrant | 1

Ministrant_2009-10_5.indd 1

18.3.2010 11:39:54


vsebinaMinistrant mini

revija za mašne strežnike | letnik 29 | april 2010 | št.

2 Bodite moje priče

12 Cerkvena stavba

22 Kajak in kanu

4 Kočevje

16 Ministrant Matej

24 Peka hostij

6 Lava je prizanesla vernikom

17 Pustna sobotna iskrica

26 Obvestilnik

7 Oltar

17 Dan odprtih vrat

27 Križanka

8 Mandljevec

18 Ministrantski izlet

28 Razvedrilo

9 Herman Wijns

19 Sprejem novih ministrantov

30 Brat Jurij

20 Spomin v srcu

31 Jezusove prilike

10 Masada

5

2 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 2

18.3.2010 11:40:03


»šefova« uvodna beseda

BESEDILO

David Jensterle, referent za ministrante in ministrantke (NM) Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Bodite moje priče Pri zadnji večerji na veliki četrtek nam je Jezus zapustil tri velike darove: dar svete maše (trajna navzočnost Njega med nami), dar duhovnikov in novo zapoved (Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil). Apostoli so bili pri zadnji večerji torej prvi posvečeni duhovniki. Kakšno nalogo ima posvečeni duhovnik? Nadaljevati mora Kristusovo odrešenjsko delo z besedo, z zakramenti in zgledom. O tem vidiku naše vere in našega poslanstva naj bi kristjani veliko premišljevali, ker je letošnje leto v Cerkvi leto duhovnikov. Leta 1950 so hoteli Rusi zgraditi v Romuniji ogromen kanal. Ta naj bi povezoval Donavo s Črnim morjem. Gradilo ga je 200.000 ujetnikov. Vsak je moral z ročnim orodjem dnevno izkopati osem kubičnih metrov zemlje. Nato pa so pod udarci paznikov polne samokolnice odvažali strmo navkreber. Pozimi se je temperatura spustila na minus 25 stopinj. In kljub temu se je v tem peklu zgodilo tudi kaj lepega. Mladega katoliškega duhovnika, patra Cristea, je neki špicelj še posebno sovražil, zato ga je zatožil pazniku, da med delom velikokrat moli. Prišel je vojaški poročnik in mu rekel: »Slišal sem, da verujete v Boga!« Pater je odvrnil: »Že takrat, ko so me posvetili, sem vedel, da so morali mnogi duhovniki svojo vero plačati z življenjem. Kadar koli sem stopil k oltarju, sem obljubil Bogu: Sedaj ti služim v lepih oblačilih, toda služil ti bom tudi, če bi me vrgli v ječo. Gospod poročnik, zapor ni ovira za vero. Verujem v Boga.« Po še nekaj vprašanjih so patra močno pretepli in za en teden vrgli v ječo. Ko tudi po tem ni hotel zatajiti svoje vere, so ga odpeljali. Potlej ni nihče več slišal zanj. Tudi sedaj so za duhovnike prišli težki časi. Cerkve se praznijo, nekateri mediji blatijo duhovnike, mnogi duhovniki v Sloveniji so postali žrtve vlomov (enega so zvezali, eden se je moral boriti za svoje življenje …). A duhovniki so tukaj, ker poslušamo Jezusa: »Ne bojte se, jaz bom z vami do konca sveta!« Tukaj smo, da s svojim življenjem (z besedo, dejanjem in z deljenjem zakramentov) svetu prinašamo Boga. Posebna in zelo pomembna naloga duhovnika je, da daruje sveto mašo. Pri vsaki sveti maši se Jezus Bogu Očetu daruje na križu kot žrtev za naše odrešenje. Ministranti in ministrantke ste služabniki in služabnice pri oltarju. V letu duhovnikov boste svoje duhovnike najbolj počastili tako, da se boste prizadevali za pobožno in iskreno služenje pri oltarju. Tako pobožno in iskreno, da se bo tudi v vašem vsakdanjem življenju poznalo, da služite pri oltarju. Pri tem posnemajte svojega zavetnika, svetega Dominika Savia. Nekega dne so ga sošolci nagovarjali, da bi namesto šole šli v cirkus. Skoraj so ga že pregovorili, a tedaj je zazvonil šolski zvonec, v Dominikovem srcu pa je pozvonil tudi glas vesti. Dominik je obstal in se obrnil proti šoli ter rekel: »Ni prav, da bi izpustili šolo. Jaz grem v šolo.« Tako se je zgodilo, da ko je zvonec zadnjič zvonil in vabil v šolo, so v šolo stopili Dominik in njegovi sošolci. Ne samo to leto, ampak celo življenje bodite priče Jezusa Kristusa.

april 2010 | Ministrant | 3 Ministrant_2009-10_5.indd 3

18.3.2010 11:40:43


na obisku ministrantska skupina

Ministranti župnije

Kočevje

PRIPRAVIL Tadej

Kersnič FOTO arhiv župnije

Župnija Kočevje je zelo razvejana in ena izmed večjih župnij v novomeški škofiji. Zato se ne bomo predstavili samo ministranti župnije Kočevje, pač pa tudi ministranti souprave Mozelj, ki je lani praznovala 500 letnico in je okoli 100 let mlajša od župnije Kočevje ter podružnic Želenj in Livolda. Naša večja ali manjša posebnost je, da v obeh župnijah fantom pri ministriranju delajo družbo tudi dekleta. Najmlajši člani se nam navadno pridružijo po prejemu prvega svetega obhajila, nekateri pa izjemoma že prej. Ker otroke na prejem prvega svetega obhajila pripravlja gospod župnik Tone Gnidovec, jih zato tudi najbolje pozna in ve, koga povabiti v naše vrste. Delo z ministranti pa je zaupano gospodu kaplanu Tadeju Kersniču. Skupaj imamo ministrantske vaje približno enkrat mesečno, ker pa novinci kdaj tudi manjkajo in še niso prepričani, če pravilno ministrirajo, nas je nekaj starejših in izkušenih ministrantov zadolženih, da poskrbimo za njih. Da duhovnik med tednom ne mašuje brez naše pomoči, smo zato razporejeni v tedensko dežurstvo. Beseda strežnik namreč pomeni, da je naša naloga streči duhovniku pri daritvi svete maše. Da se na to strežbo dobro pripravimo, vsakič pred sveto mašo in po njej zmolimo posebno molitev, namenjeno ministrantom. Poleg tega skušamo upoštevati deset ministrantskih zapovedi, ki nam pomagajo, da se primerno vedemo, tudi kadar nismo v cerkvi, ampak med svojimi prijatelji in sošolci. V ministrantskem znanju pa se pomerimo na dekanijskem in škofijskem ministrantskem kvizu. Zadnji dekanijski kviz smo imeli 2009 pri Fari pri Kočevju. In nagrada? Za naš celoletni trud gremo skupaj z mladinskimi pevkami, gospodom župnikom, gospodom kaplanom in zborovodkinjo Bernardo Kobola v Ajdovec, kjer kar nekaj dni preživimo v leseni koči gospoda župnika. Tam uganjamo neškodljive norčije, pospravljamo drva, se polivamo z vodo, tekmujemo v urejanju pričesk, kurimo ogenj in pečemo hrenovke, se skrivamo po gozdu in gremo na celodnevni peš izlet ter kopanje v Dolenjske Toplice. Ker pa Kolpa ni daleč od Kočevja, se kdaj odpeljemo na poletno osvežitev tudi tja.

Odločil sem se, ker se mi je zdelo zanimivo, ker mi je všeč in ker z veseljem sodelujem, kakor pa da bi samo sedel v klopi, ker včasih tako tudi nekaj malega zaslužim, česar si gotovo vsak želi.

Gregor – birmanec, ministrira že 8 let

Kot vidite iz slik, naše ministrantske vrste sestavljamo fantje in dekleta od drugega razreda pa vse tja do tretjega letnika srednje šole. Prav tako kakor smo različni po starosti, smo različni tudi po stvareh, ki jih najraje počnemo. Radi kolesarimo, pazimo na manjše otroke, hodimo k baletu, se lovimo, skrbimo za hišne ljubljenčke, beremo, se žogamo in igramo nogomet, se družimo s prijatelji pa še bi lahko naštevali. Pa da ne bo pomote. Seveda nam tudi ministriranje pomeni veliko. Ker nam je všeč, ko se zberemo skupaj, malo poklepetamo, predvsem pa, ker smo takrat najbližje Jezusu.

4 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 4

18.3.2010 11:40:55


Odločil sem se pri štirih letih, ker sem

želel biti bližje Bogu. Zato sem prosil svojega starejšega brata, da me vpiše med ministrante. Želja se mi je izpolnila po enem mesecu. Moja druga želja, postati šef ministrantov, pa se mi je izpolnila čez 9 let. Zdaj ministriram, ker je med nami vedno dobro vzdušje, ker gremo vsako leto na počitnice, kjer utrjujemo medsebojne vezi. Ministrirati želim še naprej, saj me ta služba zelo veseli. Nejc, šef ministrantov – srednješolec, ministrira že 12 let

o

let

april 2010 | Ministrant | 5 Ministrant_2009-10_5.indd 5

18.3.2010 11:41:24


leto evharistije

LAVA JE PRIZANESLA VERNIKOM BESEDILO

Vulkan na gori Pelée je v jutru 8. maja 1902 nenadoma izbruhnil. Lava je drsela navzdol po gori in kmalu pustošila po mestu Saint-Pierre in ga popolnoma uničila. Vas Morne-Rouge, ki leži prav pod vulkanom, pa je ostala nedotaknjena. Ta čudežni dogodek je spremljalo tudi prikazovanje Jezusovega presvetega Srca v Evharistiji, ki je bila izpostavljena k češčenju.

Gašper M. Otrin

Nenaden izbruh vulkana Dan, ko je izbruhnil vulkan, 8. maja 1902, je bil praznik Jezusovega vnebohoda. Prebivalci vasi Morne-Rouge, ta se nahaja na otoku Martinica v Karibskem morju, ki so radi častili Sveto Srce Jezusovo, so se ob izbruhu takoj zatekli v župnijsko cerkev, posvečeno Mariji, in se v prošnji k njej obrnili po pomoč, da jih obvaruje katastrofe. Spovedovanje, češčenje in čudež Ljudje so slutili, kaj se dogaja in so se začeli spovedovati. Ker je bilo število vernikov preveliko, da bi uspel spovedati vse, je župnik Mary navzočim vernikom podelil skupno odvezo od grehov. Nato jim je podelil sveto obhajilo in izpostavil v

češčenje Najsvetejši zakrament. V vneti molitvi ljudstva se je kar naenkrat zaslišal glas ženske, ki je začela vpiti: »Sveto srce Jezusovo je v hostiji!« Veliko število vernikov je bilo navzočih in pričajo o prikazovanju Jezusa v Evharistiji, ki je kazal na svoje srce. Nekateri naj bi videli tudi kri, ki je tekla iz Jezusovega srca. Prikazovanje je trajalo nekaj ur in se je zaključilo šele, ko je bila monštranca pospravljena v tabernakelj. Dne 8. maja je bilo vasi Morne-Rouge prizaneseno uničenje z lavo, ki je bruhala iz vulkana, kar gre najverjetneje pripisati spreobrnjenju vaščanov, ki so se spovedali in prejeli zakrament evharistije ter se s tem pripravili na gotovo smrt.

6 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 6

18.3.2010 11:41:25


M

OLTAR Rada se spominjam velike okrogle mize, ki je stala na sredini dnevne sobe pri mojih starih starših in so jo v času praznikov bogato obložili. Takrat so se tri generacije zbrale ob mizi in se ob njej smejale, pričkale in govorile o preteklosti, pri tem pa pojedle velike količine peciva. Zelo živa skupnost za mizo! BESEDILO

Simone Honecker Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Naša okrogla miza in oltar imata več skupnega, kot je razvidno iz besed. Posebej v prvih krščanskih skupnostih, ki so jih sestavljale družinske skupnosti, so se vsi, ki so živeli v isti hiši, zbirali ob skupni mizi tako v času kosila kot tudi v nedeljo, ko so obhajali sveto mašo. Življenjske in verske skupnosti so bile v tem času še zelo povezane. Ko pa so se skupnosti povečale in so uresničili svoje sanje o mašnih prostorih in so zgradili cerkvene zgradbe, so sprva ohranili »sveto mizo«.

Da bi razumeli, zakaj oltarju dandanes več ne rečemo »sveta miza«, moramo vedeti, kaj beseda oltar sploh pomeni. Beseda prihaja iz latinščine in izhaja iz besede »zažgati«. Oltar je že pri poganskih verstvih pomenil kraj žgalnih daritev za bogove. Tudi v Svetem pismu stare zaveze poročajo o žgalnih oltarjih, ki so jih gradili kot prostore molitve in daritve, pa tudi kot spomenike. Z Jezusovo smrtjo na križu se spremeni pomen oltarja, ki ni več kraj »žgalne daritve«. Pri evharistiji se spominjamo Jezusove smrti in

vstajenja in njegove »daritve« za odrešenje sveta. Iz česa pa pravzaprav je oltar v vaši cerkvi? Verjetno ste že opazili, da je večina oltarjev kamnitih. To nas spominja na Kristusa, o katerem Sveto pismo govori, da je sezidal svojo Cerkev na skalo (prim. Mt 16,18). Oblika mize pa jasno dokazuje, da se tu zbira župnija kot občestvo ob Gospodovi mizi.

�� ������ Ker sem ministrant, ������� �����, ��������� 2005

april 2010 | Ministrant | 7 Ministrant_2009-10_5.indd 7

18.3.2010 11:41:28


rastline v svetem pismu

MANDLJEVEC BESEDILO

Natalija Mlakar

Mandljevec je majhno listnato drevo. Zraste do 10 metrov visoko. Njegovi beli ali svetlo rožnati cvetovi so eni izmed prvih cvetov, ki jih lahko vidimo na drevesih zgodaj spomladi. Vzcvetijo, še preden drevo požene prve liste. Njegovi sadeži pa so zreli šele jeseni. Imajo nagubano zunanjo lupino, ki je sivo-zelena in ima kosmato prevleko ter vsebuje trdo skorjo in užitno seme. Poznamo dve vrsti mandljevca. Prva ima ponavadi bele cvetove in na njej rastejo sladki mandlji in druga, ki ima običajno rožnate cvetove, na njej pa rastejo grenki mandlji. Mandlje pogosto jemo same oziroma pražene. Takšne navadno kupimo v trgovini. Uporabljamo jih za posipavanje različnih desertov, ponavadi sladolednih in sadnih. Obstaja tudi mandljevo maslo, ki je podobno kikirikijevemu maslu, le da je manj slano. Ponekod jedo tudi mlad sadež mandlja, ko je še zelen in nima oblikovane trdne lupine. Sladki mandelj lahko zdrobimo v moko, ki jo potem uporabljamo za peko tort in piškotov. Ta moka je primerna za ljudi, ki so občutljivi na gluten. Iz mandljev lahko naredimo tudi mandljevo mleko, ki ga lahko pijejo ljudje, ki so alergični na kravje mleko. Iz posušenih semen mandljevca pridobivamo tudi olje. To olje običajno uporabljajo maserji, da namažejo kožo pred masažo, saj je znano po svojem pomirjevalnem učinku. Mandljevo olje se uporablja tudi za ohranjanje lesa pri nekaterih lesenih instrumentih, kot sta klarinet in oboa. Mandljevec lepo uspeva v Sveti deželi. Drevo in njegovi sadovi so v Svetem pismu mnogokrat omenjeni. Eno izmed takšnih mest je v 4. Mojzesovi knjigi, kjer Aronova mandljeva palica ponoči požene cvetove in obrodi. 8 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 8

18.3.2010 11:41:34


r

PRIPRAVIL

Gašper M. Otrin

mladost naj bo svetost

Herman Wijns Očetov zgled Herman se je rodil 15. marca 1931 v mestecu Merksem v Belgiji. Njegov oče je bil uspešen in pošten delavec, poleg tega pa zelo veren mož, ki je veliko molil in redno pristopal k zakramentom. Herman se je veliko tega naučil od svojega očeta, ki ga je zelo spoštoval. Vsak dan rožni venec in obhajilo Nekega dne, ko se je Herman vrnil z igrišča, je v hiši opazil očeta pri molitvi z rožnim vencem v roki in ga je vprašal, kaj počne. Oče mu odgovori: »Govorim z Marijo, Jezusovo materjo, in ji izročam tvojo mater in vse, ki trpijo.« Herman, komaj petleten, se usede k očetu: »Tudi jaz želim moliti za mamo, za brate in vse, ki trpijo.« Od tega trenutka dalje je Herman vsak dan molil rožni venec, večkrat tudi sam. Nekega jutra se je oče pred delom odpravil k maši in z njim je želel tudi Herman. Spraševal ga je, kaj je to maša, kaj pomeni. Taka vprašanja so se vrstila dan za dnem. Herman je spoznal, da pri maši pride na oltar Jezus, zato je komaj čakal, da bo tudi sam smel k obhajilu. Dati vse od sebe S komaj šestimi leti je Herman smel prejeti sveto obhajilo, 14. julija 1937. Poslej je vsak dan obiskoval sveto mašo in prejemal obhajilo. Na ta trenutek se je vedno pripravljal že večer prej, ko je kleče molil ob postelji. Vsak dan je ob popoldnevih na kratko zavil v cerkev in se Jezusu zahvalil, da ga je smel zjutraj prejeti v srce. Tudi med sošolci je bil zelo priljubljen, ker je znal priskočiti na pomoč in ni nikdar nikogar žalil. »Kaj boš, ko odrasteš?« Na očetovo vprašanje, kaj želi početi, ko bo odrastel, je sedemletni Herman odgovoril: »Najprej se bom naučil ministrirati, potem pa bom postal duhovnik.« Oče je dodal: »Torej moraš postati iz dneva v dan boljši in dati vse od sebe, tudi žrtve.« Herman je očetove besede vzel zares in je vsak dan daroval majhno žrtev Bogu. Včasih je tudi pretiraval. Poleti je ob razmišljanju, kako je bil Jezus na križu žejen in so mu vojaki dali samo kis, sklenil, da se bo odpovedal pijači pri obrokih, pa tudi drugače. Še posebno ob popoldnevih, ko je bilo vroče, je bila žeja neznosna. Šele ko mu je župnik prepovedal takšen post od pijače, je Herman prenehal. Čas trpljenja Za družino je prišel čas preizkušnje, ko je oče izgubil službo. Večkrat so se znašli tudi na robu preživetja, ker prihodkov v družini ni bilo. Oče je vztrajal v molitvi in Herman mu je pri tem vlival pogum: »Molimo, oče, in vse bo v redu.« Dnevno sta obiskovala Jezusa v tabernaklju in skupaj molila. Zgodilo se je, da je mama ob tem že skoraj izgubila zaupanje v Boga in se je spraševala, ali se sploh še splača moliti. Herman jo je večkrat povabil v cerkev, da bi šli skupaj, rekoč: »Ko bova z očetom umrla in odšla v nebesa, si želim, da bi tudi ti bila z nami.« Hermanove prošnje po mnogih devetdnevnicah so bile končno uslišane. Oče je vnovič dobil službo, kar je družini vrnilo upanje v svetlo prihodnost. »Ali duhovnik ali pa nič!« Dne 24. maja 1941 je šel Herman kot ponavadi k maši. Župnik ga je po maši vprašal, če si res želi postati duhovnik. Odgovor, kot že tolikokrat, je bil: »Ali duhovnik ali pa nič.« Istega dne, ko se je proti večeru vračal domov, je ob poti hudo padel in si poškodoval nogo, ki je močno krvavela. Hitro so ga odpeljali v bolnišnico in operirali. Naslednji dan so ga morali znova operirati, a ni bilo nič bolje. Dne 26. maja se je Herman v bolnišnici spovedal in prejel obhajilo. Nato je želel prejeti še zakrament bolniškega maziljenja. Ob koncu prejema zakramenta se je nasmehnil in njegov obraz je izžareval veselje in mir. Potiho je rekel: »Oči, mami, grem k Jezusu. Vedno bom z njim. Pričakujem vaju.« In zaprl je oči za vedno, kot da bi zaspal.

april 2010 | Ministrant | 9 Ministrant_2009-10_5.indd 9

18.3.2010 11:41:35


ekskluzivno »Zaustavimo naš časovni stroj in poglejmo v judovsko zgodovino.«

Skrivnostna utrdba

BESEDILO

Gašper M. Otrin

MASADA

Rimski imperij je dosegel svoj največji razrast v drugi polovici prvega stoletja po Kristusu. Obsegal je tudi Palestino, kjer so živeli pretežno Judje in Grki. Rimska oblast mnogim judovskim skupinam oz. sektam (Saduceji, Zeloti in drugi) ni bila vedno po volji, zato je nemalokrat prišlo do uporov. Eden najbolj znanih se je zgodil leta 70 po Kr., ko so Rimljani povzročili uničenje Jeruzalema, kjer je bil požgan tempelj, ki je judom predstavljal simbol edinosti in središče njihove vere. Judje zbežijo v utrdbo na gori Skupina judov, ki ji je uspelo pobegniti iz Jeruzalema, se je zatekla v Masado, vojaško utrdbo na gori, ki se nahaja blizu Jeruzalema ob Mrtvem morju. Utrdba na nadmorski višini 400 m je bila zgrajena v 2. in 1. st. pr. Kr. in je bila namenjena vojaški obrambi, kasneje je v njej bival tudi judovski kralj Herod Veliki. O njeni mogočnosti nam pričajo 5 m debeli zidovi v dolžini 1,5 km, skoraj 30 stolpov v višini tudi več kot 20 m. V njej so bile terme, podzemne sobane in kraljeva »palača«. Utrdba je v času vladavine Rima prišla v roke Rimljanom, l. 66 po Kr. pa so jo judje Zeloti v boju odvzeli in sem pribežali ob begu iz uničenega Jeruzalema.

Planjava Masada

Rimski nasip

Rimski vojaški tabor

10 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 10

18.3.2010 11:41:46


Rimska vojska napada Masado Še danes ni dobro razjasnjeno, kaj se je pravzaprav dogajalo v Masadi. Potem ko so se Zeloti zatekli vanjo, naj bi rimska vojska s 7000 možmi poskušala vdreti v utrdbo, kar pa ni bilo tako enostavno, saj je veljala za nepremagljivo. Mesece in mesece so gradili poseben most (dolžine 210 m), preko katerega naj bi prišli v notranjost Masade.

Preboj v utrdbo in srhljivo odkritje

ALI VEŠ?

Po približno letu in pol je rimskim vojakom končno uspelo priti v trdnjavo. Toda kaj odkrijejo? Povsod so ležala trupla, le nekaj otrok in žena je ostalo živih. Jožef Flavij, zgodovinar tistega časa, je zapisal, da naj bi vsi judje v Masadi, po pozivu njihovega vodje Eleazarja, raje izbrali smrt, kot pa se prepustili v sužnost Rimljanom. Ni bilo težko ugotoviti, da so se pobili med seboj, mnogi so ubili sami sebe. Dogodek se je zgodil 16. aprila l. 72 po Kr., na predvečer judovske pashe, ki je prinesla 967 trupel.

… da je bila Masada po opisanem dogodku v rokah Rimljanov, kasneje spet judov, potem pa so se vanjo naselili krščanski menihi? V času arabskega pustošenja je bila uničena in zapuščena, v prejšnjem stoletju pa spet odkrita in je odprta za turiste. … da imajo izraelski vojaki še danes obljubo zvestobe na Masadi, ki jo izrazijo z besedami: »Nikoli več se ne bo zgodila Masada!«? … da so bili Zeloti judovska ločina, ki ni želela priznati oblasti rimskega cesarja, branila se je plačevanja davkov in bila pogosto nasilna? Tudi Baraba (mož, ki ga je Pilat izpustil na željo ljudstva namesto Jezusa), naj bi bil Zelot.

april 2010 | Ministrant | 11 Ministrant_2009-10_5.indd 11

18.3.2010 11:42:26


PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Srečanje

Priprava

Časovni trak

Potrebščine Vsebina in cilji

Bogoslužje – CERKVENA STAVBA Ministranti so verjetno že v pripravi na prvo sv. obhajilo ali pa kdaj kasneje spoznali svojo župnijsko cerkev. Ponavadi to naredimo zelo na hitro, tako da ni časa, da bi lahko spoznali vse posebnosti te bogoslužne zgradbe; mnoge stvari pa gredo kaj hitro v pozabo. Zato je potrebno cerkev vedno znova spoznavati. Cerkev bomo spoznavali tako, da se bomo ustavili na že prej izbranih »postajah« in si stvari natančno ogledali. Pri tem moramo paziti, da pustimo pri miru vse druge stvari, ki bi nas lahko pri srečanju zmotile. Rutice za zavezovanje oči; besedila; potrebščine, ki jih potrebujemo na izbranih »postajah«; CDpredvajalnik; mirna glasba; puzzle; skupinska sveča; molitev; pisarniški pribor (zadostno število pisal, svinčniki, škarje, lepila, papir …).

5 minut

vsebina/metode Uvod v srečanje

material • rutice za zavezovanje oči

45 minut

Spoznavanje cerkve

30 minut

Pogovor in izmenjava mnenj + kratko tekmovanje

• besedila • potrebščine za pripravo »postaj« • CD-predvajalnik • mirna glasba • puzzle

5 minut

Zaključni del

opozorila

• molitev

V cerkvi naj bo tema, same »postaje« pa razsvetlimo s svečami, reflektorji … tako da bodo posebnosti določenega prostora v cerkvi še posebej opazne. Za vsakega udeleženca pripravimo rutico ali šal, s katerim bomo udeležencem zavezali oči. Pred srečanjem moramo »postaje« poslikati in razviti slike velikosti A5. Te slike nato razrežemo v puzzle in jih do zaključnega dela spravimo v kuverte. 1. KORAK: Uvod v srečanje Ministranti se zberejo pred cerkvijo. Voditelj pred začetkom pove nekaj navodil, ki se jih moramo držati pri tem »sprehodu« skozi cerkev: • Imeli bomo voden ogled. Vsa navodila bo voditelj povedal po tiho, tako da bomo lahko v miru prehodili pot. • V cerkvi se pogovarjamo le o nujnih stvareh. • Na »postajah« si dobro ogledamo stvar/prostor v cerkvi, pri tem pa pozorno prisluhnimo voditelju. Na koncu vsakemu udeležencu zavežemo oči in naš sprehod skozi cerkev se lahko začne.

2. KORAK: Spoznavanje cerkve V cerkvi pripravimo 5 do 7 »postaj«. Skupino peljemo od postaje do postaje. Pri vsaki postaji udeležencem odvežemo oči, postaja pa nato poteka po naslednjem vrstnem redu: Videti – vsakdo si dobro pogleda »postajo«. Pogovor – vsakdo lahko pove, kaj je opazil. Slišati – voditelj na glas prebere besedilo. Moliti – posameznik ali cela skupina zmoli molitev ali pa skupaj zapojejo pesem. Na koncu udeležencem oči zopet zavežemo in se odpravimo k naslednji postaji. Pripravili smo naslednje postaje, lahko pa jim dodamo še kakšno drugo: • okno (okrašeno), • slika device Marije, • krstni kamen, • tabernakelj, • daritveni oltar, • ambon, • kip svetnika.

12 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 12

18.3.2010 11:42:26


kateheze Okno (okrašeno) Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Udeležence že vnaprej opozorimo, da na vprašanja ne dajejo glasnih odgovorov, temveč o tem le sami pri sebi premišljujejo. Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere besedilo. Izberemo primerno besedilo, ki govori o tem oknu. Če je na njem uprizorjen kakšen svetnik, lahko preberemo njegov življenjepis. Če je okno povezano s Svetim pismom, preberemo delček iz njega. Moliti Posameznik ali vsi skupaj zmolimo naslednjo molitev: Dobri Bog, cerkveno okno omogoča, da pride svetloba v prostor, da ta prostor ogreje in razsvetli. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi svet postal bolj svetel, bolj topel. Tudi mi, podobno kot okno, želimo, da skozi nas sveti Luč Jezusa Kristusa.Vedno znova nas obdari s tvojo svetlobo in veseljem, da bomo mogli premagati vso temo v nas in okoli nas. To te prosimo po Kristusu, našem bratu in Gospodu. Amen. Slika device Marije Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Udeležence že vnaprej opozorimo, da na vprašanja ne dajejo glasnih odgovorov, temveč o tem le sami pri sebi premišljujejo. Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere naslednje besedilo: Posebna Gospa, Marija, Božja Mati. Imela je zelo razgibano življenje. Obiskal jo je angel, Božji poslanec. Ko je slišala, da bo dobila sina, se je prestrašila. Močna je, zato privoli. Ker Bog tako želi, je pripravljena postati Jezusova mati. Zanju v prenočišču ni bilo prostora, zato se Jezus rodi v hlevčku. Otroka zavije v

plenice in ga položi v jasli. K hlevčku pridejo pastirci in Trije kralji in si ogledujejo njenega sina. Vse, kar govorijo, si Marija zapomni in ohrani v svojem srcu. Marija skrbi za svojega sina. Ko pri 12 letih Jezusa nenadoma ni poleg nje in Jožefa, ker se je vrnil v tempelj, jo to zelo skrbi. Z njim je na poroki v Kani galilejski. Ko zmanjka vina, ga prosi, naj jim pomaga. Marija je z Jezusom tudi na križevem potu, ko mora on prenašati težke bolečine. Stoji mu ob strani in z njim trpi. Ko je Jezus pribit na križ, je ona v njegovi bližini. Po njegovi smrti Jezusa vzamejo s križa. Marija za nekaj trenutkov zopet vzame svojega sina v naročje. Kasneje Marija sliši veselo novico, da Jezus živi. Vsa njena bolečina in žalost mineta. Z Jezusovimi prijatelji je tudi na binkošti, ko Bog njene prijatelje opogumi in okrepi s Svetim Duhom. Marija, stojimo pred teboj. Gledaš nas. Zaradi nas si tu, imaš nas rada, Marija. Moliti Na tej postaji vsi skupaj zmolimo molitev »Zdrava Marija« ali pa zapojemo Marijino pesem. Krstni kamen Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Kdo izmed njih je bil tu krščen? Slišati Voditelj na glas prebere naslednje besedilo: V začetku tvojega življenja sva se prvič srečala. Bil sem priča tvojega »novega začetka«. Slišal sem zven tvojega imena, ko te je Bog poklical in ti rekel: »Moj si. Skrbel bom zate!« Moje bistvo je popolna lupina, odprta za Božja čuda. Sprejmem vodo, blagoslovljeno, blagoslovljeno velikonočno vodo, vodo iz izvirov vaših gora, ki podarja življenje in osvežuje, ki poganja kolesa, hladi in očiščuje. Kdor pride k meni, bo potopljen, bo umrl s Kristusom in se znova rodil v novo Življenje, za vedno bo odrešen. Kdor pride k meni, bo z veseljem sprejet v občestvo vseh, ki so že prišli k meni. In slišim glas, ki velja tudi zate: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje.« Krščen si. Pojdi in živi! april 2010 | Ministrant | 13

Ministrant_2009-10_5.indd 13

18.3.2010 11:42:26


>> CERKVENA STAVBA Moliti Na tej postaji lahko zmolimo naslednjo molitev ali zapojemo mladinsko pesem »O, Gospod, studenec vse dobrote«: Dobri Bog, vsak izvir je dar. Spominja nas na Tebe, ki si izvir in vir Življenja. Zahvaljujemo se Ti, ker smemo vedno znova pri tebi nabirati moč za naše življenje. Pomagaj nam, da bomo vedno živeli iz Tebe. Pomagaj nam, da bomo tudi mi izvir in vir za soljudi. To te prosimo po Jezusu Kristusu, našem bratu in Gospodu. Amen. Tabernakelj Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere naslednje besedilo: Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Moliti Na tej postaji lahko zmolimo naslednjo molitev, lahko pa zapojemo kakšno evharistično ali kakšno drugo mladinsko pesem, npr. »Ti si moj prijatelj«: Vsemogočni Bog, V Jezusu Kristusu, v sv. Evharistiji, si nam čisto blizu. Deliš nam spravo, nas krepčaš. Nežno nas objemaš in nas imaš rad. Daješ se nam, da te smemo sprejeti v svoje roke in v svoje srce. Za ta veliki dar se ti zahvaljujemo. Vedno znova nas krepčaj s svojo bližino. To te prosimo po Jezusu Kristusu, našem Bratu in Gospodu. Amen. Daritveni oltar Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja:

- Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere naslednje besedilo: Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. Moliti Na tej postaji skupaj zmolimo molitev »Oče naš«, lahko pa zapojemo kakšno darovanjsko mladinsko pesem, npr. »Kakor je bil ta kruh«, »Sprejmi ta dar«, »Darujemo ti« … Ambon (na ambonu leži Sveto pismo) Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere naslednje besedilo: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin,

14 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 14

18.3.2010 11:42:26


kateheze polna milosti in resnice. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil. Moliti Na tej postaji skupaj zmolimo molitev »Angel Gospodov«. Kip svetnika Videti Otrokom odvežemo oči, da si lahko v tišini dobro ogledajo postajo. Voditelj lahko počasi s krajšimi odmori prebere naslednja vprašanja: - Kaj vidim? - Kako, iz česa je ta postaja narejena? - Kaj predstavlja? Kaj je narisano? - Kaj mi še posebej vzbuja pozornost? - Kje v cerkvi se trenutno nahajam? Pogovor Vsakdo lahko sedaj na glas pove, kaj je opazil, kaj ga je še posebej nagovorilo. Slišati Voditelj na glas prebere besedilo, ki naj bo povezano s svetnikom. Lahko je besedilo, ki ga je napisal on sam ali pa del njegovega življenjepisa. Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.

3. KORAK: Pogovor in izmenjava mnenj + kratko tekmovanje Ob koncu »sprehoda« skozi cerkev se vsi skupaj zberemo v ministrantski sobi, v primeru lepega vremena pa lahko tudi pred ali poleg cerkve. Tu si podelimo utrinke z današnjega srečanja: • Kako sem doživel ta »sprehod« skozi cerkev? • Kaj se mi je dopadlo? • Česa se še posebej dobro spominjam? Po pogovoru udeležence razdelimo na toliko skupin, kolikor smo imeli postaj. Vsaka skupinica dobi kuverto, v kateri so puzzli ene od postaj. Otroci sestavljajo puzzle in skušajo čim prej ugotoviti, za katero postajo gre. Zmaga tisti, ki prvi ugotovi ali pa prvi sestavi puzzle. 4. KORAK: Zaključni del Ministrantsko srečanje zaključimo v cerkvi. Skupina se zbere na mestu, kjer lahko vsakdo prižge eno svečko (Marijin oltar, kip svetnika, stojalo s svečkami …). Lepo je, če je to prostor, ob katerem smo že prej razmišljali. Vsakdo naj v tišini sestavi svojo prošnjo, misel ali zahvalo, lahko pa jih povemo tudi na glas. Nato vsakdo prižge eno svečko. Za zaključek voditelj zmoli molitev (spontano ali prebere): Dobri Bog, vedno znova prihajamo v cerkev, da bi skupaj molili, peli in praznovali. Čutimo, da smo ena družina. Pripadamo Jezusu Kristusu, tvojemu Sinu in smo živi kamni tvoje cerkve. Tako smo v današnjem svetu vidno znamenje. Dajaj nam moč, da bomo to ostali. Amen.

Moliti Posameznik ali vsi skupaj lahko zmolijo naslednjo molitev: Sveti/-a …, ti si že prehodil/-a pot in prišel/-a k Bogu. Tvoje življenje je lahko tudi nam kompas in kažipot v življenju. Izprosi pri Bogu, da bomo tudi mi imeli Tvojo močno vero, Tvoje neizmerno zaupanje in polnost tvoje ljubezni. Stoj nam ob strani, da bomo tudi mi našli pravo pot k Bogu. Amen.

april 2010 | Ministrant | 15 Ministrant_2009-10_5.indd 15

18.3.2010 11:42:27


MINISTRANT MATEJ BESEDILO

Boštjan Jamnik RISBE Nina Potočnik

DANES JE VELIKI

, PRVI DAN SVETEGA

VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA.

SLOVESNO ZVONI Z

, NATO PA GA ODNESE V

. PR AV TAKO POMAGA

APOSTOLOM UMIVA

MAŠE SPREML JA

DRUGIMI

MED SLAVO

V

R AZKRIJE ŠE

, KI K AKOR

. OB KONCU SVETE

, NATO PA Z

.

16 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 16

18.3.2010 11:42:29


A

O

V

s terena ZGODILO SE JE...

Šentvid nad Ljubljano PUSTNA SOBOTNA ISKRICA Obtežen s fotoaparati in podobno šaro sem se tudi letos namenil na tokrat že osmo PSI v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, da tudi tokrat ponesem glas o dobrih ljudeh, odlični organizaciji in številnih obiskovalcih na spletne strani RKC. In kaj doživim že takoj po vstopu v dvorano, ko se pozdravim z Dragom Svetkom, duhovnikom z Misijonskega središča, ki skupaj z Radiem Ognjišče skrbi za PSI? Za rokav me pocuka priletna starka in pokima v pozdrav. Jaz pa … Ja, kaj pa človek ve, kdo se skriva pod masko. In izvem. »Hojla,« pravi, »a me ne poznaš? Ministrant sem.« Pa se mi spomin malce sprehodi po mnogih slikah in glej ga fanta, saj je res. In ni bil edini. Še sreča, da oni poznajo bolje mene kakor jaz njih, vsaj zaradi preoblek. In so tako poleg velikih podjetij tudi oni prispevali svoj delež za misijon v Braziliji, kjer deluje sestra Agata Kociper. Sicer jih med nagrajenimi pustnimi šemami na plesu za dober namen nisem opazil, pa vendar hvala jim, da so pokazali, da njihovo srce ne gori samo pred oltarjem, ampak tudi tam, kjer lahko storijo kaj dobrega. Dragi ministranti, uspešen ples s čarovnikom Grego in ansamblom radijskih fantov je za nami, Jure že snuje, komu pomagati prihodnje leto, zatorej, se vidimo na devetem plesu za dober namen. Pa le za rokav me pocukajte, bom vesel. djd

R

E Maribor DAN ODPRTIH VRAT Prvo soboto v marcu, letos je to bilo 6. marca, je v Ljubljani in Mariboru potekal dan odprtih vrat, kjer so se mladi in otroci srečali z posameznimi oblikami duhovni poklicev. Spoznali so lahko mariborsko bogoslovje, Slomškovo dijaško semenišče, ter različne ženske in moške redovne skupnosti, v Ljubljani pa je pri cerkvi Srca Jezusovega udeležence nagovoril nadškof Anton Stres. Naslov letošnjega srečanja je bil "Našel velik zaklad sem." To je bila odlična priložnost, da so mladi videli, kje danes stanuje Jezus in seveda tisti, ki jih je Jezus tako osvojil, da želijo ostati z njim vse življenje, ter svoje življenje podariti službi Bogu in ljudem.

Z

Vir: splet

april 2010 | Ministrant | 17 Ministrant_2009-10_5.indd 17

18.3.2010 11:42:31


s terena ZGODILO SE JE... Dekanija Trebnje MINISTRANTSKI IZLET V ponedeljek, 22. februarja 2010, so imeli ministranti in ministrantke dekanije Trebnje zimsko-počitniški program. Dva polna avtobusa sta okoli 7.30 krenila iz Trebnjega proti Bohinjski Bistrici. Večina ministrantov in ministrantk se je odločila za kopanje v Aqua parku v Bohinjski Bistrici (okrog 70), manjšina pa za smučanje na smučišču Kobla (okrog 30). Oboji so imeli dopoldanske karte. Približno ob 13. uri pa se je pričelo kosilo v gostišču Tripič. Izbirali so med pico ter dunajskim zrezkom in pomfrijem. Lakota je naredila svoje in hrana je skozi usta šla v želodec. Po kosilu smo krenili proti domu. Vzdušje je bilo veselo, prijetno in navihano. David Jensterle

Miha Magone se za silo preživlja s svojo tolpo. Male kraje in goljufije spadajo k vsakdanjemu kruhu mladine in otrok. Ko jim eden od načrtovanih ropov spodleti in se pri tem Mihov mlajši varovanec hudo poškoduje, Miha ne ve več, kako naprej. Pozna sicer duhovnika Janeza Boska, ki se zavzema za mladino, toda ali mu lahko zaupa? In potem je tu še Sandi, ki že dolgo stavi samo na to, kako bo Miha oropal moči. Sedaj je potreben prav poseben pogum.

❧ Thomas Brezina pripoveduje napeto zgodbo o Mihi Magoneju. Ta živi na cesti in se s svojo tolpo le za silo preživlja. Po usodnem srečanju z don Boskom zasluti, kako lahko spremeni svoj brezizhoden položaj.

❧ Velika dogodivščina, ki vliva upanje. Založba Salve Rakovniška 6, 1000 Ljubljana ������� 01 247 73 10 �-����� info@salve.si

18 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 18

18.3.2010 11:42:35


s terena ZGODILO SE JE...

Kamnica SPREJEM 7 NOVIH MINISTRANTOV V nedeljo, 24. januarja, so Timotej, Urban, Jan, Sebastijan, Nik, Miha in Miha postali pravi ministranti, saj so pred vso župnijo javno oblekli ministrantske obleke in obljubili zvestobo. Na ta slovesen dogodek so se dolgo pripravljali. Od septembra naprej so imeli ob sobotah redna ministrantska srečanja, ki jih je pripravil naš g. župnik Jože Povh. Na srečanjih so vadili strežbo pri maši, učili so se zvoniti in pravilno poklekati. Ob sobotah so brali tudi revijo Ministrant in se iz nje učili. Seveda pa se niso le učili, temveč so se po rednem »učnem« delu tudi igrali. Jeseni, ko je bilo še toplo, so se zunaj lovili in igrali nogomet. Sedaj, ko pa je zunaj mrzlo, se igrajo v naši igralnici, kjer imamo mizo za namizni tenis in ročni nogomet. Tukaj je treba tudi povedati, da jih mraz ni vselej pregnal v učilnico, še posebej takrat ne, ko je zapadel prvi sneg. Takrat so se kepali in igrali na snegu. Prav posebno doživetje pa je bilo kepanje našega g. župnika. Kako še pomagajo v naši župniji? Z veseljem sodelujejo pri pripravi in izvedbi delavnic, s pomočjo katerih smo zbrali denar za ročni nogomet. Na delavnicah so izdelovali adventne venčke in novoletne voščilnice. V prihodnosti pa nas čaka še delavnica, na kateri bodo izdelovali presmece oz. butare, in seveda redna strežba pri maši. Tukaj je treba tudi povedati, da se vsi starejši ministranti veselimo vseh novih ministrantov in upamo, da bodo dolgo vztrajali in da jim bo strežba pri maši v veliko čast, sobotna srečanja pa v veselje. Uroš Jevšek, vodja ministrantov

V Veržej DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE Tudi letos so se v času zimskih počitnic v Marijanišču na svojih duhovnih vajah zbrali ministranti in ministrantke iz murskosoboške škofije. Letos so spoznavali življenje sv. Janeza Vianneya in zakrament sv. Evharistije. Vsak dan so imeli kateheze, delavnice, delo po skupinah, razne igre in družabni večer.

april 2010 | Ministrant | 19 Ministrant_2009-10_5.indd 19

18.3.2010 11:42:42


Ljubezen je kot veter. Ne moreš se je dotakniti, lah

gibljive slike filmsko platno

SPOMIN VSRCU

BESEDILO

vb sod po sos je z ko ko pre ga

Natalija Mlakar www.imdb.com

FOTOGRAFIJE

A

meriška ljubezenska drama iz leta 2002 Spomin v srcu je zelo drugačna od »običajnih« filmov. Gledalca ne pusti hladnega in – kar je še pomembnejše – da mu misliti. Temi, kot sta mladost in zaljubljenost, se na prvi pogled zdita povsem običajni. Toda ne v tem filmu, ki govori o drugačnosti, o sodobnem svetu in življenju kristjana v njem. Biti mlad in biti veren v današnjem svetu ni lahko. Toda vse je mogoče, če veš, zakaj živiš, kakšni so tvoji cilji in predvsem postaviš Boga na pr(a)vo mesto. To je film, ki govori o veri, ljubezni, preizkušnjah, trpljenju, zaupanju, sreči … Skratka, o življenju.

Landon Carter in njegovi prijatelji so najpopularnejši mladostniki v Beaufortu. Nosijo moderna oblačila, vozijo dobre avtomobile in so vpleteni v ravno dovolj prekrškov, da veljajo za uporniške. Zadnja oseba, nad katero bi bili navdušeni, je Jamie Sullivan. Resna in konservativna hči protestantskega pastorja je kilometre daleč od »kul« osebe. Je njihova nasprotna stran. Na njej ni ničesar modernega, privlačnega. Nosi ohlapne obleke in isti pulover vsak dan. Ni je sram pokazati ljudem, da je vera v Boga najpomembnejši del njenega življenja, četudi jo to stane nekaterih prijateljstev. Pred seboj ima jasne cilje in ve, kaj hoče od življenja. Na drugi strani pa je Landon – brez načrtov, ciljev in prepričanja, da mu lahko kar koli uspe. Neke noči se zlobna šala Landonove klape sprevrže v tragedijo, zaradi katere eden izmed fantov pristane

Men je ta film dober. Naravnost fantastičen je!!!« »Je toooooook lep, reees. En izmed mojih najljubših.« »Ta film me zmeraj spravi v jok xD. Eden izmed mojih najljubših filmov. Vreden ogleda. Prikazuje resnično Ljubezen. Tisto v dobrem in slabem.« »Sicer je film že starejši, ampak se ga vseeno nikoli ne naveličam, saj mi je en najlepših ljubezenskih filmov.« »Ta film je res zlo zlo lep. Najmanj 5x sem ga že gledala in se ga še nisem naveličala! Nasploh je tudi igralska zasedba dobra in celotna zgodba, ki govori o veri in o upanju ter odpuščanju, iz katerih izhaja večna ljubezen.« »Zakon film, ki sem si ga ogledala že vsaj 10x, odkar ga imam! Ganljiva zgodba z jasno poanto, pri igralski zasedbi se pa tudi niso nič zmotili; Shane in Mandy sta naredila odlično delo! Love it!«

20 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 20

18.3.2010 11:42:46

Po pri zal ves nit en nje se mo La raz To vse Pre in skr


niti, lahko pa jo cutiš.

den n

en

v bolnišnici. Landon mora za kazen sodelovati v šolski predstavi in pomagati pri učenju učencem s sosednje šole. Pri obeh dejavnostih je zraven tudi Jamie. Ker Landon ni kos nalogi, mu ne preostane drugega, kot da jo prosi za pomoč. Čeprav preživi veliko časa z njo, noče, da bi ga opazili v njeni družbi. Počasi, ne da bi to kadar koli pričakoval, se prične Landon zaljubljati v Jamie, v dekle, polno veselja do življenja, ki si ga on sam niti predstavljati ne more. Ampak ni enostavno. Iz razloga, ki je znan le njej, Jamie poskuša narediti vse, da se ne bi zaljubila. Toda tudi ona ne more tajiti čustev naklonjenosti do Landona. Tako postaneta par. Njuna razburljiva pot pa je šele na začetku. To, da sta skupaj, postavi pod vprašaj vse, v kar sta bila prej prepričana. Predvsem pa je to test ljubezni in vere … Le kako bo Jamieina skrivnost vplivala nanju?

z neta zanimivosti IZBRSKALA

Natalija Mlakar

Iščeš kakšen tečaj? Morda bi se rad naučil oblikovanja spletnih strani, šel na tečaj retorike in javnega nastopanja, se naučil novih iger ... Možnosti je nešteto. Kje, kdaj in na kakšen način se lahko udeležiš zanimive delavnice, treninga ali tečaja, pa si preberi na spletni strani www.mladinski-ceh.si.

Že z njenega imena je razvidno, komu je namenjena naslednja spletna stran. Mladim in vsemu, s čimer se mladi spopadajo, seveda! Za nasvete se lahko obrnete na spletno svetovalnico, poklepetate na forumu, preberete kakšen zanimiv članek ... Vse in še več na www.mladi.net.

Žrtvovanje življenja enega za življenje večih? Osupljiv filmček Most: http://www.youtube.com/watch?v=6AXpJVGDDJ4

Kdo je moj kralj http://www.youtube.com/watch?v=SPR8wZPr4t8

nju,

vsaj z pa sta

april 2010 | Ministrant | 21 Ministrant_2009-10_5.indd 21

18.3.2010 11:42:48


neznani

kajak in k Aljaž Škrjanec FOTOGRAFIJE splet PRIPRAVIL

ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE SO KONČANE. SLOVENIJA SE JE VRNILA Z DOBRIM IZKUPIČKOM. BRONASTA MEDALJA »POSUTA Z DIAMANTI« PETRE MAJDIČ IN DVE SREBRNI MEDALJI TINE MAZE ZNOVA DOKAZUJEJO, DA JE SLOVENIJA ENA OD BOLJŠIH ZIMSKIH DRŽAV. PRIBLIŽUJE PA SE POLETJE, KI BO MARSIKOGA, TUDI OD VAS DRAGE MINISTRANTKE IN DRAGI MINISTRANTI NAVDUŠIL, DA BI SE OHLADIL V KAKŠNI OD SLOVENSKIH REK NA MALO DRUGAČEN NAČIN. ZATO VAM V TEJ ŠTEVILKI MINISTRANTA PREDSTAVLJAM KAJAK IN KANU.

Kajak je koničast športni čoln, tog ali razstavljiv, spredaj in zadaj zaprt, z dvolistnim veslom. Kajak izvira iz skrajnega severa, saj so ga prvi imeli Eskimi, narejenega iz živalskih kož in napetega na leseno ogrodje. Uporabljali so ga za lov. Kajak je danes pretežno narejen iz steklenih vlaken s kevlarjem in karbonom oz. njuno mešanico.

22 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 22

18.3.2010 11:42:53


n kanu Kanu je vrsta čolna, ki ima razmeroma odprt trup in poganjanje z enojnim veslom. Praviloma veslo nima opore na čolnu; veslač drži veslo prosto z obema rokama. Ime (kanu) izvira iz severnoameriškega indijanskega čolna, ki je bil največkrat izdelan iz lesenega ogrodja in oplate iz lubja, tesnjen pa z drevesno smolo.

Kje lahko v Sloveniji spoznamo ta šport? V Sloveniji imamo veliko rek, na katerih se lahko pobližje spoznamo s tema športoma. Predvsem na reki Savi, Krki in Soči ter vseh večjih rekah po vsej Sloveniji.

Poskusite, ne bo vam žal! Je zelo zanimivo, vendar pozor! Nikar se ne podajajte v ta šport sami in brez pravih pripomočkov, ker lahko užitek kaj kmalu postane trpljenje … Srečno do naslednjič!

april 2010 | Ministrant | 23 Ministrant_2009-10_5.indd 23

18.3.2010 11:42:59


mojstri sakralnih obrti

i b a d , i l i sl i m o p j a d k S te

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE

Grega Valič, SDB

V mesecu decembru sem nekaj dni preživel v Mariboru, v župniji svetega Janeza Boska. Seveda sem bil tam tudi pri sveti maši. Ker sem bil pri sveti maši že na mnogo različnih krajih, sem opazil, da različni župniki uporabljajo različne hostije. Tam, v Mariboru, pa sem opazil hostije, ki jih še nikoli nisem videl. Vprašal sem župnika, kje je dobil te hostije. Ponosno je odgovoril, da so hostije domače izdelave in da jih peče nekdo iz župnije. Super, sem si mislil, ravno to iščem. Torej, dragi ministranti in drage ministrantke, obiskal sem gospoda Štefana Glavico, ki doma sam peče hostije za celotno župnijo.

Prva pomembna stvar pri peki hostij je priprava mase za peko. Ta je še najbolj podobna masi za peko palačink. Pomembni sestavini sta moka in voda, kvasa pa seveda ni.

Pekač za peko hostij je majhen in podoben hišnemu žaru za peko mesa. Vendar je ta pekač zelo star in seveda skrbno okrašen z lepimi simboli in ima ravni plošči.

Pekač je potrebno segreti, nato pa namazati s čebeljim voskom, da se masa ne prime na grelni plošči. Maso se z zajemalko enakomerno nanese na ploščo, podobno kot palačinke v ponev. Nato se obe plošči stisne, da se masa hkrati peče na obeh straneh.

24 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 24

18.3.2010 11:43:04


? e j i st o h i l k e p i m sa a da bi dom Gospod Štefan pozorno spremlja in posluša peko. Posluša? Ja, posluša. Po zvoku pekača namreč ve, kdaj je masa dovolj pečena.

Ko je masa pečena, pekač odpre in si skrbno ogleda ploščico nekvašenega kruha. V roke vzame posebno orodje, nekakšen okrogel nož, s katerim iz ploščice izreže velike hostije.

Z malimi hostijami je nekaj podobnega, le da je orodje strojček, ki ima na vrhu gumb, s katerim se sproži majhen okrogel nož, hostije pa padajo v predalček pod njim.

i

Tako, peka hostij sploh ni tako težka, kot sem si predstavljal. Vendar se je doma vseeno ne more lotiti vsak, saj je potrebno imeti poseben pekač. Gospodu Štefanu Glavici sem bil zelo hvaležen, da je za našo revijo pokazal, kako se pečejo hostije. Verjetno pa vas zanima tudi, kaj se zgodi z obrezki, to je z ostanki, ki ostanejo od zrezane plošče? Nič lažjega, poje se jih. Pa še dobri so.

april 2010 | Ministrant | 25 Ministrant_2009-10_5.indd 25

18.3.2010 11:43:09


DOMINIKOV DOM 8.–13. AVGUST 2010 MARIBORSKO POHORJE

Že tradicionalno pred praznikom svetega Dominika Savia poteka ulična košarka ali streetball za ministrante.

Sobota, 8. maj 2010, od 9. do 13. ure, v Želimljem.

Tekmovanje poteka v 3. kategorijah: mlajši osnovnošolci 1.−7. d. starejši osnovnošolci 8.−9. d. srednješolci

Informacije in prijave: Boštjan Jamnik Don Boskovi salezijanci Glavni trg 15 | 8290 Sevnica 031/486-554 bostjan.jamnik@salve.si

Vsako ekipo sestavljajo 4 igralci (3+1) in odrasel spremljevalec. Srednješolci morajo obvezno imeti s seboj dijaško ali osebno izkaznico.

S A L E Z I J A N S K A M L A D I N S K A PA S T O R A L A

PRIJAVNICA Pohorje, 8. - 13. avgust 2010

Malica je iz popotne torbe.

Ime in priimek Starost in razred

Prijavnina je 15 EUR na ekipo.

Župnija Naslov

Prijave zbiramo do 6. maja 2010 na naslov:

Telefon, gsm Prevoz (označi)

lasten

organiziran

Datum

Boštjan Jamnik Glavni trg 15 8290 Sevnica

Podpis staršev

bostjan.jamnik@salve.si 031 486 554

S podpisom otroku dovoljujemo, da se udeleži programa in sprejemamo vso odgovornost.

26 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 26

18.3.2010 11:43:33


mini

SPISEK SL:

AVTOR

1. ZVON 2. REPA 3. SKLEP 4. ROKA 5. KAVČ 6. LETALO 7. LOPATA 8. KRT 9. TIPKA 10. TURBAN 11. MIŠ 12. SLAP 13. OKNO 14. KOS 15. VLAK 16. ARA

DEL OČESA V OBLIKI KROGLE (IZ ČRK ZORKL)

GESLO

Marko Drešček ILUSTRACIJE Nina Potočnik

IZDELOVALEC OPEKE

NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM

VRSTA, ZVRST

17. KOLK 18. BET 19. MORNAR

BONTON, LEPO VEDENJE

AZIJSKA DRŽAVA

OLIVER TWIST

CIGAN NAŠA GLASBENA SKUPINA SOGLASNIKA V BESEDI SENO

1000 KG

SLOVESNA VERSKA HVALNICA

NAŠ PEVEC PESTNER OBČUTEK NEMIRA

STARA MAMA, BABICA

UNIČEVALKA ŽELEZA, ŽELEZOV OKSID

NIKOLAJ OMERSA

PRVI ZLOG JUHE OSNOVNA ŠOLA

SOLATA JE OKUSNA, ČE NANJO PRILIJEMO KIS IN ???? HITRA SMUČARSKA DISCIPLINA

CMERA, NEODLOČEN ČLOVEK PRVA IN ZADNJA ČRKA V BESEDI ASTRONAVT

Izžrebani nagrajenci iz 4. številke Ministranta so: Tilen Likozar, Hotemaže; Nino Ogradi, Gornji Grad; Luka Peterlin, Stranje. Čestitamo! Geslo tokratne križanke pošljite na dopisnici ali po e-pošti mini@salve.si do 3. maja 2010. Ne pozabite pripisati svojega naslova. april 2010 | Ministrant | 27 Ministrant_2009-10_5.indd 27

18.3.2010 11:43:35


razvedrilo mini uganke

Jakobova družina

A

H

L

R

A

PRIPRAVIL

E

Jakob je imel dve ženi. S pomočjo črt vstavi črke v pravilni vrstni red in dobil boš imeni obeh žena.

J

Boštjan Jamnik prim. 1 Mz 29,1-35

L

E

A

in

ABARUBENIKOVALEK

Tu se skrivajo trije Jakobovi sinovi. Kako jim je ime?

FAZANOKDJOŽEFELE ČABABENJAMINŠKOV

Pametne in nespametne device

prim. Mt 25, 1-13

Deset devic je s svetilkami čakalo na ženina. Dolgo so morale čakati. Počasi so svetilke začele ugašati. Pet izmed njih je bilo pametnih. S seboj so prinesle olje. Drugih pet pa je bilo nespametnih. Ker jim je začelo primanjkovati olja, so ga šle kupit. Medtem je prišel ženin in pet pametnih devic je odšlo z ženinom na gostijo. Druge device pa so ostale zunaj pred vrati. Preglej vse goreče svetilke, zberi črke in zvedel boš, na kakšno gostijo so odšle device!

D

Š

I

S

P

J

O

T

L

B

J

A

R

N

O

K

E

F

J

G

28 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 28

18.3.2010 11:43:37


prim. Mr 14,32-52

Jezusa primejo

Po zadnji večerji je Jezus s svojimi učenci odšel v vrt na Oljski gori, da bi tam molil. Bilo ga je strah, saj je čutil, da ga bodo kmalu umorili. Vedel je, da ga je eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, izdal. Nenadoma pridejo vojaki in ga zgrabijo. Kako se imenuje vrt, kjer je bil Jezus prijet?

Jezus pred Pilatom

prim. Mr 15,1-5

Po zaslišanju velikega zbora so Jezusa pripeljali pred Pilata. Poskusi ugotoviti, kaj je Pilat vprašal Jezusa.

=J

=D

=S

=K april 2010 | Ministrant | 29

Ministrant_2009-10_5.indd 29

18.3.2010 11:43:38


mini pri~evalec

br.

Lep pozdrav, bralci in bralke revije Ministrant!

M

oje ime je br. Jurij Štravs. Br. pomeni, da sem brat kapucin. Kapucin pa pomeni, da pripadam redovnikom, ki bi radi živeli za Kristusa približno tako kot sveti Frančišek Asiški. Skupaj z njim vam na začetku zaželim MIR IN DOBRO! Cenjeni urednik Boštjan mi je zadnjič pisal, naj za vašo revijo povem kaj o sebi. Pa naj bo. Zgodba mojega življenja, redovništva in duhovništva je takale. Otroštvo sem preživel v čudoviti vasici Volča, tam pod Blegošem v Poljanski dolini. Nekaj časa sem bil v družini najmlajši, četrti otrok, nato pa se je družina še povečala. Rečem vam, lepo je biti otrok. Jaz sem rastel v fanta na kmetiji, kjer je bilo vedno dosti dela, lepega ali težkega. Starši in stari starši pa so mi radi povedali tudi kaj o Bogu. Občudoval sem ga in silno rad ogledoval čudovite slike Božjih podob na stenah naše domačije. Mislim, da se je poklic, ki ga sedaj živim, rojeval prav pod temi slikami in v veri mojih bratov, sester, staršev in starih staršev ter cele župnije. Oče nas je imel v naročju, ko smo molili rožni venec, kar je zame nepozabno. Potem pa so me s svojim življenjem navdušili bratje kapucini. Enostavno so mi bili všeč. Tudi to, kako so skakali v vodo, igrali kitaro, se smejali, molili in še kaj. Po osnovni šoli sem se jim pridružil. Tako se je začela moja kapucinska pustolovščina. Polno izzivov doživi mlad človek na poti do duhovništva. Tudi če živiš v samostanu, se lahko zaljubiš, na primer. A Bog me je ljubil neskončno bolj kot vsa dekleta sveta, tako da končna odločitev dejansko ni bila težka. Sedaj sem peto leto kaplan, že na tretji župniji. Kot Gorenc sem deloval na Štajerskem in lepo so me sprejeli. Sedaj pa sem v Ljubljani. Na stotine lepih dni je za menoj. Čuda dogodkov in ljudi je začinilo moje življenje. Dostikrat bi ga lahko primerjal malemu viharju na morju, kjer je skupaj z nami v čolnu Jezus, zato si rad ponavljam: V GOSPODA ZAUPAM. Na koncu vedno pride najboljše. Zato vam zaupam eno malo skrivnost. Z vsem srcem bi rad govoril o Bogu. Najbolj sem pomirjen, kadar mi pri sveti maši ali pri najrazličnejših skupinah uspe povedati o Bogu kaj takega, kar nagovori. Tako rad bi, da bi skupaj s kristjani, s katerimi živim, iskali nebesa. Prosim Ga, naj mi da to srečo, da bi z veseljem pričeval Zanj. Za Boga, to, to je to!

br. Jurij Štravs

30 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 30

18.3.2010 11:43:44


Jezusove prilike 11

RASTOČE ŽITO

© 2002 Groupe Fleurus-Mame, Pariz

april 2010 | Ministrant | 31 Ministrant_2009-10_5.indd 31

18.3.2010 11:43:47


Po Markovem evangeliju 4,26-29 Ministrant revija za mašne strežnike ISSN 0353-0485 izide šestkrat v šolskem letu NASLOV Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana

01/427 73 10 E-POŠTA mini@salve.si GLAVNI UREDNIK Boštjan Jamnik OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Suhoveršnik Grega Valič IZDAJA založba Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Povše, Ljubljana celoletna naročnina 7,10 € TELEFON

FOTO NA NASLOVNICI

32 | Ministrant | april 2010 Ministrant_2009-10_5.indd 32

18.3.2010 11:43:49


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.