Page 1

SKUPAJ ZA BOGA

t n a r t s i Min nike revija za mašne strež

| letnik 29 | februar

2010 | št.

4

veno leto t to Cerkveno Ministrantov poster

TURINSKI PRT POVZDIGOVANJE februar 2010 | Ministrant | 1 Ministrant_2009-10_4.indd 1

3.2.2010 15:43:21


vsebinaMinistrant mini

revija za mašne strežnike | letnik 29 | februar 2010 | št.

4 Ljubljana Marijino oznanjenje

14 Na pravi poti

30 Olimpijske igre

6 Jezus reši pred cunamijem

23 Ministrant Matej

32 Izdelava mašnega plašča

7 Povzdigovanje

24 Sprejem novih ministrantov

34 Obvestilnik

8 Oljka

25 Sprejem novih ministrantov

35 Križanka

9 Mari Carmen Gonzalez-Valerio

26 Duhovna obnova MS

36 Razvedrilo

10 Turinski prt

27 Srečanje frančiškanskih ministrantov

38 Poster Cerkveno leto

12 Posebni prazniki

28 Avatar

39 Jezusove prilike

4

2 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 2

3.2.2010 15:43:29


»šefova« uvodna beseda

besedilo

Marjan Pučko, beltinski kaplan Anja Japelj

ilUsTRACiJA

Rom-pom-pom … Dragi ministranti in ministrantke! Za naslov uvodnika sem dal besedno zvezo, ki jo lahko razumemo v različnih pomenih – v negativnem in pozitivnem. Večkrat najprej pomislimo na negativno. V tem uvodniku bi opozoril na pozitiven pomen te besedne zveze. Želim poudariti, da nam rom-pom-pom lahko pomeni tudi slovesnost nad slovesnostmi. Na začetku postnega časa vas bo duhovnik na pepelnico posul s pepelom in dejal: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš.« Ali: »Spreobrni se in veruj evangeliju.« In ob tem se lahko vprašamo, kaj sploh pomeni nam ministrantom in ministrantkam postni čas? Kaj je njegov namen in kje je povezava z zgornjim naslovom? Geste in mnoge druge stvari nam večkrat postanejo same po sebi umevne, ko jih ponavljamo iz dneva v dan in pri tem večkrat pozabimo na njihov prvotni pomen. Tudi na začetku postnega časa se nam mogoče kdaj zgodi, da nam je vsaka nedeljska maša, pri kateri sodelujemo, »rom-pompom« v negativnem pomenu besede, nekaj ne nujno potrebnega. V postnem času smo povabljeni k spreobrnjenju, k temu, da na zunaj nekoliko utihnemo ter s pomočjo molitve križevega pota poglobimo svoj odnos do Jezusa in tudi do svete evharistije. V postnem času tudi pri mašah ne molimo aleluje in slave, tako da lahko potem za veliko noč bolj slovesno z vsem srcem vzkliknemo aleluja in slava. V kolikor bo postni čas »rom-pom-pom« na znotraj, bo toliko bolj pristen »rom-pom-pom« na zunaj in navznoter skozi vse leto pri vsaki sveti maši v pozitivnem pomenu. Vsaka sveta maša bo slovesnost nad slovesnostmi. Dragi ministranti in ministrantke, želim vam, da bi ta postni čas res izkoristili, da bi poglobili svoje poznavanje Jezusa in evharistije in bi tako za veliko noč in pri vsaki sveti maši s svojim zbranim sodelovanjem pripomogli, da bi bila vsaka sveta maša »rompom-pom« – slovesnost nad slovesnostmi ne samo na zunaj (da veselo pričamo o vstalem Jezusu), ampak tudi navznoter in bi vas in vse vernike dvigovala k Jezusu.

februar 2010 | Ministrant | 3 Ministrant_2009-10_4.indd 3

3.2.2010 15:43:34


na obisku ministrantska skupina

Ministranti župnije Ljubljana

Marijino oznanjenje Smo ministranti župnije Ljubljana Marijino Oznanjenje, pri frančiškanih na tromostovju. Naša cerkev je ena najbolj znanih v Sloveniji, saj se v njej zbirajo ljudi iz vseh krajev naše dežele. Predvsem je znana po mnogih spovedih, molitvah in mašah. Ob sredah se tukaj zbirajo tudi mladi pri študentskih mašah in verouku ter pevskem zboru. Znotraj vsega tega pastoralnega dogajanja, pa deluje tudi župnija in seveda naša ministrantska skupina. Zelo živahna, kot tudi vse dogajanje tukaj. Da bi lahko ministrirali pri vseh mašah v cerkvi, bi nas moralo biti zelo veliko, ker pa nas ni toliko in ker smo radi skupaj, sodelujemo pri dveh mašah, ob petkih zvečer in pri družinski maši ob nedeljah ob 10.00, najbolj pridni pa tudi v nedeljo ob 9.00. Vsakemu je jasno, da se ministrant ne rodi že usposobljen za svojo službo. besedilo iN FoToGRAFiJe

brat Jan

Zato se ob petkih zbiramo k ministantskim vajam ob 17.30. Na vajah počnemo vse mogoče nekateri pa tudi nemogoče stvari. V prvi vrsti so vaje namenjene učenju ministriranja. Temu posvetimo kar nekaj pozornosti, saj pogosto sodelujemo tudi pri raznih zahtevnejših mašah, ki so zunaj zgoraj navedenih terminov. V veliko pomoč so naši starejši in izkušeni ministranti, ki z veseljem podučijo mlajše. Drug pomemben del naših vaj je pogovor o kaki temi. Ponavadi se pogovorimo kaj o liturgičnem času, dnevu, svetniku, vmes pa je prostora tudi za kakšno šalo in novico o dogodkih iz našega življenja. Poleg teh dveh stvari, naše prijateljstvo utrjujeta tudi šport in igra. Na vrtu je zelenica, prikladna za nogomet. Potem koš za košarko in pa namizni nogomet v prostorih CFM in še kaj za deževne dni. Ker je časa od 17.30 do 18.15, vedno premalo na vsakih vajah pač ne počnemo vsega ampak le katero izmed stvari. Ko v zvoniku pozvoni četrt čez šest se odpravimo v zakristijo in se pripravimo na molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, ki poteka pred mašo. Med nami določimo tiste, ki potem zmolijo vsak po eno desetko. Potem sodelujemo pri maši in molimo večernice.

4 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 4

3.2.2010 15:43:38


Po maši se trudimo čimbolj zgledno pospraviti obleke in ponavadi še kak trenutek poklepetamo v ministrantski sobi ali pa v samostanski obednici. Naša nedeljska srečanja so malo krajša, a bolj slovesna, saj sodeluje cela župnija. Pevskemu zborčku pomagamo postaviti ozvočenje, po maši razdelimo liturgične listke, velikokrat pa sodelujemo tudi pri pridigah za otroke, kot tehnični sodelavci ali statisti.

Klemen 10 let: Ministrantsko obleko je treba spoštovati. Potrebno jo je lepo zlagati in jo pospravljati v omaro.

Leon 8 let: Ministrant sem zato, ker se lahko družim z Jezusom in ker Mu lahko služim. Na oltar prinašam kruh in vino. Všeč mi je, ker je med ministranti super družba in ker hodimo na izlete. Moj mlajši brat Andrej komaj čaka, da se nam pridruži.

Vsaka ministrantska skupina preživi, če dobiva nove člane. Zato v začetku šolskega leta poskrbimo za dobro reklamo pri verouku. Sprejem novih ministrantov zelo slovesno obhajamo na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva. To je naš največji praznik, saj po zahtevni pripravi naši novinci končno lahko uradno sodelujejo z nami.

Dvakrat letno se ministranti slovenskih frančiškanskih župnij zberemo tudi na skupnem molitveno družabnem srečanju, kjer ob spoznavanju naših stanovskih kolegov širimo obzorja. Zelo zabavno je tudi vsakoletno sankanje in pa seveda poletno tedensko letovanje (skupaj z otroškim pevskim zborom) v Strunjanu. Pred božičem sodelujemo tudi pri nabiranju mahu za jaslic in potem pri postavljanju pomagamo bogoslovcem. Letos je bilo zelo zanimivo tudi na koledovanju po domovih ministrantov, kjer smo zbirali sredstva za misijone in spoznavali naše domove. Pri tem je najbolj zanimiv ogled sobe posameznega ministranta in vsega zanimivega, kar se najde notri. Pomagamo tudi pri nabiranju zelenja za cvetno nedeljo in sodelujemo pri izdelavi butar. Zelo živahno pa je v velikem tednu. Na veliko soboto, smo v “službi” kar cel dan. Začnemo že zjutraj ob 7.00, s stražo pri božjem grobu (po dva), ki poteka čez cel dan, vse do 18.00 s polurnimi menjavami. Zaključimo pa z vajami za velikonočno vigilijo, ki sledi ob 20.00. Dejavno in zavestno sodelovanje pri vigiliji bi za nas moralo biti gotovo nekaj najlepšega skozi celotno cerkveno leto. Čeprav je obred dolg in zahteven, za mnoge dolgočasen, je naš cilj, da ga vzljubimo in se skupaj zavemo, da predstavlja bistvo naše vere, vir upanja in moči za vse naše delo, ki ga opravljamo med letom. Naše ministriranje, naša prijateljstva, naša igra in naše delo nas povezujejo v pravcato skupnost, ki bo marsikomu pustila lepe spomine za vse življenje. Lepo je biti ministrant!

februar 2010 | Ministrant | 5 Ministrant_2009-10_4.indd 5

3.2.2010 15:43:43


leto evharistije

JEZUS REŠI PRED CUNAMIJEM besedilo

Cunami, ki je leta 1906 prizadel obalo Pacifika, je povzročil veliko škodo. Kaj se je pravzaprav tam zgodilo, pričuje duhovnik Bernardino Garcia de la Concepcion, ki se je nahajal v mestu Panama. »Velikanski val nepričakovano zalije pristanišče, gre do trga ter ruši vse kar se znajde pred njim. Čolne, ki so bili v pristanišču je vrglo na vse konce in kraje, kar je povzročilo velikansko škodo. Otok Tumaco pa je bil čudežno rešen te velike katastrofe, hvala veliki veri prebivalcev v Sveto Rešnje Telo.«

Gašper M. Otrin

Tresenje tal Prebivalci majhnega otoka Tumaco v Tihem Oceanu so 31. januarja 1906, ob deseti uri dopoldan, za približno deset minut, čutili tresenje tal. Nemudoma so se zatekli pred cerkev in prosili duhovnika Gerarda in Julijana, da pripravita procesijo s Svetim Rešnjim Telesom. Gerard je v strahu hitro zaužil vse posvečene hostije in prihranil veliko namenjeno za češčenje. Pohitel je k ljudem: »Pojdimo otroci moji, pojdimo na obalo in Bog naj se nas usmili!« V trdni veri prepričani se v procesiji odpravijo proti morju. Velikanski val ponikne Toda komaj duhovnik Gerard s procesijo pride do obale, opazijo velikanski val, ki se približuje. Duhovnik vzdigne Sveto Rešnje Telo, se obrne proti ljudem in z njim naredi znamenje križa na nebu. Val se je nekaj trenutkov še približeval in še preden se je duhovnik zavedel, kaj se dogaja, so ljudje vpili: »Čudež, čudež!« Velikanski cunami, ki je pretil, da izbriše otok Tumako z obličja zemlje, je kar naenkrat izgubil vso svojo moč. Izgledalo je, kakor da bi se umikal nazaj in morje se je čudežno vrnilo na navadno višino. Prebivalci Tumaca so bili iz sebe in hvalili Jezusa v Evharistiji, ki jih je rešil gotove smrti.

Vse to nas spominja na svetopisemsko pripoved o Jezusu, ki pomiri vihar na morju. Učenci se zatečejo k spečemu Jezusu (Mt 8,23-27), kakor so to storili prebivalci otoka Tumako in Jezus usliši prošnjo, ter pomiri nemirno morje. Kmalu po tem se novica o čudežnem dogodku razširi naokrog. Duhovnik Gerard začne dobivati pisma s prošnjami za molitev z vsega sveta.

6 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 6

3.2.2010 15:43:44


M

POVZDIGOVANJE Na začetku evharistične daritve je duhovnik »obložil mizo« z darovi, ki so jih imeli tudi pri zadnji večerji, kruhom in vinom. Tako kot pri družinskem kosilu pred zaužitjem prosimo za blagoslovitev jedi in nas, duhovnik tudi pri maši blagoslovi in posveti kruh in vino.

besedilo

Simone Honecker Anja Japelj

ilUsTRACiJA

S tem blagoslovom je zelo tesno povezano t. i. »začetno poročilo«, s katerim imam v mislih besede, ki jih je Jezus spregovoril pri zadnji večerji ob kruhu in vinu. Duhovnik nas z besedami »Delajte to v moj spomin« spomni na Jezusove besede in tako spet zaživi trenutek, v katerem je Jezus sam izrekel te besede. Jezus je med nami v podobi kruha in vina in je tako v naši sredi.

moremo kaj dosti pomagati, ker cerkvenega občestva, z živimi in nedeljo za nedeljo slavimo »skriv- pokojnimi, pa tudi z angeli in vsenost naše vere«. mi svetimi. Vsi spadajo k velikemu občestvu ob oltarni mizi. Ko je pri prazničnem družinskem slavju v počastitev slavljenZnačaj zahvale, ki se kot rdeča ca nagovor gostov in je slavljenec nit vleče skozi povzdigovanje, se babica ali dedek ali starejša oseba, pokaže v zahvalni molitvi in izpopogosto govorijo o preteklosti in stavi tistega, ki je hkrati gostitelj se spomnijo družinskih članov, ki in darilo: Jezus Kristus, ki nas vabi so že umrli, a je njihovo življenje k pojedini in je za nas življenjska zaznamovalo družinsko zgodbo. daritev.

Podobno je pri zaključku povTo je eden izmed najglobljih zdigovanja: tu se spomnimo vseh, �� ������ Ker sem ministrant, trenutkov svete maše. Med povzdigovanjem si z razlagami ne s katerimi smo povezani preko ������� �����, ��������� 2005

februar 2010 | Ministrant | 7 Ministrant_2009-10_4.indd 7

3.2.2010 15:43:46


rastline v svetem pismu

OLJKA besedilo

Natalija Mlakar

Oljka je zimzeleno drevo z gosto krošnjo. Listi so podolgovati, suličasti, z ostrim vrhom. Na zgornji strani so temnozelene, svetleče barve, na spodnji pa srebrno-sivi, svetlejši in dlakasti. Mlade oljke imajo sivkasto in gladko skorjo, starejša drevesa pa so grčasta, odebeljena in nagubana. Plodovi so zeleni, vijolični ali črni, lahko so okrogli ali podolgovati.

Oljka je bila zaradi svojih lastnosti zelo cenjena že pred nekaj tisočletji. Rimljani in Grki so v znak slave in časti spletali vence, narejene iz zimzelenih listov oljke, in z njimi nagradili olimpijske zmagovalce in slavne vojskovodje. Prav tako pa je za največjo in najprestižnejšo nagrado na olimpijskih igrah veljala velika glinena posoda (amfora), napolnjena z oljčnim oljem.

Sveto pismo govori, da je ob koncu vesoljnega potopa Noe poslal golobico, da bi ugotovil, ali so vode na zemlji že usahnile in bi tako vedel, če je varno zapustiti ladjo. »Proti večeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno oljčno vejico. Zdaj je Noe vedel, da so vode na zemlji upadle« (1 Mz 8,11). Tako sta golobica in oljčna vejica postali simbola miru, ki sta se ohranila vse do današnjega časa. Oljka je bila eno glavnih rodovitnih dreves v stari Palestini. Olive so jedli vložene v kis. Važnejše pa je bilo dragoceno olje iz stisnjenih sadežev. Olivno olje so veliko uporabljali pri kuhi in kot gorivo za oljenke, s katerimi so razsvetljevali prostore. V suhem sredozemskem podnebju je prišlo prav tudi kot blažilno telesno mazilo. Sveto pismo govori o tem, da so ga uporabljali tudi za maziljenje človeka, ki je bil določen za posebno službo. Odtod izhaja tudi dejstvo, da je postalo znamenje maziljenja s Svetim Duhom. Oljčno olje se uporablja tudi v bogoslužju. Je glavna sestavina svetih treh olj (krizme, krstnega olja in bolniškega olja), ki jih škof posveti vsak veliki četrtek. Uporabljamo jih pri podeljevanju zakramentov svetega krsta, svete birme, duhovniškega posvečenja in bolniškega maziljenja.

8 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 8

3.2.2010 15:43:46


PRiPRAVil

Gašper M. Otrin

mladost naj bo svetost

Mari Carmen Gonzalez-Valerio Komaj devetletna, a pripravljena za nebesa Krvava Španija V letih, ko se je rodila Mari Carmen Gonzalez-Valerio, je

bila Španija zavita v kri. Spori v »ljudski vojni«, kjer se je politika lotila tudi Cerkve, so zahtevali tisoče žrtev, med temi skoraj sedem tisoč duhovnikov in redovnikov. Država je uvedla ločitve, civilna pokopališča, ukazali so odstraniti vse križe iz šol, ipd. Mari Carmen je zagledala luč sveta 14. marca 1930 v Toledu. Starša Julio Gonzalez-Valerio in Carmen Sáenz de Heredia, oba iz premožnih družin, sta svojo drugorojenko ob rojstvu posvetila Mariji (odtod ime Mari). Oče je s prihodom komunistov na oblast zapustil službo vojaškega kapitana in sprejel službo na železnici. Zaradi bojazni, da Mari ne bi preživela, je bila krščena nekaj ur po rojstvu. Komaj dveletna je izredno prejela zakrament birme, saj so se bali prihajajočih se nemirov in vojne.

Čisto srce Že v zgodnjem otroštvu so sorodniki lahko opazili njeno željo

po popolnosti. Imela je močno voljo, veselje do molitve in ni se marala izpostavljati z lepimi oblekicami. Z žarom je gledala na svojega brata Julija, ki je prejel prvo obhajilo v votlini Lurške Matere Božje. V družini je bila nekaj časa navzoča tudi klavzurna sestra, ki je morala zaradi hude bolezni preživeti nekaj časa izven samostana. Prav ta je Marijo Carmen pripravila na prejem prvega svetega obhajila in ji podarila knjigo Moj Jezus, ki jo je kasneje spremljala v bolezni. Mari je v družini spodbujala molitev in pobožnost do Srca Jezusovega ter po bližnjih ulicah delila podobice s to pobožnostjo.

Pogumna v trpljenju Oče, bivši vojaški komandir, je bil ob začetku vojne odpeljan v bližnji zapor, ker ni hotel zapustiti svoje vere. Vsake toliko so ga lahko videli skozi okno zapora, vse do dne, ko so družini povedali, da mora v mrtvašnico, če želijo videti očeta. Mari Carmen je vzela v roke rožni venec. V svojo molitev je vključila tudi Azana, odgovornega za smrt očeta. Toda hudega še ni bilo konec. Družina se je morala preseliti v varno zatočišče belgijske ambasade, kjer so bili tudi štirje duhovniki, ki so naskrivaj maševali. Kmalu je bila z drugimi otroki preseljena v mesto San Sebastian, kjer so bili zaupani skupnosti sester. Mari je bila edina od otrok, ki je v zgodnjem jutru obiskovala mašo s sestrami. Duhovnik, ki je tam maševal, je večkrat ponavljal: »Ta otrok je poln Svetega Duha.« Med velikonočnimi prazniki, ko je obiskala domače, se je Mari popolnoma podarila Bogu. Ob vrnitvi k sestram, 8. maja, 1939, je zbolela za škrlatinko in trpela hude bolečine. Na začudenje vseh ni o svojih bolečinah nikoli potožila. Nekaj dni pred smrtjo je ob poskusih zdravnikov dobila številne injekcije. Ob vsaki je z navzočimi glasno molila Oče naš. Zdravnik, ki jo je spremljal, je zatrdil: »Potem, ko sem že videl razne oblike bolezni, bolnike vseh starosti, lahko rečem, da je bil pogum male deklice resnično neverjeten.« Dnevnik in uslišana molitev Po njeni smrti, 17. julija 1939, so lažje razumeli njeno gorečnost, ko so v torbi našli njen osebni dnevnik. V njem so bile tri pomembne stvari. Prva pravi: »29. avgust. Danes so ubili mojega očeta.« Druga: »Živela Španija, živel Jezus Kralj«, tak je bil namreč vzklik mučencev. In tretja: »Popolnoma sem se podarila Bogu, v cerkvi Dobrega Pastirja, 6. aprila 1939.« Na listu je bil napis »zaupno«, kot ga ponavadi napišejo mladi v svoj dnevnik. Leto zatem je umrl tudi Manuel Diaz Azana, ki je dal ubiti Marijinega očeta. Tik pred smrtjo je prejel zakramente, nevedoč, koliko je komaj devetletna deklica premolila prav za njegovo spreobrnjenje. 12. januarja 1996 jo je papež Janez Pavel II. razglasil za častitljivo. februar 2010 | Ministrant | 9 Ministrant_2009-10_4.indd 9

3.2.2010 15:43:48


ekskluzivno »Zaustavimo naš časovni stroj in si poglejmo skrivnost turinskega prta.«

Turinski prt, po grško imenovan tudi Sindone, je ena od najbolj raziskovanih skrivnosti na svetu. Čigav je človeški odtis na »prtu«? Je morda res Jezusov? Kako je mogoče, da znanstveniki še danes, kljub vsej tehnologiji nimajo potrebnih odgovorov?

TURINSKI PRT besedilo

SKRIVNOST PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI

Gašper M. Otrin

Kaj je Turinski prt? Prt skozi zgodovino

Človeška podoba na prtu

Gre za laneno tkanino, platno, dolžine 4,42 metra in širine 1,13 metra, ki ima obliko prta. Po izročilu je to pogrebno platno, v katerega naj bi bil po smrti na križu zavit Jezus. O tem lahko beremo v evangeljski pripovedi, ko je Jožef iz Arimateje prosil Pilata za Jezusovo telo, ga zavil v kos čistega platna ter položil v grob (Mt 27,57).

Eno najbolj burnih vprašanj preteklosti in prihodnosti je, ali je ta podoba na prtu zares Jezusova. Kar se lahko z gotovostjo trdi je, da je na prtu podoba človeka, vidna od spredaj in zadaj in da so prisotni sledovi krvi. To pa še ni vse. Človek na prtu je moral pred smrtjo hudo trpeti, vidne so namreč številne rane bičanja na hrbtu, rana na desni, rebrni, strani, sledovi lukenj na rokah in nogah, ter krvav obraz. Vse to še preveč spominja na kronanje, bičanje in križanje Jezusa, kot nam sporoča evangelij.

Jezusovo telo, zavito v prt

Po vstajenju Jezusa od mrtvih so učenci našli prazen grob. Evangelist pripoveduje: »Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu« (Jn 20,3-7). Po tradiciji naj bi Jezusovi učenci prt hranili kot dragocen spomin (relikvijo), še posebno v prvih stoletjih preganjanja. Nato imamo razna zgodovinska pričevanja o tem, kje je bil prt hranjen, ter kako so ga častili. Dolga stoletja je bil v Turčiji (6.-13. stoletje), nato v Franciji (14-16. st.) in nazadnje v Italiji (od 16. st. dalje), kjer ga v mestu Turin, v stolni cerkvi, hranijo še danes (od tod ime »turinski«). Prt hranijo v posebni strogo varovani stekleni »komori« v kristalnem sarkofagu, pod stalnimi meritvami temperature in vlage. Prt je bil večkrat izpostavljen raznim nevarnostim, še najbolj pa ga je uničil požar v Chambery-u leta 1532, ki je povzročil velike luknje (glej sliko). Poleg njega pa še nedavni požar leta 1997 v stolnici, kjer ga hranijo.

Celoten prt (v sredini podoba človeka)

10 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 10

3.2.2010 15:43:50


tu

nj

ko

n .

i,

j.

ALI VEŠ?

Sarkofag, v katerem je turinski prt

Znanstveniki o prtu Prva fotografija prta iz leta 1898 je zbudila velikansko zanimanje. Fotografija je ob razvijanju (t.i. pozitiva) prikazovala osenčeno podobo vsega telesa z dveh strani, prednje in hrbtne. Edina možna razlaga je bila, da so sledovi telesa na prtu »v negativu«. Od tu dalje je bil prt predmet velikih znanstvenih raziskav. Znastveniki z vseh področij še danes preiskujejo izvor, starost, kri, prah in drugo razvidno iz prta. Stoletne raziskave znanstvenikov so tako pokazale:  da ne gre za sliko; da ni umetno narejena podoba (fotografskega negativa namreč v preteklosti niso poznali);

... da je bil Turinski prt nazadnje na ogled vernikom leta 2000 in da bo letos znova na ogled od 10. aprila do 23. maja ter da ob tej priložnosti pride tudi papež? ... da znanstveniki različnih področij (medicina, mikrobiologija, teologija ...) v več laboratorijih po svetu raziskujejo skrivnost tega prta? ... da je nastala nova veda z imenom »Sindonologija«, ki ima center v Turinu in se posveča zgolj raziskavam tega prta?

 truplo je bilo v prtu le nekaj časa (36-40 ur), saj ni sledov gnitja (kar ustreza času od groba do Vstajenja);  na roki so vidni samo štirje prsti, brez palca, ki naj bi se ob pribitju žeblja v zapestje upognil;  kri iz rebrne strani je pritekla po človekovi smrti (kot beremo v Janezovem evangeliju 19,33-34, da je vojak Jezusu prebodel stran s sulico, da so se prepričali, da je že mrtev);

Če želiš izvedeti še več o Turinskem prtu in ti angleščina ne dela težav poglej na youtube (ključna beseda: Turin shroud)

 raziskave krvi so pokazale, da gre za človeško kri, skupine AB;  pristnost prahu cvetlic dokazuje prisotnost prta Jeruzalemu in drugod. Vprašanje s katerim se znanost danes ukvarja pa je, kako je lahko globinski odtis človeka prišel na tako tanko platno in je viden samo na eni strani. Leta in leta laboratorijskih raziskav rumenkastega odtisa so pokazala, da ni pigmentov, ni barv in nikakršnih barvil, niti ni sledov tekočin. Tako obstajajo različne teorije, a odgovora ni in ni. Prav tako tudi vprašanje glede starosti blaga še nima odgovora.

Skrivnost našega časa Turinski prt z vidika znanosti ostaja velika skrivnost tudi za prihodnost. Predvsem pa nam prt sporoča skrivnost trpljenja nekega človeka, ki ustreza evangeljski pripovedi in trpljenju Jezusa. Ali je bil v ta prt resnično položen Jezus in imamo odtis Božje podobe, naši veri ničesar ne doda ali odvzame. Lahko nam le še bolj utrdi vero, saj nam je Bog sam pustil dragocen spomin, da bi videli in verovali.

februar 2010 | Ministrant | 11 Ministrant_2009-10_4.indd 11

3.2.2010 15:43:51


PRiPRAVil

Boštjan Jamnik

Srečanje

Časovni trak Potrebščine Vsebina in cilji

POSEBNI PRAZNIKI (Telovo, prazn Cerkev skozi leto obhaja veliko praznikov. Poleg treh največjih, božiča, velike noči in binkošti, so tu še nekateri slovesni prazniki in posebni dnevi. Pri tem srečanju se bomo posvetili nekaterim od njih. Katere praznike praznujemo? Kaj je tako posebnega pri vsakem izmed njih? Kakšne navade poznamo v našem kraju? O teh in podobnih vprašanjih se lahko pogovarjamo na ministrantskem srečanju. model cerkvenega leta; stenski koledar; za vsakega udeleženca revija Ministrant; skupinska sveča; pisarniški pribor (zadostno število pisal, svinčniki, škarje, lepila, papir …).

10 minut

vsebina/metode material Pogled nazaj – »cerkveno leto« modeli

opozorila Na hitro ponovimo srečanje »pregled cerkvenega leta«

10 minut

Nekateri dodatni prazniki

• kartončki, pisala

Revija Ministrant je revija posebej namenjena ministrantom in ministrantkam

35 minut

Naš »ministrantski« koledar

• stenski koledar, kateri koli drugi koledar ali koledar, ki izide v okviru revije Ministrant

5 minut

Zaključni del

• besedilo, skupinska sveča

1. KORAK: Pogled nazaj – »cerkveno leto« Srečanje pričnemo s kratkim pregledom cerkvenega leta. Pri tem si lahko pomagamo s pripomočki s srečanja »pregled cerkvenega leta«. Udeleženci opazujejo modele, ki so jih sami naredili in pripovedujejo, kaj so si zapomnili. Kaj je pri določenem modelu tako posebno? Kdo zna cerkveno leto na pamet in v čem je njegov pomen?

2. KORAK: Nekateri dodatni prazniki V cerkvenem letu so zabeleženi vsi pomembni prazniki. Ministranti skušajo našteti še druge praznike, ki jih praznujemo skozi leto. Tu naštejemo praznike, ki jih praznuje celotna Cerkev, lahko pa tudi praznike, ki so značilni za posamezne pokrajine (tradicionalne procesije, romanja, žegnanja …). Na kartončke napišemo vse tiste praznike, ki jih morda še ne poznamo in jih je potrebno razložiti.

12 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 12

3.2.2010 15:43:52


kateheze

praznične procesije, prošnji dnevi) 3. KORAK: Naš »ministrantski« koledar Ministranti lahko pri tem srečanju še bolj spoznajo določene praznike in si jih vtisnejo v spomin. Zato se bomo nekaterim praznikom še bolj posvetili. Obstajajo naslednje možnosti: • Koledar praznikov Voditelj prinese s seboj velik stenski koledar; lahko pa ga skupina izdela tudi sama. V koledar vnesemo vse cerkvene praznike. Prav je, da praznike in tudi pokrajinske posebnosti dobro razložimo (glej korak 2). V koledar vnesemo tudi vse godovne dneve udeležencev. Če imamo čas, lahko pri praznikih dodamo tudi liturgično barvo, ki velja za tisti dan. Na ta način lahko naredimo lep in tudi pregleden koledar praznikov skozi vse cerkveno leto, ki ga lahko obesimo v ministrantski sobi. • Stenski plakat Cerkvene praznike opišemo s pomočjo vprašalnika (glej dodatek). Papir je lahko že vnaprej izbran glede na liturgično barvo tistega dne. Vse te pobarvane in izpolnjene vprašalnike prilepimo na skupen plakat, ki ga lahko obesimo v zakristiji ali v ministrantski sobi.

4. KORAK: Zaključni del Srečanje zaključimo v cerkvi. Skupina se zbere ob tistem znamenju, ki jih najbolj nagovarja in spominja na liturgični čas, v katerem živijo (maj = Marijin oltar; postni čas = križev pot …). Molitev izberemo glede na čas v cerkvenem letu.

• Liturgični koledar V sklopu revije Ministrant (pa tudi v drugih katoliških založbah) vsako leto izide liturgični koledar. Vsak član dobi en izvod tega koledarja. Skupaj se pogovorimo o tem koledarju. Kaj vse je zapisano na koledarju? Kateri čas cerkvenega leta obhajamo sedaj? Katero barvo liturgičnega oblačila bomo rabili prihodnjo nedeljo? … DODATEK: Vprašalnik Ime praznika: Kdaj ga praznujemo? Kaj praznujemo in zakaj? Kje ga praznujemo? Kako praznujemo? So kakšne krajevne posebnosti? Kakšno nalogo imajo ministranti pri tem prazniku? Na poseben list nariši sliko, ki ta praznik uprizarja. februar 2010 | Ministrant | 13 Ministrant_2009-10_4.indd 13

3.2.2010 15:43:52


Na pravi poti besedilo

Miha Magone se za silo preživlja s svojo tolpo. Male kraje in goljufije spadajo k vsakdanjemu kruhu mladine in otrok. Ko jim eden od načrtovanih ropov spodleti in se pri tem Mihov mlajši varovanec hudo poškoduje, Miha ne ve več, kako naprej. Pozna sicer duhovnika Janeza Boska, ki se zavzema za mladino, toda ali mu lahko zaupa? In potem je tu še Sandi, ki že dolgo stavi samo na to, kako bo Miha oropal moči. Sedaj je potreben prav poseben pogum.

❧ Thomas Brezina pripoveduje napeto zgodbo o Mihi Magoneju. Ta živi na cesti in se s svojo tolpo le za silo preživlja. Po usodnem srečanju z don Boskom zasluti, kako lahko spremeni svoj brezizhoden položaj.

❧ Velika dogodivščina, ki vliva upanje. Založba Salve Rakovniška 6, 1000 Ljubljana ������� 01 247 73 10 �-����� info@salve.si

Boštjan Jamnik

Prihajam iz župnije Šentjanž na Dolenjskem. Poklic duhovnika me je privlačil že v osnovnošolskih letih. Tako sem rad pomagal g. župniku, ter bil ministrant. S salezijanci sem prišel v stik preko duhovnih vaj za ministrante v Trebnjem, ki so jih vodili prav oni. Potem me je moja življenjska pot preko Gimnazije Želimlje, ter Teološke fakultete leta 2004 pripeljala do mašniškega posvečenja. Postal sem salezijanec duhovnik. Duhovništvo je zame v prvi vrsti dar, milost, ki sem je bil deležen pri posvečenju. Tega se vedno bolj zavedam pri sv. Evharistiji, ko po mojih rokah kruh postane Kristusovo telo; ko pri sv. spovedi smem biti priča Božjega usmiljenja. In če je duhovništvo dar, se moram jaz vedno zavedati, da sem ga prejel zastonj; da ga moram tudi zastonj in z odprtim srcem razdajati drugim. Duhovništvo mi pomeni tudi način življenja; ni le poklic z 8 urnim delavnikom. Duhovništvo je in mora vedno bolj postati način življenja – tudi mojega. In to je naloga, za katero se mora vsak duhovnik truditi vse življenje. Duhovništvo pa mi pomeni tudi priložnost, ko lahko z novimi sredstvi »z zakramenti, predvsem sv. mašo in sv. spovedjo« naredim veliko dobrega in pomagam ljudem, predvsem mladim odkrivati Boga. Sem ponosen, da sem salezijanec duhovnik. To pa pomeni, da moje duhovniško delo temelji na delu z mladimi. V Sevnici, kjer sem trenutno kaplan to poleg redne sv. maše, verouka, oznanjevanja, podeljevanja zakramenta sv. spovedi, … pomeni tudi delo v Salezijanskem mladinskem centru. Pri tem svojem delu se ne srečujem le »s pridnimi« kristjani, temveč pogosto prihajam v stik tudi z mladimi, ki v Cerkev morda ne hodijo, ki jo poznajo le od zunaj ali iz časopisov. Tudi s temi mladimi skušam navezovati stike, jim biti prijatelj in jim morda nekoč pomagati odkriti tudi Boga. Večkrat mlade vprašam, če so srečni? Sem srečen tudi jaz? To je tisto pravo vprašanje. Lahko rečem, da sem. Čeprav se vsake toliko časa pojavijo dvomi o pravilnosti moje odločitve, pa vprašanje o smiselnosti oznanjevanja evangelija, … vedno bolj odkrivam, da sem kot duhovnik zadovoljen; in če sem zadovoljen, pomeni, da sem tudi na pravi poti. Upam samo, da je z mojim delom, oznanjevanjem in življenjem zadovoljen tudi Bog.

14 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 14

3.2.2010 15:43:53


MINISTRANT MATEJ besedilo

Boštjan Jamnik Risbe Nina Potočnik

PRIBLIŽUJE SE NAJSVETEJŠI TRENUTEK SV. MAŠE.

VZAME

IN

.

STEGNE SVOJI

NAD DAROVI,

, N ATO PA M E D B E S E DA M I :

" DA N A M P O S TA N E J O T E LO I N

ZNAMENJE

.

" NAD NJIMI NAREDI

M E D P O S V E T I L N I M I B E S E DA M I

P O Z V O N I I N L J U D I S P O M N I N A TO, D A J E

PRIŠEL NA

. februar 2010 | Ministrant | 23

Ministrant_2009-10_4.indd 23

3.2.2010 15:43:57


Kamnik KJE JE BETLEHEM?

Ravne na Koroškem SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV Po treh mesecih priprave sta v nedeljo, 6. decembra, pri sv. maši sprejeli službo ministrantk Sara in Katja. Ob prisotnosti skoraj vseh ministrantov in ministrantk ter vseh zbranih pri sv. maši sta izrekli svojo odločitev postati ministrantka in obljubili zvesto opravljanje ministrantske službe. Prejeli sta blagoslovljeni ministrantski obleki in prvič ministrirali pri sv. maši. Po sv. maši so vsi ministranti z veseljem sprejeli novi ministrantki in prejeli skromna Miklavževa darila.

Za božič smo se ministranti v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku odločili in daritveni oltar okrasili tako, da smo otipljivo in vidno prikazali točen kraj, kjer se je rodil Jezus. Pod vodstvom ministranta Antona Špenka smo izdelali zemljevid, ki predstavlja Rimsko cesarstvo v Jezusovem času, ki ga je vodil takratni cesar Avgust, že omenjeno osebo smo dodali zraven zemljevida kot doprsni kip. Na drugi strani zemljevida zraven oltarja pa so se iz zraka spuščali oblaki, na katerih so stali angeli. Ti dve sliki prikazujeta odrešenje na eni strani in vodstvo na drugi strani. Angeli se ustavijo nad Betlehemom. Za to nelahko delo smo se odločili zaradi naših sošolcev, ki žal ne hodijo vsi k verouku, jaslice pa pridejo pogledat.

Kapla na Kozjaku VESELI SMO NOVIH MINISTRANTOV V nedeljo, 24. januarja, smo na Kapli v službo mašnih strežnikov sprejeli nove člane. Za ministrantsko službo so se odločili Lavra Garmut, Anamarija Kelenberger in Tomaž Rihter. G. župnik Igor Glasenčnik je zanje pripravil lep sprejem, se jim zahvalil za njihovo pripravljenost in jim zaželel, naj bo njihovo ministriranje Bogu v čast, župniji v korist, staršem v ponos in njim samim v veselje. Mateja Rihter

24 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 24

3.2.2010 15:44:04


s terena ZGODILO SE JE...

Jarše SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV Meseca novembra v župniji Jarše navadno sprejmemo v ministrantske vrste nove ministrante. Lanskega novembra, natančneje v nedeljo, 29. novembra 2009, so bili med ministrante sprejeti: Toni Urankar, Sven Lavrač, Jaka Fašing in Tomaž Pograjc. Obred sprejema je potekal med sv. mašo, po pridigi. Na župnikovo vprašanje: "Ste pripravljeni kot ministranti vestno in z veseljem služiti Bogu pri sveti maši in drugih obredih?" so ti fantje na glas odgovorili: "Sem pripravljen." Nato sta jih dva starejša ministranta, Tomaž Kastelic, voditelj ministrantov, in Tilen Zupanc Oberwader, zelo prizadeven ministrant, odpeljala v zakristijo, kjer so se oblekli v ministrantske obleke. Ko so se vrnili pred oltar, je župnik Janez Kvaternik vsakemu posebej čestital, da je postal ministrant. Tako ima župnija Jarše sedaj 16 ministrantov, ki radi ministrirajo ob nedeljah in delavnikih. JK

MOJE POČUTJE OB OPRAVLJANJU MINISTRANTSKE SLUŽBE Dober dan! Moje ime je Anže. Star sem 8 let. Ministrantsko službo opravljam že približno 2 leti. Imam veliko prijateljev, nekateri so tudi ministranti. Z ministranti se srečamo vsako soboto ob 9.00 zjutraj. Tam se učimo, zabavamo in igramo. Imamo zelo prijaznega župnika, ki nam omogoča vse to. Včasih se celo zabava z nami. Kot ministrant se počutim zelo dobro in lepo. Rad opravljam to delo, saj se pri sv. maši počutim, kot da bi me Jezus držal v svojih varnih rokah in v veselje mi je služiti Bogu. Anže Oršič

Novo mesto – Sv. Lenart SPREJEM NOVIH MINISTRANTOV Na Lenartovo nedeljo, 8. novembra 2009, smo v ministrantske vrste sprejeli 6 novih ministrantov. Še posebno veselje za župnijo je bilo sprejem ministranta Martina Muhiča, ki je tako stopil na pot za svojimi tremi brati, ki že ministrirajo. Najstarejši Andraž je tudi predsednik naših ministrantov. Vsem želimo vztrajnosti. p. Simon Peter Berlec

februar 2010 | Ministrant | 25 Ministrant_2009-10_4.indd 25

3.2.2010 15:44:13


s terena ZGODILO SE JE... Beltinci DUHOVNA OBNOVA MINISTRANTOV ŠKOFIJE MURSKA SOBOTA V soboto, 12. decembra 2009, je bilo v župniji Beltinci škofijsko srečanje ministrantov z adventno duhovno obnovo. Srečanja se je udeležilo 96 ministrantov iz 14 župnij naše škofije. Najprej smo skupaj molili molitveno uro pred izpostavljenim Najsvetejšim v župnijski cerkvi sv. Ladislava. Po molitvi smo se skupaj odpravili v kulturni dom, kjer je potekal kviz z adventno duhovno obnovo. Najprej so sledila vprašanja o evharistiji, nato o Janezu Frančišku Gnidovcu in na koncu o Lojzetu Grozdetu. Med vsakim tematskim sklopom je potekala duhovna obnova. Med prvima temama so ministranti vsake župnije zase risali svoje simbole v letu evharistije in zraven dopisali njihove predloge, kako bi se kot ministranti pripravili na slovenski evharistični kongres. Dovolite, da posredujem nekaj njihovih predlogov in sklepov: - redni obisk svete maše, - redno hoditi k spovedi, - druženje z duhovnikom, - pomagati okoli cerkve, - zahvaljevali bi se Kristusu, - ko bo izpostavljeno Najsvetejše, bomo vsi ministrirali, - lepo bi se obnašali, - molitev po sveti maši pred tabernakljem, - preučili zgodovino kongresov, da bi znali povedati kaj o tem. In na koncu smo si pogledali simbol kongresa. Med drugima temama smo si ogledali slike z evharističnega kongresa leta 1935 v Ljubljani, ki jih lahko najdemo tudi na spletni strani evharističnega kongresa. Ob koncu kviza nas je obiskal in nagovoril naš dosedanji škof ordinarij in novoimenovani mariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek. Ministrantom je v pozdravu izročil pozdrave novoimenovanega murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Zaupal jim je pa tudi, kako se je on odločil, da je stopil na pot duhovništva. In ministrante povabil, da pogumno stopijo na pot, kamor jih kliče Gospod. Namreč, nekatere kliče, da postanejo duhovniki, druge, da postanejo dobri očetje. Nekatere kliče, da postanejo redovnice in tudi nekatere, da postanejo dobre mame. Pomembno je, da se odzovemo na Jezusov klic. Na koncu je škof razdelil nagrade prvim trem in ostalim v spomin ter kot pripravo na evharistični kongres knjižice z razlago svete maše. Na kvizu so prvo mesto zasedle tri župnije, ki so zbrale vse možne točke. Zanimivo je tudi, da iz vsake dekanije naše škofije prihaja ena župnija. To so župnije: Ljutomer, Tišina in Turnišče. Sledilo je kosilo, pri katerem smo ministrantom hrano postregli zbrani duhovniki skupaj z gospodom nadškofom pomočnikom, in po kosilu spokorno bogoslužje ter priložnost za sveto spoved. Besedilo Marjan Pučko, fotografije Simon Slana in Matej Kranjec

26 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 26

3.2.2010 15:44:14


Kostanjevica v Novi Gorici SREČANJE FRANČIŠKANSKIH MINISTRANTOV

s terena ZGODILO SE JE...

Že tradicionalno srečanje ministrantov iz župnij, kjer delujemo slovenski frančiškani, je tokrat potekalo v samostanu Kostanjevica v Novi Gorici. Zbralo se je preko 50 ministrantov s svojimi voditelji. Voditelj sveta za duhovne poklice v frančiškanski provinci, p. Simon Peter, je najprej vse zbrane v cerkvi Gospodovega oznanjenja lepo pozdravil in jim zaželel, da bi se tu dobro počutili. Nato sem skupaj s kapelskimi ministranti izpostavil Najsvetejše, pred katerim smo vsi skupaj molili pripravljeno molitev. Po blagoslovu je sledila predstavitev zgodovine samostana, cerkve, knjižnice in grobnice, nakar smo si vse to še ogledali. S posebnim zanimanjem so ministranti vstopali v grobnico in lepo prenovljeno knjižnico. Vsemu temu je sledila še adventna delavnica. Vsaka skupina je morala izdelati jasli za Jezusa, pri tem pa so imeli na voljo le škarje in »špago«. Ves ostali material, ki so ga potrebovali pri izdelavi, pa so si morali poiskati po kostanjeviškem hribu. Dobre pol ure trajajoča delavnica je pokazala, da so ministranti pravi umetniki. Zelo težko se je bilo odločiti, katere jasli so najlepše, zato je vsaka skupina dobila paket bombonov, ki jih je morala podariti skupini, ki je po njihovem mnenju naredila najlepše jaslice. Dva zavitka bombonov so dobili ministranti iz župnije Bežigrad. Čas je hitro tekel in bili smo že pošteno lačni, zato smo se zbrali v samostanski dvorani, kjer smo skupaj zmolili, nato pa smo se postavili v vrsto, kjer se je delila dobra pašta s tuno, paradižnikom ali maslom. Pašta je zelo hitro pošla. Pika na i vsega dogajanja pa je bil obisk kostnice v Oslavju v Italiji; to je kostnica vojakov iz prve svetovne vojne, kjer je pokopanih 60.000 vojakov, pretežno Italijanov, nekaj pa tudi vojakov drugih narodnosti. Ministrantom je bil ta obisk zelo zanimiv in atraktiven. Bogu hvala za čudovit sončen dan, ki je bil sicer burjast in hladen. Hvala dobrim gospodinjam za pripravljeno kosilo in hvala vsem, ki so to srečanje pripravili in vodili. Vsi skupaj smo doživeli, da takšna in podobna srečanja utrjujejo medsebojno poznanstvo in povezanost. Pogrešali smo ministrante s Štajerske, Gorenjske in Obale. Vsem manjkajočim tako ministranti iz Ljubljane: Centra, Šiške, Bežigrada in Viča ter Novega mesta in Nove Gorice pošiljamo prav prisrčne pozdrave in kličemo nasvidenje drugo leto na naslednjem srečanju. p. Krizostom

februar 2010 | Ministrant | 27 Ministrant_2009-10_4.indd 27

3.2.2010 15:44:35


gibljive slike filmsko platno

Spo

besedilo

Natalija in Tilen Mlakar www.avatarmovie.com

FoToGRAFiJe

Zgodba se dogaja v 22. stoletju na čudovitem planetu Pandora. V objemu neokrnjene narave v sožitju in skrivnostni povezanosti živijo rastline, živali in Na'viji, ljudem podobna bitja.

V zgodbo stopimo skozi oči Jaka Sullyja, nekdanjega marinca, ki je na invalidskem vozičku. Rekrutirajo ga na Pandoro, kjer mogočna korporacija izkopava redki mineral, ki je ključnega pomena za rešitev zemeljske energetske krize. Kot poskus diplomatske rešitve spora z lokalnim prebivalstvom Pandore so ustvarili Program Avatar. Avatar je biološko telo, plod genetskega mešanja človeške in na'vijske DNK. Upravlja ga človek (med drugimi tudi Jack), tako da je zavest človeškega upravljavca telesa povezana s telesom Avatarja. Tako lahko preživi tudi v za človeka strupenem ozračju Pandore.

Scenarij in režija Avatarja sta delo Jamesa Camerona, ki je med drugim režiral že Terminatorja (1 in 2) in Titanik. Cameron je scenarij napisal že leta 1995, a takrat tehnologija še ni dovolj napredovala, da bi svojo idejo lahko uresničil.

Jake je na Pandori »ponovno rojen« v svojem novem telesu, s katerim lahko spet hodi. Njegova naloga je, da se pomeša med Na'vijce. Le-ti so namreč postali glavna ovira pri izkopavanju dragocene rudnine. Med odkrivanjem novega planeta Jake skoraj umre, toda življenje mu reši Neytiri, hči poglavarja na'vijskega plemena. Jakea pleme sprejme medse. Odloči se, da ga bo poskušalo naučiti postati eden izmed njih. Za učiteljico mu določijo ravno Neytiri. Kmalu se zapleteta v niz preizkusov in pustolovščin, povezanih s tem, kako postaneš pravi član klana Na'vijcev. Jake vse bolj spoznava nov način življenja in lepo Neytiri. Življenje na Pandori mu postaja bolj in bolj všeč. Prestane celo vse preizkuse in pleme ga sprejme medse. Dobi svoje mesto v skupnosti. Toda ljudje, ki so Jakea poslali med Na'vijce, postajajo nestrpni. Na vsak način hočejo domačine izseliti in začeti izkopavati želeni mineral. Tako je Jake postavljen pred zadnji, najtežji preizkus: pred bitko, ki bo odločala o usodi celotnega planeta Pandora.

Pri snemanju so igralci, ki so igrali Na'vijce, nosili posebne obleke z velikim številom kamer, ki so odčitale vsak njihov gib. Z računalnikom so nato njihova telesa preoblikovali v telesa Na'vijcev. James Cameron je s Pandoro ustvaril čisto svojstven svet. Na'vijci so skoraj dvakrat višji od ljudi in imajo modro kožo, večina kopenskih živali ima šest nog, drevesa pa so visoka tudi po več kilometrov. Veliko ljudi se je po ogledu filma spopadalo z depresijo in samomorilnimi mislimi, saj so si tudi oni tako močno želeli zaživeti v idiličnem svetu Na'vijcev. Avatar je »najdražji film vseh časov« – zanj so odšteli vrtoglavih 500 milijonov dolarjev.

28 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 28

3.2.2010 15:44:39

Film pa nas Am Ind tem bre pa

Av obč Op rav pos člo

Zav in v črn poo dom tud

Poj odn ona kom ki j

Pom gle da Pan mo vel Av pos žel

Ka pri vtis neo


z neta zanimivosti iZbRsKAlA

Sporočilo filma

om

Film Avatar prinaša več dobrih sporočil, pa tudi nekatera zavajajoča. Spominja nas na primer evropskega osvajanja Amerike, pri katerem so Evropejci Indijance skoraj popolnoma iztrebili. S tem nas opozarja na pogosto človekovo brezbrižnost in nasilje do drugih, sploh pa do tistih, ki jih ne razume.

)

Avatar nas spodbuja, naj naravo občudujemo in živimo z njo v sožitju. Opozarja na človekovo brezbrižno ravnanje z naravo in na katastrofalne posledice, ki jih to lahko prinese človeštvu in našemu planetu.

j

kim

t

imi

cev.

– ov

Natalija Mlakar

Zavedati pa se moramo, da so liki in vsa zgodba v filmu prikazani zelo črno-belo. Poveljnik človeške vojske je poosebljeno sovraštvo in predsodek proti domačinom, zato ne odneha z nasiljem, tudi ko so ljudje že poraženi. Pojavlja se tudi skorajda malikovalski odnos do narave. Na'vijci naravo častijo, ona pa na določen način z njimi tudi komunicira. Tukaj ni prostora za Boga, ki je vso naravo ustvaril. Pomembno je tudi vedeti, da film v gledalcu po koncu lahko zapusti željo, da bi tudi sam zaživel v čudovitem svetu Pandore, in vtis, da je to morda celo mogoče. Tako lahko na spletu najdemo veliko pričevanj ljudi, ki so po ogledu Avatarja postali depresivni in jim je postalo resnično življenje nesmiselno, saj želijo živeti na Pandori. Kakor koli že, Avatar je v vsakem primeru film, ki v gledalcu pusti globok vtis. Ogled te težko pusti hladnega in neočaranega.

Ob poplavi spletnih strani želimo najti tudi kaj zase. Stran, na kateri bi našli koristne informacije. Ena izmed takšnih je www. unipas.si. Spletna stran, na kateri lahko najdemo termine duhovnih vaj, aktualno dogajanje na »duhovni sceni« in še marsikaj več.

Prav tako je zanimiva stran »Suma« na naslovu www.rtvslo.si/suma, kjer lahko najdete poročila o različnih dogajanjih z mladinskega področja, prav tako pa tudi predstavitve mladinskih skupin.

Na youtubu si lahko ogledaš naslednji zanimiv filmček: Zakaj sem katoličan? www.youtube.com/watch?v=qAQljHmBNbk

februar 2010 | Ministrant | 29 Ministrant_2009-10_4.indd 29

3.2.2010 15:44:42


zimske

olimpijsk Aljaž Škrjanec FoToGRAFiJe www.oyimpic.org; www.vancouver2010.com PRiPRAVil

DRAGI MINISTRANT, DRAGA MINISTRANTKA! OLIMPIJSKE IGRE SE ŽE NESTRPNO PRIBLIŽUJEJO. V VANCOUVRU V KANADI BODO POTEKALE OD 12. DO 28. FEBRUARJA TEGA LETA. NAVIJAJMO ZA NAŠE ŠPORTNIKE, DA BODO ČIM BOLJŠI IN ZAŽELIMO JIM VELIKO SREČE!

Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 izpeljane v francoskem Chamonixu. Na njih je sodelovalo 258 športnikov iz 16 držav. Zimske olimpijske igre so bile, tako kot poletne, na vsaka 4 leta in so sovpadale na isto leto. Leta 1986 se je MOK (Mednarodni olimpijski komite) odločil, da zimske in poletne olimpijske igre loči in od takrat se izmenoma prirejajo na vsaki dve leti.

30 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 30

3.2.2010 15:44:52


ske igre Leta 1936 so bile ZOI v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Naslednje igre so bile zaradi Nemčije ter vojnega in povojnega obdobja izpeljane šele leta 1948 v Sant Moritzu (Švica).

Igre v ameriškem Squaw Valleyju leta 1960 so bile prelomne za vso športno javnost, saj so tekmovanja prvič v zgodovini potekala pred televizijskimi kamerami, otvoritveno slovesnost pa je režiral slavni Walt Disney.

Tudi mi smo že gostili zimske olimpijske igre. V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so bile leta 1984 v Sarajevu.

februar 2010 | Ministrant | 31 Ministrant_2009-10_4.indd 31

3.2.2010 15:45:05


mojstri sakralnih obrti

Gospod župnik, kje ste

besedilo iN FoToGRAFiJe

Grega Valič, sdb

K sestram ponavadi prihajajo novomašniki naročat svoj prvi, novomašni plašč. Seveda morajo imeti idejo, kakšen plašč si želijo. Če kdo ideje še nima, včasih pomaga, da si ogleda fotografije kakšnega že narejenega plašča, da se lažje odloči, kaj bi rad imel.

V decembru sem obiskal šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Zato sem se zapeljal do Maribora. Saj vem, da mi ne bi bilo potrebno hoditi (voziti se) tako daleč, da bi srečal šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, vendar sem šel v Maribor z določenim namenom. V Mariboru je skupnost že omenjenih sester, ki se ukvarja z izdelavo mašnih plaščev. Niso edine v Sloveniji, ki izdelujejo mašne plašče, so pa edine, ki jih izdelujejo z ročnim vezenjem. Ne boste verjeli, ampak vezilnico si je v svoji škofiji zaželel škof Anton Martin Slomšek, tako Ko so vzorci narisani na blagu, jih je da so sestre v Mariboru potrebno izvesti. Nekaj dela se da že davnega leta 1864 opraviti strojno s šivalnim strojem, večino pa je potrebno narediti ročno. začele z izdelavo Seveda je pri tem delu potrebno veliko mašnih plaščev in potrpežljivosti in ljubezni, da nastanejo tudi drugih cerkvenih lepi mašni plašči, ki jih duhovniki uporabljajo pri svetem bogoslužju. predmetov iz blaga.

Ko je enkrat ideja jasna, je potrebno izbrati primerno blago in barve, ki se bodo ujemale z vezeninami (okraski). Vredno je prisluhniti mnenju sester, ki znajo dobro svetovati glede izbire barvnih odtenkov.

Ko je blago izbrano, je nanj potrebno s svinčnikom narisati skico okraskov in motivov. Seveda je to delo zahtevno, ker je potrebno biti natančen in imeti mirno roko.

32 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 32

3.2.2010 15:45:17


? šč a l p i p e l a t i l i p u k a p e Med samo izdelavo plašča je dobro priti pogledat, kako delo napreduje. Včasih se je potrebno še kaj posvetovati. Dokler se plašč še izdeluje, se še da kakšno stvar dopolniti ali spremeniti. Šele ko se plašč izdeluje, se vidi, kako se barve medsebojno ujemajo. S primerjanjem barv plašča in sukanca se morda ne da videti vsega.

Po mnogih potrpežljivih urah dela je plašč narejen. Sledi ogled in pomerjanje. Na fotografiji sta zadovoljni novi lastnik plašča in s. Gizela Knez, ki vodi vezilnico v Mariboru.

Dragi ministranti, če bo kdo od vas kot novomašnik kdaj sam naročal plašč, naj se le spomni na ta članek in na šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Vendar morate biti z naročilom pravočasni, saj zaradi zahtevne in počasne ročne izdelave sestre lahko izdelajo le pet plaščev vsako leto.

februar 2010 | Ministrant | 33 Ministrant_2009-10_4.indd 33

3.2.2010 15:45:29


mini obvestilnik

Ministrantski izlet v Budimpešto in romanje v Pannonhalmo Madžarska, 27. - 29. april 2010 | 1. dan | Blatno jezero Hievez (turistični kraj ob Blatnem jezeru) Zalavar (začetki delovanja Cirila in Metoda) | 2. dan | Budimpešta (ogled mesta in namestitev) | 3. dan | Pannonhalma (romanje, duhovna obnova) Cena 90 € (v ceno je vključen prevoz + 2x polpenzion + animacija + vstopnine)

Informacije: Jure Ferlež, Škrabčev trg 15, 1310 Ribnica Mobitel 051/365 761, e-mail: jureee@gmail.com Prijave: pri svojem škofijskem referentu za ministrante Prijavite se najkasneje do: 15. marca 2010 (ali do zapolnitve mest)

Prijavnica za ministrantski izlet v Budimpešto in romanje v Pannonhalmo Ime in priimek Naslov

VERŽEJ 2010 Vsako leto je v Marijanišču na začetku zimskih počitnic dvodnevno srečanje ministrantov in ministrantk iz škofije Murska Sobota. To srečanje bo »v stilu oratorija«: razne igre, kateheze, delavnice, delo po skupinah, družabni večer in še marsikaj zanimivega. Druga leta je bilo na teh srečanjih nad 60 udeležencev. Letos bomo spoznali življenje sv. Janeza Vianneyja in se zbližali z evharistijo. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli naši animatorji. Pridi, super bo! Začetek: v ponedeljek, 22. februarja ob 9.00

Št. osebnega dokumenta Datum rojstva

S podpisom otroku dovoljujemo, da se udeleži programa in sprejemamo vso odgovornost.

Župnija Telefon, e-mail Podpis staršev

DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE IN MINISTRANTKE

Datum

Zaključek: v torek, 23. februarja ob 13.00 Poleg pribora za osebno higieno in zimske športne opreme vzemite s seboj tudi rjuhe ali spalno vrečo, sobne copate in Sveto pismo. Prispevek: 25 € po osebi; dogovorite se z vašimi duhovniki! Mobiteli, MP3-ji in podobni aparati naj ostanejo doma! Za morebitne nujne klice bo na razpolago »dežurni« GSM: 031 319 242.

34 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 34

3.2.2010 15:45:43


mini

AVToR

SKOP ČLOVEK, STISKAČ

GESLO

Marko Drešček

MAMIN ZAKONSKI PARTNER

RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO

KRUŠNO ŽITO, KRMA ZA KONJE PAVLE ZIDAR

ZELO VELIKA JUŽNOAMERIŠKA KAČA

ŽENSKO POKRIVALO

RIHARD JAKOPIČ

PRTIČ NA DUHOVNIKOVEM VRATU IN RAMENIH

SESTAVINA ČOKOLADE V NJEJ KUHAMO KOSILO PODZEMNA CEV MATEMATIČNI ZNAK ZA MNOŽENJE

MATJAŽ TANKO

GOSJI ALI RAČJI GLAS

VLADO DIMOVSKI

OBROBA SLIKE

NAŠA IGRALKA KRANJC

CERKVENO GLASBILO NA KORU

RUSKO ŽGANJE LOJZE UDE TONE KUNTNER STAR CITROENOV AVTO

DEL BOKSARSKE TEKME, KI TRAJA 3 MINUTE

PRVI ZLOG TACE BOJAN KRIŽAJ

ŠTEFAN GALIČ POLONA VETRIH NAJVIŠJE GOROVJE V EVROPI

RIBJE JAJČECE

Izžrebani nagrajenci iz 3. številke Ministranta so: Maja Plavčak, Rogaška Slatina; Katja Ferenc, Lendava; Vid Planjšek, Žetale. Čestitamo! Geslo tokratne križanke pošljite na dopisnici ali po e-pošti mini@salve.si do 28. februarja 2010. Ne pozabite pripisati svojega naslova. februar 2010 | Ministrant | 35 Ministrant_2009-10_4.indd 35

3.2.2010 15:45:46


razvedrilo mini uganke

PRiPRAVil

Boštjan Jamnik

Na obisku pri Abrahamu in Sari Nekega dne so k Sari in Abrahamu prišli na obisk trije možje. Abraham je goste pogostil. Poišči pravilne odgovore, skrite v spodnjih besedah.

Kaj so trije možje obljubili Sari, da bo dobila? RKOFLVMIL MISINAFPE ELEPOSMIT PREBALGD

Kaj je Abraham ponudil gostom? RKRUHAMIL POMALIMNI ETELIČKAČD ELEPOSMITŠ

Kam se je skrila Sara? HEOVMSOL VFMIJSGBA BIŠOTORKA HIŠOČEKLAV

Pastir David David je kot mlad fant pasel ovce. Pri sebi je imel vedno palico in fračo. S tem orožjem je branil ovce pred zvermi. Davidov oče je imel različne živali; le dve ovci na tej sliki pa sta si čisto enaki. Si ju že našel?

36 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 36

3.2.2010 15:45:48


prim. Lk 2,21-38

Otrok Jezus v templju

Kot je bilo tedaj v navadi, sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj. Tam sta srečala starčka Simeona in prerokinjo Ano. Oba sta spoznala, da je ta otrok rešitelj izraelskega ljudstva in celega sveta. Koliko je bil Jezus tedaj star? Spodaj napiši imena stvari; začetnice besed pa so tudi rešitev te naloge.

11

Jezusov krst Mr 1,9-11

leširp ej ind etsiT v aterazaN zi suzeJ ej ag zenaJ ni ijelilaG žrB .unadroJ v litsrk ,edov zi lipots ej ok ,aseben ladelgaz ej ni ,ojaripzar es ik lačšups ej es ik ,ahuD .bolog rokak jnedan salg ej es lašilsaz nI jom is iT» :seben zi ,niS inejlbujl .inejlbujL ,niS jom ilA mami jobet dan «.ejlesev

Kdo je Jezusa krstil? a. Janez b. Samuel c. Jožef

V kateri reki je bil Jezus krščen? a. Nil b. Donava c. Jordan

Jezus je pri krstu zaslišal glas. Kdo mu je spregovoril? a. Bog iz nebes Katere so bile besede, ki jih je izrekel b. angel neznani glas? c. skušnjavec a. ta je moj ljubljeni služabnik b. ta je moj ljubljeni sin c. ta je moj neposlušni sin Katera žival je simbol Svetega Duha? a. kača b. orel Katere tri stvari danes spadajo h krstu? c. golob a. voda, sveča, belo oblačilo b. olje, prstan, voda c. sveča, spovednica, obhajilo

februar 2010 | Ministrant | 37 Ministrant_2009-10_4.indd 37

3.2.2010 15:45:51


mini poster ZABAVNI POUK Poster Cerkveno leto lahko uporabimo kot katehetski ali ministrantski pripomoček. Spodnjo risbo ministranti ustrezno pobarvajo glede na bogoslužne čase in vpišejo praznike. Risbo lahko tudi fotokopiramo in razdelimo skupini za nalogo ...

38 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 38

3.2.2010 15:45:56


Jezusove prilike 10

HUDOBNI SLUŽABNIK

© 2002 Groupe Fleurus-Mame, Pariz

februar 2010 | Ministrant | 39 Ministrant_2009-10_4.indd 39

3.2.2010 15:45:59


Po Lukovem evangeliju 18,21-35 Ministrant revija za mašne strežnike ISSN 0353-0485 izide šestkrat v šolskem letu NASLOV Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana

01/427 73 10 E-POŠTA mini@salve.si GLAVNI UREDNIK Boštjan Jamnik OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Suhoveršnik Grega Valič IZDAJA založba Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Povše, Ljubljana celoletna naročnina 7,10 € TELEFON

FOTO NA NASLOVNICI

40 | Ministrant | februar 2010 Ministrant_2009-10_4.indd 40

3.2.2010 15:46:02


Ministrant_2009-10_4  

Revija za mašne strežnike

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you