Ministrant_2009-10_2 by Revija Ministrant

SKUPAJ ZA BOGA

t n a r t s i Min nike revija za mašne strež

| letnik 29 | oktober

2009 | št.

Jezus čudežno ozdravlja sk om mara Zakristijska Ministrantov poster

KATAKOMBE oktober 2009 | Ministrant | 1 Ministrant_2009-10_2.indd 1

22.10.2009 11:11:08

vsebinaMinistrant mini

revija za mašne strežnike | letnik 29 | oktober 2009 | št.

4 Maribor – stolnica

23 Romanje na Češko

29 Zanimivosti z neta

6 Jezus čudežno ozdravlja

24 Duhovne vaje v Želimljem

30 Bob

7 Tabernakelj in večna luč

24 Izlet v neznano

32 Kako nastane duhovniško oblačilo

8 Pšenica

25 Ministranti v slovenskem Nazaretu

34 Obvestilnik

9 Angel Bonetta

26 Savio kamp 2009

35 Križanka

10 Ministranti in jaz

27 Kodeljevski ministranti

36 Razvedrilo

12 Katakombe

27 Srečanje PROjevcev

38 Zakristijska omara

14 Ministrant Matej

28 La vita é bella

39 Jezusove prilike

2 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 2

22.10.2009 11:11:19

»šefova« uvodna beseda

BESEDILO

Boštjan Jamnik, urednik Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Dragi ministranti in ministrantke Si se že kdaj zahvalil/a mami za odlično kosilo? Si rekel/a hvala učitelju, ki ti je pomagal razumeti učno snov? Si se zahvalil/a bratu za podarjeno čokolado? Ali pa staršem za čudovito novo obleko? Si se kdaj zahvalil/a Bogu zato, da je prišel na svet in da je prisoten med nami… Velikokrat rečemo, da nam to pripada. To je naša pravica. Samoumevno nam je, da v jeseni drevje, trta bogato rodi; samoumevno nam je, da so police v trgovinah polne; samoumevno nam je, da imamo službo; samoumevno nam je, da smo zdravi; ne postavimo si vprašanja, kako to, da sploh smo, da obstajamo? Vse nam je samoumevno. Mamica se je s svojim otrokom sprehajala po morski obali. Zavila je na pomol. Otrok je na koncu pomola zagledal barčico, na kateri je delal ribič. Ves vesel je stekel proti njej in padel v morje. Ribič se je pognal v morje in otroka rešil. Ne morete si misliti, kako je bila njegova mati vesela. Odšla sta domov. Drugi dan je ista mati zopet stopala po pomolu. Namenila se je proti ribiški barki. Ribič – isti kot prejšnji dan – je pomislil: »Prav gotovo prihaja, da se mi bo zahvalila, mi morda še kaj podarila«. In ko je mama prišla do barke, ga je na hitro vprašala: » Ste vi morda tisti, ribič, ki je rešil mojega otroka«. »Ja seveda, je odgovoril ribič«. Mama pa mu je odgovorila: »Ste morda našli njegovo kapo?« Kaj nam želi povedati naslednja zgodba? Da ljudje veliko prehitro pozabimo na vse darove, na vse pozitivno, ki ga prejemamo v življenju. Z drugimi besedami; vse nam je samoumevno. Jesenski čas in še posebej zahvalna nedelja pa nas opozarja, da se moramo znati za stvari zahvaljevati. Za kaj smo lahko konkretno hvaležni? Za točo in viharje, ki so nas v večini obšli? Za razumevanje v družini? Za to, da smo vsi zdravi? Za to, da v letošnjem letu ni nihče umrl od naših najbližjih, da ni bilo nobene nesreče? Da sem naredil šolo? Da se smemo vsako nedeljo pri sv. maši srečati z Jezusom… ZA VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ, HVALA TI BOG!

oktober 2009 | Ministrant | 3 Ministrant_2009-10_2.indd 3

22.10.2009 11:11:27

na obisku ministrantska skupina

Maribor – stolnica Smo ministranti iz mariborske stolnice in smo različnih starosti od sedem let naprej. Naša ministrantska skupina šteje dvajset ministrantov. Srečujemo se ob sobotah dopoldan in ob drugih priložnostih, ko je le mogoče. Skupino vodi naš stolni župnik dr. Stanko Lipovšek skupaj z župnijskim upraviteljem Igorjem Novakom, ki je bil v naši župniji do nedavnega stolni kaplan. Tako smo skupaj z njim večkrat kam poromali, posebej lepo je bilo vseslovensko romanje ministrantov v Mariazell, večkrat smo se odpravili na Pohorje in na morje, skratka vedno se je kaj lepega dogajalo. V letošnjem pastoralnem letu

smo posebej ponosni, da smo obhajali in še obhajamo Slomškovo leto ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor in 10. obletnico njegove beatifikacije. Slomškov prihod v Maribor je še posebej pomemben za našo župnijo, ker je z njegovim prihodom do takrat mestna župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika postala škofova cerkev – stolnica – katedrala. Zato smo tudi z veseljem sodelovali na vseslovenskem Slomškovem slavju na mariborskem nogometnem stadionu »Ljudski vrt«. Skupaj z drugimi ministranti iz vse Slovenije smo pomagali duhovnikom, da so prišli do vseh ljudi na tribunah stadiona in jim razdelili sv. obhajilo. To je bilo za vse nas nekaj posebnega in nepozabnega. Bl. škof Slomšek nam je tako postal še bližji in mu želimo biti podobni predvsem v njegovi predanosti Bogu in Cerkvi.

Vsem, ki berete revijo Ministrant pa pošiljamo lepe pozdrave

iz Maribora in vam kličemo: vedno dobrodošli v mariborski stolnici, kjer smo doma!

4 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 4

22.10.2009 11:11:35

oktober 2009 | Ministrant | 5 Ministrant_2009-10_2.indd 5

22.10.2009 11:11:59

leto evharistije

JEZUS ČUDEŽNO OZDRAVLJA BESEDILO

Gašper M. Otrin

Lurd v Franciji. Tisoči in deset tisoči romajo v ta kraj, kjer se je v votlini pred 150 leti deklici Bernardki prikazovala Marija. Romajo predvsem bolni in se priporočajo Mariji, da jim pomaga v njihovi bolezni. Tam hranijo poseben dnevnik, kjer so zapisani in potrjeni mnogi čudeži ozdravljenja od hudih in neozdravljivih bolezni.

Jezus – evharistija ozdravlja Nekaterim čudežem je bil priča tudi pater Henrik Vadon, ki je deloval v Lurdu v 19. st. Takole pripoveduje: Dne 21. avgusta 1880, prvi dan velikega romanja, je potekala velika procesija iz cerkve proti čudežni votlini. Bilo je nad tisoč duhovnikov in nepregledna množica bolnikov, ki so med procesijo stegovali svoje onemogle roke proti Jezusu v monštranci in ga prosili, da se jih usmili. Približal se je trenutek, ko je šla procesija mimo nas, na svoji strani sem imel štiri bolnice, ki so blede in slabotne ležale na postelji in vzdihovale. Kar naenkrat se vzdigne s postelje bolnica, bleda kakor marmor, in se vrže med ljudstvo ter v solzah glasno vpije: »Jaz sem zdrava, jaz sem zdrava.« Jezus ozdravlja slepoto Komaj smo naredili par korakov, se zaslišijo v daljavi novi glasovi: »Čudež, čudež.« Slepo dekle je spregledalo, sem slišal in tudi govoril z njo po končani procesiji. Izvedel sem, da ji je ime Marija, da ima devetnajst let in je popolnoma oslepela pred dvema letoma. O tem je pričal tudi duhovnik, ki jo je spremljal. Čudež so preiskali tudi strokovnjaki in ga prišteli med enega največjih čudežev v Lurdu.

»Videla sem Jezusa« Drugi dan se je spet vila procesija in zopet sem bil priča čudežu, ki se je zgodil pri studencu v votlini. Gospa z imenom Facy, mati desetih otrok, se je v bolezni bojevala s smrtjo. Poleg nje so stale sestre usmiljenke, ki so jo želele položiti v čudežni studenec. Ustnice bolnice so obledele, začela je globoko vzdihovati, vsi smo pričakovali konec. V tem trenutku smo zaslišali zvonček, bližala se je procesija s Svetim Rešnjim

Telesom. Takoj ponesejo Facy bliže k procesiji ter jo polože na posteljo. Medtem se je približalo Najsvetejše. A glej! Kakor zbujena iz smrti vzdigne bolnica glavo, odpre oči in steguje roke proti monštranci. Zdrava vstane s postelje in se vrže pred Najsvetejše. Ko sem jo pozneje vprašal, kaj je čutila v onem trenutku, je odgovorila: »Videla sem Jezusa, ki mi je rekel: Vstani in hodi! In jaz sem vstala in sem hodila.«

6 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 6

22.10.2009 11:12:03

TABERNAKELJ IN VEČNA LUČ Na kaj pomislite ob besedi »majhen šotor«? Ob mrzlih dneh z otožnostjo pomislim na poletne noči, ko smo iz šotorov opazovali zvezdnato nebo ter na občutek varnosti in varstva v šotoru. Kakšno povezavo lahko najdete med to »šotorsko idilo« in tabernakljem?

BESEDILO

Simone Honecker Anja Japelj

ILUSTRACIJA

Mnogi boste rekli, da tabernakelj izgleda kot majhna stenska omara in sploh ne spominja na šotor … To vam rada verjamem, vendar bo povezava jasnejša, ko boste vedeli, kaj beseda tabernakelj sploh pomeni. Izhaja iz latinščine in v resnici pomeni »majhen šotor«. Kako lahko »majhna omara« pride do takšnega imena? Pri tem moram še enkrat omeniti svojo šotorsko romanco: zakaj sploh rabimo šotor? Seveda za spanje in varstvo pred mrazom in dežjem. Tisti med vami, katerih starši imajo potovalni avto s šotorom, tudi veste, da se v njem da živeti. Ne tako zelo udobno so živeli Izraelci, ko jih je Mojzes peljal skozi puščavo in so jim veliki šotori med počitkom služili kot bivališča. Kot znamenje, da je Bog z njimi na poti, so imeli šotor, v katerem so hranili tisto, kar jim je največ pomenilo: skrinjo zaveze s ploščama,

na katerih je bilo deset zapovedi. Ta šotor z dragoceno vsebino je izraelsko ljudstvo spominjal na zavezo, ki jo je Bog sklenil z njimi in je bil za njih kraj posebne Božje bližine. Sedaj vam je verjetno bolj jasno, da ne mislimo na zunanjo obliko, ampak na vsebino. Zakaj je tabernakelj tako pomemben, vreden? Seveda, v njem shranjujemo Najsvetejše. Kruh, ki skupaj z vinom pri daritvi svete maše postane telo in kri Jezusa Kristusa, nas kristjane spominja na zavezo, ki jo je Jezus sklenil z nami: »Vzemite in jejte … to je moje telo, ki se daje za vas. Vzemi-te in pijte … To je kelih nove in večne zaveze …« Tako se glasijo besede povzdigovanja. Spremenjen kruh, Jezusovo telo, je torej dragoceno znamenje, ki je shranjeno na posebnem kraju v bližini oltarja. Zakaj samo kruh in ne tudi

vino? Zaradi praktičnega razloga, če bi namreč vino shranjevali v tabernaklju, bi se pokvarilo. Božjo bližino na tem kraju zaznamuje še ena stvar. »Večna luč«, ki dan in noč (od tod beseda večna) stoji in gori v bližini ali poleg tabernaklja. Ta luč sveti kot signal, podobno kot goreči grm, ki je bil Mojzesu znamenje Božje bližine. Tudi ta luč kaže na nekaj svetega, na Najsvetejše, po ka-terem nam je Jezus še prav posebej blizu. Za konec nam ostane samo še vprašanje, zakaj nas zunanjost tabernaklja ne spominja na šotor? Posebne navade pri nas namreč ne uporabljamo: zagrinjanje tabernaklja s prtom. Potem je taberna-kelj izgledal, kot že samo ime pove, kot »majhen šotor«, posebno Gospodovo prebivališče. Ker sem ministrant, ZALOŽBA SALVE, LJUBLJANA 2005 IZ KNJIGE

oktober 2009 | Ministrant | 7 Ministrant_2009-10_2.indd 7

22.10.2009 11:12:04

rastline v svetem pismu

PŠENICA BESEDILO

Natalija Mlakar

Imaš za zajtrk rad kosmiče, za malico rogljiček in za kosilo testenine? Rad poješ kruh, namazan z marmelado? Veš, kaj je vsem trem dobrim jedem skupnega? Tisto, iz česar so narejene. To je pšenica.

šenica je ena najstarejših rastlin na svetu, ki jo je prideloval človek. Poznali naj bi jo že v mlajši kameni dobi. Torej daleč, daleč nazaj. Eni prvih, ki so jo gojili, naj bi bili Egipčani. Ti so odkrili, da če daš pšenično seme v zemljo in ga zaliješ, iz njega zraste nova rastlinica. Pšenico so načrtno sadili in gojili ter iz nje izdelovali hrano. Najbolj je uspevala v Mezopotamiji in Egiptu. Tam so ljudje že pred 5000

leti ugotovili, da lahko iz zmletih pšeničnih zrn naredijo testo in da če to testo spečejo, iz njega nastane kruh. Oblike, sestavine in barve kruha so se skozi stoletja spreminjale, toda eno je ostalo enako - ljudje so kruh zelo cenili in spoštovali. Toda ne samo v preteklosti, tudi danes je pšenica zelo pomembna. Si lahko predstavljate, da bi živeli brez testenin in kruha? Težko, kajne? Ampak ne uporablja se samo za to. Iz njenih zrn izdelujejo tudi zdrob, pivo ..., iz njenih bilk pa predpražnike, košare, slamnike in še marsikaj drugega. Pšenica lahko zraste do 1,5 metra v višino. Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa izluščijo zrna, ki so eden največjih prehrambenih virov na svetu. Pšenico prištevamo med tista žita, iz katerih pridelujemo moko. Ker je pšenica zelo pomembna rastlina, jo najdemo tudi v Svetem pismu. Omenjena je v veliko različnih odlomkih. Pšenični kruh je bil namreč tako v Stari kot v Novi zavezi

najpomembnejša hrana. Tudi Jezus je velikokrat uporabil prispodobo pšenice, da je učencem podal svoj nauk. Tako je tudi v priliki o ljuljki med pšenico (Mt 13,24-30): Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Dvana

8 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 8

22.10.2009 11:12:07

mladost naj bo svetost PRIPRAVIL

Gašper M. Otrin

ANGEL BONETTA Življenje veselja in trpljenja Živahen in pobožen fant Starša Frančišek in Julija sta dala luč življenja Angelu, ki se je rodil 18. septembra 1948 v mestu Cigole, v pokrajini Brescia, v sosednji Italiji. Živahen fant je znal ponagajati staršem, tudi tako, da je s sestro večkrat, na skrivaj, šel plavat v bližnjo reko Cigole. Ko je sestrica o teh pobegih spregovorila staršem, jih je Angel še kako pošteno slišal in dobil prepoved. V vrtec je hodil k sestram, ki so kmalu opazile njegovo veselje do molitve ter do evharistije in svete spovedi. Sestre so bile za Angela druga družina. Pripravile so ga na prejem zakramenta prvega svetega obhajila, postal je tudi ministrant in je redno obiskoval sveto mašo. S prijatelji je večkrat igral nogomet, radi pa so ga, zaradi poštenosti, izbrali za sodnika. Bolezen, trpljenje in darovanje Na začetku šestega razreda je iznenada začutil močne bolečine v kolenu in začel šepati, zaradi česar je moral takoj v bolnišnico, sumili so na tumor. S tem pa se je za komaj dvanajstletnega Angela začela prava kalvarija raznih zdravljen in preiskav, ki so se končale z amputacijo (odstranitvijo) noge, 2. maja 1961. To pa je prineslo v njegovo življenje še več trpljenja in kadar je bilo najhuje, je v mukah govoril: »Gospod, vse sem ti daroval za uboge grešnike, sedaj pa mi Ti pomagaj, da sprejmem, kar je potrebno.« Na nočni omarici je imel knjižico o otrocih iz Fatime, ki so videli Devico Marijo, ki jim je naročila, naj darujejo svoje trpljenje in molitve za spreobrnjenje grešnikov. Tudi sam Angel jih je v tem posnemal in je daroval svoje bolečine in molitev, da se mnogi spreobrnejo. Še bolj se je želel darovati za grešnike, zato se je odločil vstopiti v red »Tihi delavci križa«, ki ga je spoznal v bolnišnici. Navkljub štirinajstim letom je Angel 21. septembra 1962 mogel izpovedati zaobljubo čistosti, pokorščine in uboštva v tem redu. Dolgi meseci v postelji Toda tumor se je v njegovem telesu vse bolj širil, tako je nekaj dni po tem obležal v postelji, iz katere ni več vstal. To so bili zanj dolgi meseci mučeništva, ki so mu služili za spreobrnjenje duš in za nebesa. Ko je že slutil, da smrt ni več daleč, je neke noči rekel mami: »Če bom kmalu umrl, kaj boš storila?« In ona je odgovorila: »Skupaj bova izpolnila Božjo voljo!« 27. januarja 1963 ga je domači župnik spovedal in mu prinesel Jezusa, Angel je do polnoči še molil skupaj z navzočimi, nato je zaspal ter se ob dveh ponoči prebudil in potiho rekel mami: »Mami, prišla je moja ura,« in s pogledom na kip Marije na nočni omarici je za vedno zaspal, 28. januarja 1963. 19. maja 1998 se je začel postopek za Dvanajstletni Angel po odstranitvi noge njegovo kanonizacijo.

Sem Klemen Balažič. Odraščal sem v župniji Šenčur, kjer sem ministriral 10 let, do kon ca srednje šole. Že v mladosti sem tako vzljubil bližino oltarja, da sem hotel postati duhovnik. V svojem otroštvu in mladosti sem sreč al veliko dobrih in srečnih duhovnikov, ob katerih sem se tudi sam navdušil za duhovniški poklic. Vide l sem, da so duhovniki dobri prijatelji Boga in ljudi . Na tej poti pa sem srečal tudi svetega Janeza Bosk a. Bil je duhovnik za mlade. Njegovo veselje, velik a predanost mladim in preprostost so me tako očarali, da sem postal salezijanski duhovnik. Kot duhovnik – salezijanec že peto leto poučujem vero in kulturo na Gimnaziji Želimlje in sem vzgojitelj mladih v Domu Janeza Bos ka. Vesel sem, da lahko veliko časa preživim z mla dimi in skupaj z njimi odkrivam Božja znamenja ljubezni skrita v vsakdanjem življenju ter naših medsebojnih odnosih. Z mladimi sem na igrišču pri igri, v šoli, v domu, kapeli, na izletih … skratka povsod, kjer se zadržujejo. Na moji življenjski poti pa so mi v veliko oporo tudi sobrati salezijanci, s katerimi živim in delam v skupnosti. Hvaležen sem jim, da s svojimi izkušnjami in veliko človeško odprtostjo bogatijo moje življenje. Skupnost mi daje varnost na moji duhovniški poti. Bogu se pogosto zahvalim, da mi je zaup al tako lep poklic. Če bi se danes lahko še enkrat odlo čal, bi se enako odločil. Klemen Balažič

oktober 2009 | Ministrant | 9 Ministrant_2009-10_2.indd 9

22.10.2009 11:12:09

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Srečanje

Časovni trak

Potrebščine

Vsebina in cilji

Ministranti in jaz – PROGRAM Ministranti premislijo, katera (napisana in tudi nenapisana) pravila veljajo znotraj ministrantske skupine, dogovorijo pa se tudi glede »programa ministrantske skupine« za v prihodnje. Če ima voditelj ministrantov občutek, da nekateri ne poznajo pravil ministrantske skupine, se jih morda ne želijo držati ali pa se člani skupine niso ujeli najbolje, je to srečanje za skupino zelo dobrodošlo. V vsakem primeru, tudi če podobnih težav v skupini ne poznate, se splača izvesti to srečanje. Najpomembnejše pri tem srečanju je, da so voditelju skupine jasna skupna pravila: kaj je prav in česa se ne sme. Veliki plakati; samolepilni listki ali navadni manjši listi; pisarniški pribor (zadostno število pisal, svinčniki, škarje, lepila, papir …)

10 minut

vsebina/metode Uvodna naloga

material

20 minut

Pravila v skupini

• listi, pisala

30 minut

Izmenjava menj

• papir, pisala, plakati

5 minut

Zaključni del

opažanja

1. KORAK: Uvodna naloga Igra »grajska vrata«: otroke razdelimo v dve skupini. Medtem ko ena skupina zapusti prostor, se druga v krogu dogovori za skrivno geslo, s pomočjo katerega bo nekdo lahko prišel na sredino kroga. To geslo je lahko gesta, beseda ali pa neko posebno znamenje. Šele nato se lahko druga skupina zopet vrne v sobo. Njihova naloga je, da vsi člani pridejo v sredino kroga. Poizkusiti morajo vse mogoče načine, da bi prišli v krog. Ministranti v krogu se držijo za roke in gledajo samo naravnost. Šele ko nekdo zares pride do skrivnostnega gesla, ga lahko spustijo v sredino kroga. Le-ta drugim igralcem ne sme pomagati najti skrivnostnega gesla. Igralci, ki so zunaj kroga in želijo vstopiti vanj, se lahko med sabo opazujejo.

10 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 10

22.10.2009 11:12:09

kateheze

MINISTRANTSKE SKUPINE 2. KORAK: Pravila v skupini V vsaki skupini obstajajo pravila. Obstajajo pisana, vsem poznana pravila, pa tudi tista nepoznana, kakršna smo lahko videli v igri. Skupine po tri ali štiri osebe naj na liste napišejo pisana in nepisana pravila, ki so jih do sedaj lahko zaznali v skupini. Na koncu vsa pravila zberemo, razporedimo in nalepimo na plakat. Dobro je, če pravila razporedimo glede na pravila »pri maši«, pravila »pri ministrantskem srečanju« ter že prej omenjena »nepisana pravila«. V tem delu srečanja skušamo vzpodbuditi pogovor o teh pravilih: ali resnično obstajajo ali pa se nam samo zdijo (in zakaj je do tega prišlo).

4. KORAK: Zaključni del Nekateri ljudje ne vedo, kako pomembno je, da so tu. Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro dene, ko jih samo vidimo. Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je njihov dobrosrčen nasmeh. Nekateri ljudje ne vedo, da bi bili brez njih veliko bolj osiromašeni. Vi to veste, povejte jim to. Paul Celan

3. KORAK: Izmenjava mnenj Za skupino je sedaj najpomembnejše, da se sporazume glede določenih pravil. Kakor je bilo že na začetku omenjeno, je najpomembnejše, da voditelj skupine dovolj jasno pove, katera so osnovna pravila. Prav tako pa je pomembno, da se voditelj zaveda svoje »dvojne vloge«. Po eni strani je njegova naloga, da usmerja in vzpodbuja pogovor, po drugi strani pa je odgovoren, da se skupina teh pravil tudi drži. Ministranti lahko pravila predebatirajo po že določenem vrstnem redu ali pa najprej izberejo tista, o katerih se je težje uskladiti. Pri tem na nek način označijo tiste vidike, ki se jim zdijo najpomembnejši. Na to temo se da veliko narediti: Kako se med seboj razumemo (pravila pogovarjanja itd.)? Imamo možnost soodločanja (vsebina srečanja, izleti itd.)? Kako bomo naredili načrt ministriranja? Kakšne so posledice, če nekoga pogosto in brez opravičila ni na ministrantska srečanja? Vsako pravilo je potrebno tudi soglasno potrditi. Celoten seznam nato prepišemo na velik plakat. Na vrh damo ime, npr.: »načrt naše skupine«, »osnovni zakoni skupine« ali kakšno podobno ime. Ta plakat obesimo v zakristijo ali ministrantsko sobo. Pravila lahko ministranti in voditelj/-ica še dodatno podčrtajo.

oktober 2009 | Ministrant | 11 Ministrant_2009-10_2.indd 11

22.10.2009 11:12:10

ekskluzivno V prvem stoletju po Kristusu kristjani še niso imeli svojih pokopališč, zato so bili pokopani skupaj z drugimi na skupnih pokopališčih zunaj mest, vedno nad zemljo. Tako pokopavanje pa so kmalu opustili zaradi več razlogov: bilo je drago, bili so proti sežiganju trupel, tudi po smrti so želeli biti skupaj, problem prostora ipd. Tako nastanejo prva prava podzemna pokopališča. »Zaustavimo naš časovni stroj in si poglejmo pokopavanje kristjanov v prvih stoletjih.« BESEDILO

Gašper M. Otrin

KATAKOMBE PODZEMNA POKOPALIŠČA – SKRIVALIŠČA ALI SVETIŠČA?

Preganjanje in pobijanje kristjanov Nova, krščanska vera je bila razlog, da so bili kristjani prvih stoletij preganjani. Zavračali so namreč poganske bogove in so bili zato proglašeni kot razlog vsega hudega (bolezni, kuge, lakote, kanibalizma …), zato jih je bilo treba preganjati. Prva štiri stoletja so zato obdobje mnogih mučencev ter preganjanja vsega, kar je dišalo po novi, krščanski veri.

Pokopališča in svetišča Katakombe so služile predvsem kot kraj pokopavanja in molitve ob mučencih. Prav preganjanja pa so bila razlog, da so morale krščanske skupnosti v njih večkrat naskrivaj darovati sveto mašo. Nikakor pa se v njih niso skrivali, saj je bil to zanje svet prostor! Po letu 313 so kristjane nehali preganjati (z »Milanskim ediktom« je bila namreč razglašena verska svoboda). Tako se jim ni bilo potrebno več skrivati in so začeli mrtve pokopavati nad katakombami ter jih tako počasi zapustili. Med tem so bile uničene od barbarov (Gotov in Langobardov), zato so mnoge posmrtne ostanke (relikvije) prenašali v bazilike. 12 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 12

22.10.2009 11:12:17

Izgled katakomb – labirinti Kristjani so tehniko podzemnega kopanja že poznali, zato jim delo katakomb ni bilo tuje. Imele so tudi po štiri nadstropja, kar pomeni tudi več kot 20 metrov globine. Do vsakega podzemnega nadstropja in hodnikov oz. rovov, ki so bili dolgi po več kilometrov – zato so bili to pravi labirinti – so vodile stopnice. Trupla so bila pokopana na več načinov, odvisno od vloge, ki jo je imel posameznik v družbi. Grobovi so bili prekriti z navadnimi kamni ali marmorjem. Ob katakombah najdemo različne poslikave in napise, podatke o umrlih.

ALI VEŠ? Da so katakombe antična podzemna pokopališča kristjanov in tudi judov? Najštevilčnejše krščanske katakombe izhajajo iz 2. st. in so bile v uporabi vse do 5. st. Da je večina krščanskih katakomb v Rimu? Tu jih je preko 60, najdemo pa jih še v Laciju, na Siciliji in v nekaterih drugih mestih. »Papeške katakombe« Ene od najlepših in tudi največjih so katakombe sv. Kalista, ob znameniti »Via Appia«, ki so bile prve katakombe krščanske skupnosti v Rimu. Imajo tri nadstropja, več kot 20 kilometrov hodnikov, v katerih je okrog pol milijona grobov. Med grobovi je devet grobov papežev in nekaj škofov. Med najbolj znanimi mučenci je bila pokopana tam tudi sv. Cecilija. V 17. in 18. stoletju so katakombe začeli raziskovati arheologi in jim skušali povrniti nekdanji izgled. Danes je več katakomb urejenih za oglede, predvsem pa za romanja in molitev na grobovih prvih kristjanov, med njimi tudi mnogih mučencev. oktober 2009 | Ministrant | 13 Ministrant_2009-10_2.indd 13

22.10.2009 11:12:28

MINISTRANT MATEJ BESEDILO IN RISBE

Nina Potočnik

DANES JE PRVA

V MESECU. PRED SVETO MAŠO

POTEKA ČAŠČENJE

ZAKRAMENTU.

, S KATERO

DVAKRAT

ZVONI Z

V NAJSVETEJŠEM

PRINESE

POKADI

LITANIJE. LEO PRINESE

. VSI SKUPAJ MOLIJO

IN KO

DVIGNE

14 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 14

22.10.2009 11:12:30

Češka ČETRTO ROMANJE MINISTRANTOV IZ FRANČIŠKANSKIH ŽUPNIJ

s terena ZGODILO SE JE...

Koga lani ni navdušila Poljska? Če je koga, potem gotovo ministrante iz frančiškanskih župnij, ki smo se zato letos podali v njeno sosedo Češko. Iz Novega mesta smo krenili ob polnoči in pobrali ministrante na Viču in v Mariboru. Letos se nas je nabralo 36, iz Strunjana, Novega mesta, Viča, Šiške, Centra in Maribora. V razsvetljenem avtobusu smo prepoznavali že poznane in tudi nove obraze, obujali spomine, se pozdravili. Nekateri so na pol dremali, nekateri so bili budni, zaposleni z mobiteli in slušalkami. Zakaj smo šli letos na Češko? Nekateri morda zaradi pisatelja Franca Kafke, ki je ustvarjal v Pragi, drugi morda zaradi dobre družbe. Nekateri morda zaradi duhovitega vodiča ali pa zaradi dobrega piva (ki smo ga kupili, seveda, samo za domače). Verjetno je imel vsak še kakšen svoj razlog, ko smo se vrnili, pa smo bili vsi ponosni na to, da smo Slovenci – zaradi velikih mož, ki so hodili po teh in naših krajih. To sta bila najprej slovanska apostola, sveta brata Ciril in Metod, ter slabih 700 let za njima arhitekt Jože Plečnik. Verjetno prvi škof Moravske ni zameril, da smo ga obiskali šele popoldan, najprej pa smo se spustili v kraško podzemlje Češke. Pomislite! Poljaki imajo reklamne plakate za Postojnsko jamo, Čehi pa se hvalijo kar z jamo samo, katere posebnost je ta, da se po njej pelješ s čolnom. Katera je lepša, je najbolje, da presodite sami, nam pa je ohladitev v jami prijala, da smo se zbudili po dolgi nočni vožnji. Vodičke sicer nismo mogli navdušiti za »špricanje« s hladno vodo, slikanje pa je bilo dovoljeno. Že v prvem dopoldnevu smo spoznali kruto realnost češke oskrbe turistov. V vseh treh dneh smo zaman iskali brezplačen WC. Svetima bratoma Cirilu in Metodu smo se poklonili popoldne s sveto mašo darovano v Velehradu na Moravskem, kjer je deloval škof Metod, nato pa smo se odpravili v Olomuc, kjer smo prespali. Drugi dan smo si ogledali Kutno Horo, popoldan pa smo prispeli v Prago, kjer smo si ogledali Hradčane, Zlato uličko in Plečnikove zapuščine. Skozi ves dan nas je spremljal znani svetnik, ki ga pri nas največkrat vidimo v kapelicah ob mostovih, češki škof sv. Janez Nepomuk, ki so ga zaradi zvestobe duhovniški službi in ker je ohranil spovedno molčečnost tudi pred kraljem, vrgli v Vltavo. Druga noč je minila hitreje kot prva. Cerkev srca Jezusovega, kjer smo imeli zjutraj sveto mašo, je bila za šišenske ministrante prav domača – zato smo ministriranje prepustili kar njim – za ostale pa na moč podobna cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Sledil je še ogled starega mesta Prage in težko pričakovani prosti čas. Če se nazaj grede ne bi ustavili še v Češkem Krumlovu, bi manjkala pika na i lepotam Češke, ki smo jih okusili v teh kratkih treh dneh. Težko je imeti toliko domišljije, da bi lahko napisali, kaj vse se je pletlo po glavah mladih ministrantov v teh »čeških« dneh. Upamo pa lahko, da se je poleg prizvoka pridevnika, ki je pogosto v rabi za slabo izdelane ali neuporabne stvari, v našem spominu naredil prostor tudi za bogato kulturno in duhovno dediščino obiskanih krajev in morda tudi za kak duhovni navdih. br. Tomaž Pinter

oktober 2009 | Ministrant | 23 Ministrant_2009-10_2.indd 23

22.10.2009 11:12:48

s terena ZGODILO SE JE...

Želimlje DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE Tudi letošnje poletje, se je kljub počitnicam želimeljska salezijanska ustanova napolnila z življenjem. Osnovnošolci in srednješolci so se udeležili duhovnih naših vaj. V različnih skupinah se jih je zvrstilo kar nekoliko nad 350. Tudi skupina ministrantov je pustila svoj pečat na enem izmed terminov. Preko trenutkov duhovnosti, veselja, igre in pesmi smo iskali in utrjevali pot do Boga, da bi z njim gradili boljši in bolj iskren odnos. Starozavezni Očak Jakob nam je bil zgled, ob katerem smo se ustavljali, se od njega učili in si ob njegovih vrednotah postavljali nove cilje. Spomini so še vedno živi, predvsem pa prijetni. Peter Pučnik, voditelj duhovni vaj

Čatež IZLET V NEZNANO Eni spodaj, eni zgoraj, vsi pa s skupno željo biti bližje Bogu. Ste že uganili za koga gre? Seveda, za naše ministrante in pevce otroškega in mladinskega zbora, ko smo se skupaj odpravili na izlet v neznano. Da bi bil prehod iz brezskrbnih dni v dni učenja čim lažji, smo se v nedeljo skupaj z ministranti iz Zlatega Polja podali na popotovanje, takole, da se poveselimo še malce drugače. Ja, le še en brezskrben dan je bil po nedelji 30. avgusta pred mladimi, saj se potem prične ponovno zares, prične se novo šolsko in veroučno leto. Potrebno bo prej iz postelje, postoriti to in ono in še in še, vendar mi v nedeljo nismo razmišljali o tem, ampak smo, ko smo prišli do cilja – do Term v Čatežu – spoznavali po dolgem in počez, včasih še malce preveč v globino, bazene, tobogane, reke in otoke. Ja, res pravi gusarski otok, takšen z obilico vodnih topov in še in še. Malce starejši pa so se podali po počasni reki s posebnimi gumijastimi, bolje, plastičnimi obroči, tudi to je zanimivo. Hitro je minil čas in že smo se morali napotiti nazaj proti domu in zopet se je oglasila pesem, za kar je skrbela zborovodkinja Petra Avbelj. Na koncu še zahvala Petri in župniku Andreju Svetetu za organizacijo izleta in ne nazadnje tudi Njemu, ki je poskrbel, da je bilo vreme ravno prav sončno in vroče, da nas ni preveč popeklo. djd

24 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 24

22.10.2009 11:13:03

Nazarje MINISTRANTI V SLOVENSKEM NAZARETU

s terena ZGODILO SE JE...

Srečanje ministrantov iz frančiškanskih župnij je letos gostil frančiškanski samostan Nazarje, ki leži na hribčku ob sotočju rek Savinje in Drete na začetku Zgornje Savinjske doline. Poleg frančiškanov so v Nazarjah tudi sestre klarise. Ime kraja izhaja od Marije Nazaret. Zbralo se nas je okrog 50 ministrantov iz župnij: Novo mesto, Nova Gorica Kapela, Nazarje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Center in Maribor. Uvodni molitveni del v cerkvi Gospodovega oznanjenja je bil sestavljen iz pesmi in posameznih duhovnih tekstov, ki so nas uglasili na prijatelja Jezusa, ki nas vedno znova zbira okrog svojega oltarja. Še pred tem je župnik p. Franci na kratko razložil zgodovino tega milostnega kraja. Po molitvi smo si ogledali še najstarejšo loretsko hišico na slovenskih tleh, se sprehodili od enega stranskega oltarja do drugega in proučili vse svetnike. Nazarska cerkev je v tem oziru zelo bogata. Prvi del nas je nekoliko utrudil, zato smo potrebovali kratek počitek in osvežitev. Kmalu smo se znašli v veliki obednici naših sester klaris, ki so nas prijazno sprejele. Glas opatinje in dveh sester je nagovoril še tako radožive glave, saj so vsi z zanimanjem prisluhnili pričevanju o uboštvu, molitvi, strogem postu in klavzuri. Po lastni izkušnji potrjujem, da se jim je njihovo pričevanje zelo močno vtisnilo v spomin. Vsak si naj sam odgovori, zakaj je tako. Tretji del pa je bil pred cerkvijo, p. Tomaž Pinter iz Maribora je pripravil igro Lov na zaklad. Vsaka skupina je imela določeno izhodiščno točko, od katere se je podala proti cilju in po poti je morala najti listke z vprašanji, na katera je bilo potrebno odgovoriti. Čeravno je vse skupaj izgledalo precej preprosto, so imeli nekateri precej težav z iskanjem in tudi z odgovarjanjem: koliko je zapovedanih praznikov, naštej 4 vrste litanij, ki jih običajno molimo pred mašo, kateri praznik imenujemo telovo itd. No, po dobri uri so se vse skupine vrnile pred cerkev, kjer je imel p. Tomaž kratek povzetek in osmislitev te igre. Vsak ima svoj zaklad v srcu in vsi smo na nek način zapisani v Jezusovem srcu; na vsakem listu, ki so ga našli, je bil napisan en vzklik iz litanij Srca Jezusovega. Nagrad tokrat nismo podelili, ker je bilo bistvo igre druženje in razmišljanje o zakladu. Pred cerkvijo smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo. Po fotografiranju smo si vzeli čas za kosilo, za tem nas je čakal ogled knjižnice. Ministranti so z zanimanjem prisluhnili p. Franciju, ki jim je predstavil knjižne zaklade, ki jih hrani knjižnica frančiškanskega samostana v Nazarjah. Ker sem pred 11 leti imel na tem hribčku novo mašo, naj mi bo dovoljeno zaključiti ta zapis s pesmijo, ki jo Nazarčani radi prepevamo: Marija Nazaret, slovenski Nazaret, lepote tvoje vse naj občuduje svet. Planine naokrog kipe v nebo, v višave dviga se srce, oko. Ali pa malo starejša: Nazarska Kraljica zlata, prosimo te vsi lepo, odpri nam rajska vrata, kadar boja konec bo. Ob slovesu smo si dejali nasvidenje na začetku decembra 2009, predvidoma na Kostanjevici v Novi Gorici.

p. Krizostom

oktober 2009 | Ministrant | 25 Ministrant_2009-10_2.indd 25

22.10.2009 11:13:24

Udeleženci in animatorji Savio kampa se je udeležilo 62 ministrantov iz 27 župnij. Najmlajši je imel 7 let, najstarejši 14. Animatorjev z voditeljema je bilo 13 in so prihajali iz 11 župnij, od tega so bili trije bogoslovci in en duhovnik.

s terena ZGODILO SE JE...

Kateheze in delo v skupinah Vsak dan zjutraj smo si ogledali del filma »Vsemogočni Evan«, kjer smo spoznavali lik svetopisemskega Noeta. Ob tem smo imeli katehezo oz. razmišljanje o temi. Po končanih katehezah je po skupinah potekalo delo (delavnica, pomoč v kuhinji, pospravljanje, priprava točke za veseli večer).

Viteške igre in kopanje Drugi dan smo se spremenili v viteze. Popoldan smo izdelovali viteško opremo in orožje, zvečer pa smo imeli prave viteške igre, kjer so se vitezi pomerili v več disciplinah (streljanju z lokom, metu kopja, mečevanju itd.). Letošnja posebnost je bila tudi, da smo se šli eno popoldne kopat na Bolfenk.

Turnir Vsako leto poteka turnir v nogometu, letos tudi v odbojki. Vsak dan po kosilu se skupine spopadejo med seboj na dveh igriščih ob Dominikovem domu, kjer smo nastanjeni. Predzadnji dan smo izvedli še veliki finale in tako dobili zmagovalca.

2009

Z Jezusom na pot Dan smo pričenjali z molitvijo, ravno tako smo zaključili večer. V tednu smo dvakrat imeli skupno sveto mašo, enkrat v naravi. Jezusa smo počastili v jutranji adoraciji, vsakdo pa je imel možnost tudi za sveto spoved.

Spanje in prehrana Spali smo bolj malo, ker nam je ob vsem programu zmanjkovalo časa za spanje. Vstajali smo, ko je bilo sonce že visoko na nebu. Naš kuhar gospod Zvonko je delo opravil odlično, vstajal je sredi noči, da je lahko nalupil ves krompir in drugo za tako množico. Dvakrat smo tudi pekli zunaj na odprtem ognju, da je lahko vsakdo sam ustvarjal svojo večerjo.

Večerno dogajanje Ob večerih smo se zabavali ob igrah zunaj na igrišču in v igralnici, veselem večeru in ogledu filma. Tradicija pa je velika nočna igra v gozdu, kjer ministrante, ki prenašajo zaklad, preganjajo »zlobni« animatorji.

26 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 26

Gašper M. Otrin, sdb

22.10.2009 11:13:48

s terena ZGODILO SE JE... Komna SREČANJE PROjevcev

li n

Ankaran KODELJEVSKI MINISTRANTI ZAČELI NOVO SEZONO Slabo vreme, gneča na cesti, sitni ljudje, vse to se je zgrnilo nad Kodeljevem v petek, 4. septembra, pred odhodom na ministrantski vikend. A že takoj je bilo občutiti, da bo ta vikend nekaj posebnega in da bo vsem ministrantom ostal v zelo lepem spominu. Odpravili smo se na morje, natančneje v Ankaran. Vikend je temeljil na družabnosti, medsebojni povezanosti, spletanju prijateljskih vezi in v poglabljanju vere ter duhovni rasti. Prvi večer smo namenili letošnjemu ministrantskemu letu, točkovanju, kako bodo potekale ministrantska srečanja, duhovne vaje, vikendi, izleti in priprave na razne slovesnosti. Govorili smo tudi o pomembnosti ministrantske službe. Drugi večer pa smo posvetili spoznavanju ministrantov. Vsak ministrant je vsakemu napisal eno dobro lastnost, ki ga opisuje. Nato pa smo na listke napisali tudi tri slabe lastnosti, ki jih ne maramo in nočemo, da bi se dogajale v vsakdanjem življenju. Te tri lastnosti smo izžrebali in na podlagi naših dobrih in slabih lastnosti, smo podali neko rešitev oz. predlagali neko pot, ki naj bi jo ta določena oseba tudi prehodila. Vikend pa smo zaključili z nedeljsko mašo in kosilom, ki sta nam ga pripravila kuharja Tomaž in Urban, ki sta kuhala celoten vikend. Vikenda se je udeležilo 21 ministrantov. Upamo pa, da se nam bo na naslednji pomembni stvari, vikendu oz. čem drugem, pridružil tudi kakšen novi ministrant.

Na višini 1520 metrov pred kapelico Brezmadežne so v nedeljo, 9. avgusta, po 12 letih mašnega zatišja stopili mašna strežnika Lenart Močenik in Jakob Gostiša, mašnika Franci Trstenjak, urednik Radia Ognjišče, in bolniški župnik Miro Šlibar ter bogoslovec Blaž. Sveta maša je tokrat sovpadla v sklop 31. druženja prijateljev Radia Ognjišče, ki je potekalo na Komni. Samo druženje se je pričelo v soboto, ko so se tisti, ki so se na Komno povzpeli že v soboto, spoznavali z geografsko in zgodovinsko stranjo Zlatorogovega kraljestva. V večernih urah pa so prisluhnili zanimivim gostom, kamor spada predsednik enega najstarejših društev pri nas, PD Ljubljana Matica, Tomaž Willenpart, predstavnik Cipre Slovenije, ki se zavzema za varstvo Alp, Dušan Prašnikar, v stene Patagonije in drugih gorstev nas je ob pomoči fotografij popeljal Silvo Karo, ki se ima za ljubezen do gora zahvaliti ihanskemu župniku Jožetu Hautmanu, ki ga je tako kakor mnogo ihanskih mladincev popeljal do lepot naših gora. Večer smo zaključili s prepevanjem in harmoniko, to je bila pevska vaja za sveto mašo. Ministrirati na takšni višini, ob toliko zbranih prijateljih Radia Ognjišče, ni mačji kašelj in vendar je fantoma vse teklo brez težav, čeprav je bil oltar sila preprost in tudi zvonjenje je bilo slišati popolnoma drugače kakor v domači cerkvi. In vendar sta dokazala, da ministrant tudi na počitnicah ostane ministrant, ne glede na višino počitnikovanja. djd

oktober 2009 | Ministrant | 27 Ministrant_2009-10_2.indd 27

22.10.2009 11:14:00

gibljive slike filmsko platno

La vita

BESEDILO

Natalija in Tilen Mlakar

é bella (Življenje je lepo)

Piše se leto 1939 in vsa Evropa se pripravlja na drugo svetovno vojno. A to ne greni življenja mlademu italijanskemu Judu Guidu (igra ga Roberto Benigni, ki je tudi režiser filma), očarljivemu moškemu z otroško nedolžnostjo, ogromnim veseljem do življenja in velikimi sanjami o svoji lastni knjigarni. Vsak dan poskuša izkoristiti v polnosti in se požvižga na rastoče sovraštvo proti Judom, ki se razširja v družbi. Nekega dne spozna mlado učiteljico Doro, žensko svojih sanj. Trdno se odloči, da bo naredil vse v svoji moči, da jo bo osvojil. Ne ustavi ga niti dejstvo, da je ona že zaročena. S svojo življenjsko energijo in zanimivimi domislicami jo omreži. Dora se vanj zaljubi. Zgodba se nadaljuje čez pet let, ko sta Guido in Dora že poročena in s predrznim, neustavljivim humorjem in radostjo skupaj iščeta srečo. Ona poučuje, on pa je odprl svojo knjigarno. Imata tudi petletnega sina Jozueta, ki je središče njunega sveta. Čeprav se vojna že počasi končuje, je nasilje nad Judi vedno večje. A Guido je odločen, da bo svojega sina obvaroval pred kruto resničnostjo, ki vedno bolj posega v njihova življenja. Ta njegova odločenost postane vprašanje življenja in smrti, ko ju tri mesece pred koncem vojne pošljejo v koncentracijsko taborišče. Tam se jima v svoji veliki ljubezni prostovoljno pridruži tudi Dora. V svetu, ki si ga je v njegovi okrutnosti težko zamisliti, mora Guido uporabiti vso neverjetno domišljijo in svoj neutrudljivi duh, da bi rešil svoje ljubljene in sebe. Čeprav se mali Jozue zaradi očetovih domislic sploh ne zaveda, da se nahaja v koncentracijskem taborišču, je edini otrok, ki to grozljivo izkušnjo preživi ...

Nagrade, ki jih je film dobil:  nagrade občinstva na treh mednarodnih filmskih festivalih: v Torontu, Los Angelesu in Vancouverju  osem prestižnih nagrad David di Donatello (italijanski oskar)  bil je razglašen za Evropski film leta  Roberto Benigni je zaradi vloge Guida postal evropski igralec leta

Film Življenje je lepo nam ponuja veliko možnosti za premislek o tem, kakšno je naše veselje do življenja in vera v dobro. Guido, ki mu v življenju ni bilo ravno postlano z rožicami, nam je s svojo domišljijo, navihanostjo in požrtvovalno ljubeznijo, ki je pripravljena dati življenje za svojo družino, lahko v velik zgled in izziv tudi v sodobnem svetu.

28 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 28

22.10.2009 11:14:03

z neta zanimivosti IZBRSKALA

Natalija Mlakar

To, da lahko preko interneta spremljamo različne televizijske oddaje, nam je vsem znano. Toda ali ste vedeli, da obstaja na spletnem naslovu www.exodus.si slovenska krščanska televizija? Če ne, si jo le oglejte.

S svojimi kratkimi ﬁlmčki je YouTube postal prava uspešnica. Toda ali poznaš podobno spletno stran z imenom Godtube (www.tangle.com)? Poglej, mogoče te bodo njihovi kratki ﬁlmčki navdušili.

Želite poiskati svetopisemski odlomek, pa se ne spomnite točno, v kateri knjigi ali poglavju se nahaja? Želite najti točno določene besede? Bi radi brali Sveto pismo v elektronski obliki? Pokukajte na www.biblija.net in Sveto pismo boste imeli na dlani (oz. računalniku).

Če imaš par minutk časa, pa si lahko ogledaš še naslednje kratke ﬁlmčke: @ Ali Bog obstaja? Kako je na to odgovoril Albert Einstein

pri svojih osmih letih, si lahko ogledate na www.youtube.com/watch?v=2JgpARGvBnc @ Zanimiv oglas Katoliške cerkve, kakršnega nismo vajeni:

www.youtube.com/watch?v=Vs6qZd_xP1w @ Pantomima o mladostniku v odnosu do Stvarnika in

skušnjav – Lifehouse’s Everything Skit www.youtube.com/watch?v=cyheJ480LYA

oktober 2009 | Ministrant | 29 Ministrant_2009-10_2.indd 29

22.10.2009 11:14:06

neznani

bob Aljaž Škrjanec FOTOGRAFIJE www.slobob.si PRIPRAVIL

LETOŠNJE ŠOLSKO LETO JE ZOPET OLIMPIJSKO. TOKRAT BODO ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE (ZOI) V VANCOUVRU V KANADI IN BODO POTEKALE OD 12. DO 28. FEBRUARJA PRIHODNJE LETO. V VSAKI ŠTEVILKI MINISTRANTA VAM BOMO PREDSTAVILI OLIMPIJSKI ŠPORT, KI MED NAMI ŠE NI TAKO ZELO POZNAN. PA ZAČNIMO … DANES JE NA VRSTI BOB.

ZGODOVINA Prvi bob klub je bil leta 1897 ustanovljen v Saint-Moritzu v Švici, čez pet let (1902) pa so se začeli resneje ukvarjati s pripravo bob stez (prva bob steza: večinoma ob cestah z nagnjenimi zavoji, narejenimi iz ledu). Prve bob posadke so bile iz 5. ali 6. ljudi in vsaj ena ženska. Te zahteve so kasneje ovrgli in uvedli posadko iz dveh ali štirih članov, vsi pa so morali biti moški.

Svetovna bob in sankaška zveza (Federation Internationale de Bobsleigh et de Tobogganing - FIBT) je bila ustanovljena leta 1923. Že nekaj mesecev po tem je bilo tudi prvo tekmovanje v vožnji boba 4-seda na zimskih Olimpijskih igrah v Chamonixu v Franciji. Najuspešnejši naciji v zgodovini boba sta Švica in Nemčija. Švicarji so osvojili največ odličij na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, Nemci pa so stopili v ospredje sredi 70ih let z novim dizajnom sani in konstrukcijo.

30 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 30

22.10.2009 11:14:12

DANES Bob so tehnološko dovršene sani iz jekla, aluminija in različnih kompozitnih materialov. Ekipa je sestavljena iz dveh ali štirih tekmovalcev, ki so med vožnjo zaščiteni s čelado in drugimi ščitniki. Oblečeni so v aerodinamičen dres in nosijo šprintarice z žebljički za tek po ledu. Tekmovalci morajo biti močni in hitri. Ko v ostrih ovinkih popravljajo vožnjo boba nanje delujejo velike sile. Najhitrejša izmerjena hitrost boba je bila 143 km/h. Potem takem ni čudno, da bobu pravijo Formula 1 na ledu.

Stojijo na štirih gladkih drsalkah in so omejene z maksimalno težo, da imajo ekipe enako pomoč sile gravitacije. Lažje ekipe lahko v bob položijo dodatne uteži, kar pa otežuje hiter štart. Dimenzije boba so določene: ~ maksimalna teža s posadko: 2 sedišči — 390 kg; 4 sedišča — 630 kg ~ maksimalna dolžina: 2 sedišči — 2,7 m; 4 sedišča — 3,8 m ~ maksimalna širina: 0,67 m

Osnova steze je narejena iz betona in ima vgrajene hladilnike. Da stezo prekrije led, je potreben še sistem za pršenje vode, potrebno pa je tudi stalno ročno delo za dokončno oblikovanje in vzdrževanje brezhibne oblike. Vsak spust boba ali skeletona namreč led poškoduje, zato razmere za vožnjo niso več optimalne.

oktober 2009 | Ministrant | 31 Ministrant_2009-10_2.indd 31

22.10.2009 11:14:16

mojstri sakralnih obrti

o šk i n v o h u d e n a st a n o Kak BESEDILO IN FOTOGRAFIJE

Grega Valič, SDB

Dragi ministranti in ministrantke. Vsi veste, kako izgleda duhovniška obleka (talár). Pa ste se kdaj vprašali, kako nastane? Na obisku sem bil pri krojaškem mojstru, Rudiju Kolblu, ki talarje izdeluje že skoraj 50 let. Zelo veliko jih je že naredil za duhovnike iz vseh delov Slovenije, k njemu prihajajo tudi duhovniki iz Hrvaške. Celo veliko naših škofov nosi talarje, ki jih je izdelal mojster Rudi.

Mojster Rudi ima vedno veliko dela, zato se je za obisk pri njem najbolje dogovoriti kar po telefonu.

Ko nekdo naroči nov talar, je potrebno vedeti, kakšne mere ima. Mojster Rudi ima meter vedno pri roki.

Ko so mere znane, jih je potrebno prenesti (s kredo narisati) na blago in izrezati posamezne dele.

32 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 32

22.10.2009 11:14:44

o oblačilo - talar? Sledi šivanje in sestavljanje posameznih delov v celoto, pri čemer mojster Rudi uporablja veliko različnih strojev. Pomerjanje še nedokončanega talarja mojstru Rudiju pomaga, da svoje delo natančno opravi. Prav tako so možni še manjši popravki, če je to potrebno.

Kot ste lahko videli, izdelava talarja ni preprosta. Zato je veselje mojstra Rudija ob novem lastniku talarja razumljivo. Bralci in bralke revije Ministrant mojstru Rudiju želimo še veliko izdelanih talarjev, predvsem pa čim več novih duhovnih poklicev, ki se bodo odločili za duhovništvo in oblekli duhovniško obleko.

oktober 2009 | Ministrant | 33 Ministrant_2009-10_2.indd 33

22.10.2009 11:14:59

mini obvestilnik PRILOŽNOST ZA DUŠO IN TELO

SMEH JE POL ZDRAVJA Učitelj matematike v šoli pregleduje Janezkovo domačo nalogo. Na koncu zavzdihne: »Eden od naju je velik idiot«. Drugi dan Janezek v šolo prinese modro kuverto. Učitelj ga vpraša: »Kaj pa je to?« Janezek odvrne: »To je zdravniško spričevalo, da sem normalen.«

Ministrantski kviz celjske škoﬁje 14. november 2009; Celje – bl. Anton M. Slomšek Tadej Linasi 041 265 740; tadej.linasi@rkc.si

“Si ti najstarejši pri vas doma?”, zanima učitelja. “Ne,” mu odgovori Anže. “Moj oče in mama sta starejša.”

Duhovne vaje za ministrante 20. – 22. november 2009; Želimlje Peter Pučnik 040 530 315, peter.pucnik@zelimlje.si

M ZA PA

RAZMIGAJMO MOŽGANE Duhovne vaje za ministrante 4. - 5. december 2009; Oaza miru na Ljubelju ob 18.00; naslov “Janez Vianej in njegovi ministranti”; Jure Ferlež 051 365 761 juuure@gmail.com

4 3 6

5 9

7 9

6 7

7 4

J V OB

9 1

34 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 34

22.10.2009 11:15:17

mini

AVTOR

ANTON LAJOVIC

AVTOR: MARKO DREŠČEK

MILAN VIDMAR POSUŠENA GROZDNA JAGODA

Marko Drešček RISBE Nina Potočnik

GLAVNO GESLO

JANEZ, MARKO, FRANCE, UROŠ, BOŠTJAN, MAJA, LEON

PONOS, DOSTOJANSTVO VREMENSKA NESREČA

NAPUŠČ PRI STREHI, TUDI NENADNA SMRT

OMLATEN SNOP ŽITA RIBJE JAJČECE V NJEM MELJEJO MOKO

PRVI DEL ZRNA POGOSTO ŽENSKO IME

NASVET, PODUK

MAMIN ZAKONSKI PARTNER INDIJANSKO VRHNJE OBLAČILO

IZUMRLI STARI SLOVAN EDVARD, EDI VEČJA SKUPINA ŽIVALI ŠAMPION, PRVAK BIBLIJSKI PRVI ČLOVEK, EVIN PARTNER

RISBE: NINA POTOČNIK

MANJŠE PODEŽELJSKO NASELJE

Izžrebani nagrajenci iz lanske 6. številke Ministranta so: Jan Žibert, Leskovec; Blaž Zorko, Ljubljana; Jernej Kališnik, Kranj. Čestitamo! Geslo tokratne križanke pošljite na dopisnici ali po e-pošti mini@salve.si do 6. decembra 2009. Ne pozabite pripisati svojega naslova.

oktober 2009 | Ministrant | 35 Ministrant_2009-10_2.indd 35

22.10.2009 11:15:19

razvedrilo mini uganke

Poklici

PRIPRAVIL

Boštjan Jamnik

Prim. 1 Mz 4,2

Že Kajn in Abel sta si izbrala vsak svoj poklic. Pravilno razporedi črke in našel boš oba poklica.

Kajn

D J

C P

E P

A T

E O I

E L Abel

Kajnov poklic je bil: Abelov poklic je bil:

Mojzes

Prim. 2 Mz 2,5

Faraonova hči se je nekega dne s prijateljicami odpravila k Nilu, da bi se okopala. Nenadoma zasliši otroški jok. Pomagaj ji najti Mojzesa, ki je skrit med trsjem.

36 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 36

22.10.2009 11:15:22

Izraelci v puščavi Bog je tudi v puščavi poskrbel za izvoljeno ljudstvo. Dajal jim je hrano in pijačo. Z besedo zapiši risbice ob kvadratkih in vanje nato vpiši ustrezno črko besede. Kaj so jedli Izraelci?

Maziljenec David

2. Kako je bilo ime možu, ki ga je Bog poslal k Davidovemu očetu?  Samuel  Savel  Izaija

4. David je bil:  najmlajši sin  po starosti v sredini  najstarejši sin

6. Kateremu ljudstvu naj bi David postal kralj?  Galilejcem  Filistejcem  Izraelcem

Prim. 1 Sam 16,1-13

1. Kako je bilo ime Davidovemu očetu?  Abraham  Jese  Jakob

3. Kdo si je izbral kralja izmed Jesejevih sinov?  Bog  Samuel  Savel

5. Kaj je bil David po poklicu?  kmet  pastir  pevec

7. Kako je bilo ime prvemu izraelskemu kralju?  Salomon  Savel  Ahab

oktober 2009 | Ministrant | 37 Ministrant_2009-10_2.indd 37

22.10.2009 11:15:26

mini poster ZABAVNI POUK Poster Zakristijska omara lahko uporabimo kot katehetski ali ministrantski pripomoček za spoznavanje liturgičnih predmetov. Spodnjo risbo ministranti pobarvajo in vpišejo liturgične predmete, ki jih poznajo. Risbo lahko tudi fotokopiramo in razdelimo skupini za nalogo ...

38 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 38

22.10.2009 11:15:30

Jezusove prilike 8

NAJDENA OVCA

ÂŠ 2002 Groupe Fleurus-Mame, Pariz

oktober 2009 | Ministrant | 39 Ministrant_2009-10_2.indd 39

22.10.2009 11:15:32

Po Lukovem evangeliju 18,9-14 Ministrant revija za mašne strežnike ISSN 0353-0485 izide šestkrat v šolskem letu NASLOV Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana

01/427 73 10 E-POŠTA mini@salve.si GLAVNI UREDNIK Boštjan Jamnik OBLIKOVANJE IN PRELOM Marko Suhoveršnik Grega Valič IZDAJA založba Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Povše, Ljubljana celoletna naročnina 7,10 € TELEFON

FOTO NA NASLOVNICI

40 | Ministrant | oktober 2009 Ministrant_2009-10_2.indd 40

22.10.2009 11:15:35