NEPREMIČNINSKI INFORMATOR

»V Situli bomo prva stanovanja predali junija prihodnje leto, projekt pa finančno pokrili v treh letih,« pravi Igor Jurančič direktor podjetja Jurančič, Tridana. 17

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Listavce lahko Evropi prodamo le združeni

Če želimo z lesom listavcev prodreti v Evropo, je treba lastnike gozdov primerno izobraziti in usposobiti za praktično delo, to pa zahteva združevanje. Gozdarji morajo ponuditi roko lastnikom in jim pomagati, da se organizirajo. 20, 21

Thinkstock

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR

[ OGLASNA PRILOGA ]

16 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Število transakcij v okolici Upravniki in Ljubljane letos upada vpogled v pogodbe NASVET

Pri upravniku sem želel preveriti pogodbo, ki jo je sklenil z zunanjim izvajalcem, vendar se zadeva vleče, saj upravnik vedno prelaga datum. Zanima me, ali so upravniki dolžni pokazati pogodbe, ki jih za opravljanje del sklenejo s podizvajalci.

lastnikom poročati o svojem delu. To mora storiti vsaj enkrat na leto ali za primere, ko tako sklenejo lastniki. Če upravnik ne izpolnjuje omenjenih ali drugih zakonsko določenih obveznosti, mu lahko lastniki pretrgajo pogodbo o upravljanju, in to brez odpovednega roka. A v praksi se to lahko izkaže za precej težavno, saj je razveljavitev veljavna le, če predlog podpišejo lastniki, ki imajo v lasti več kot 50 odstotkov etažne lastnine v večstanovanjski stavbi.

Lastniki lahko odstopijo od pogodbe, tudi če upravnik posluje po zakonu ali izpolnjuje člene pogodbe, a v tem primeru velja najmanj trimesečni odpovedni rok.

V tem roku morajo izbrati tudi novega upravnika.

Upravnik lahko kadarkoli odpove pogodbo o opravljanju upravniških storitev z odpovednim rokom najmanj treh mesecev. Odpoved pogodbe mora sporočiti na zboru lastnikov in od tega trenutka dalje teče odpovedni rok.

Da, so. Vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami, ureja 65. člen stanovanjskega zakona. Ta člen določa, da mora upravnik vsakemu etažnemu lastniku na njegovo zahtevo, vendar ne več kot enkrat mesečno, omogočiti vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami. Gre za tiste pogodbe, ki so sklenjene za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Prav tako mu mora upravnik omogočiti vpogled v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb in poslovnih razmerij upravnika s tretjimi osebami. Lastnik enote v večstanovanjski stavbi ima tudi pravico do vpogleda v stanje rezervnega sklada.

Prav tako mora upravnik

V okolici Ljubljane cene nepremičnin v zadnjem četrtletju niso bistveno padle. Po podatkih Geodetskega zavoda Republike Slovenije (Gurs) so bile povprečne cene 1.875 evrov za kvadratni meter, kar je za štiri evre manj kot četrtletje pred tem.

V primerljivem lanskem obdobju je bila povprečna ce-

na 1.998 evrov za kvadratni meter, tako da lahko govorimo o približno 12-odstotnem padcu cen. Poglejmo še promet. Gurs je v tretjem četrtletju prejšnjega leta naštel 89 transakcij, v istem četrtletju tega leta pa 82. Gre sicer za okoli osemodstotni padec, vendar je vzorec tako majhen, da je iz tega težko določiti pravi trend, kar priznava tudi Gurs. Še posebno, če pogledamo, kaj se je dogajalo

v prvih dveh četrtletjih tega leta, ko so zaznali bistveno več transakcij kot v tretjem.

V prvem četrtletju jih je bilo 130, v drugem pa 121.

Precej bolj so v zadnjem četrtletju padle cene hiš, kjer je Gurs zaznal 62 transakcij, kar je štiri manj kot v drugem četrtletju. V tretjem četrtletju prejšnjega leta je bila povprečna cena stare stanovanjske hiše dobrih 150 tisoč evrov.

Do drugega četrtletja letos

je povprečna cena zrasla na dobrih 170 tisoč evrov, v tretjem četrtletju pa je pristala pri slabih 143 tisoč evrih.

V okolici Ljubljane je bila povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja za 21 odstotkov nižja od cene v Ljubljani. Kljub takšni razliki pa je bilo v Ljubljani skoraj trikrat več prometa, saj so v tretjem četrtletju našteli 277 transakcij, to razmerje pa ves čas ostaja precej enako.

Ponudba družbe Alfa-int

Nepremičninski informator je oglasna priloga časnika Finance.

Izhaja vsak ponedeljek.

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Namestnik urednika in urednik področja gradbeništva: Dušan Matičič Tel.: (01) 30 91 509 E-pošta: dusan.maticic@finance.si Redaktor strani 16–18: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje: Klemen Koštrun Tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Luka Vravnik Tel.: (01) 513 08 25 E-pošta: luka.vravnik@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Alfa-int v Dolu pri Ljubljani prodaja 185 kvadratnih metrov veliko enoto dvojčka, ki je zgrajen do V. gradbene faze. Lastnik bo moral opraviti le notranja zaključna dela – položiti parket in ploščice, vgraditi vrata ter prepleskati notranjost.

Domžalsko nepremičninsko podjetje Alfa-int v bližini Ljubljane prodaja več nepremičnin.

Predstavljamo dva proizvodno-poslovna kompleksa in enoto dvojčka.

Izkusite dovršenost bivanja, ki združuje udobje najodliËnejših sodobnih materialov z avtentiËnim šarmom starega jedra Kranja.

Investitor:

jelen_oglasFINANCE-129x118_01.indd 1

notranjih sten. Podjetje Alfa-int kupcem ponuja tudi izvedbo prej naštetih del.

Poslovni kompleks v Selu pri Ihanu

V Selu pri Ihanu Alfa-int prodaja 15.800 kvadratnih metrov velik kompleks, ki bi bil kot celota zelo primeren za distribucijski center ali večje transportno podjetje, ponuja pa tudi možnost opravljanja različnih poslovnih dejavnosti. V kompleksu je več objektov, ki skupaj merijo 5.300 kvadratnih metrov, primernih za opravljanje proizvodnih dejavnosti, del površin je skladiščnih, nekaj je tudi pisarniških prostorov. Poslovni kompleks

V poslovni coni v Škofji loki prodamo poslovni kompleks velik 14.351 m2, pri čemer pokrite površine obsegajo 7.795 m2 proizvodnih, skladiščnih, pisarniških in trgovskih površin m2.

Objekt je obnovljen in v zelo dobrem stanju. Kompleks ima dobro cestno povezavo, v neposredni bližini pa je tudi železniški tir.

tel: 01 5680 175 info@dvorec-jelen.si

Elektroservisi, d.d., Dobrave 6, 1236 Trzin

V Dolu pri Ljubljani prodajajo nizkoenergijski dvojček, ki ima 185 kvadratnih metrov bivalnih površin in stoji na 429 kvadratnih metrov veliki parceli. Objekt je dokončan do V. gradbene faze, pri čemer je investitor izdelal sistem talnega gretja in pripravo za toplotno črpalko zrak–voda. Poleg tega so dokončali celotno napeljavo za rekuperacijo zraka (prezračevanje z vračanjem toplote), rekuperator pa še ni vgrajen. Kupec oziroma lastnik stanovanjskega dvojčka bo moral opraviti le še zaključna dela. Sem sodijo polaganje parketa in keramike, vgradnja notranjih vrat ter pleskanje

www.dvorec-jelen.si

10.5.11 15:30

leži na zelo dobri lokaciji ob lokalni cesti Domžale– Dol pri Ljubljani le dobrih pet minut od avtocestnega priključka in ljubljanske obvoznice.

Poslovni kompleks v Preserjah

V Preserjah pri Radomljah pa prodajajo okoli 37 tisoč kvadratnih metrov velik poslovni kompleks, v katerem je 21 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Prostori so večinoma primerni za opravljanje proizvodnih in skladiščnih dejavnosti, dopolnjujejo pa jih trgovske, gostinske in pisarniške površine. Kompleks se prodaja v celoti ali po delih.

Izhodiščna cena za celoto znaša 5.500.000,00 EUR. Informacije: ALFA-INT Nepremičnine d.o.o., Smoletova ulica 4, Domžale, tel.: 01/7213-008, 041/623-072, 041/648-325

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 17

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

[ INTERVJU] Igor Jurančič, direktor Tridane, o trenutno največji novogradnji v Ljubljani

Situla se gradi naprej Igor Jurančič je prokurist podjetja Tridana in vodja projekta Situla, trenutno največjega stanovanjsko-poslovnega kompleksa v Ljubljani. Projekt je pred časom zaradi stečaja glavnega izvajalca zašel v težave, dela so obstala, vendar so po dogovoru z banko in izvajalci spet stekla. Gradnjo bodo po načrtih končali do konca maja prihodnje leto.

V medijih je bilo v preteklosti veliko informacij, da je zgodba o Situli končana. Lahko potrdite?

Res je. Po dolgotrajnih usklajevanjih so Hypo banka, Kraški zidar v stečaju in Tridana skupaj z 32 nekdanjimi podizvajalci Kraškega zidarja dosegli dogovor o dokončanju stanovanjsko-poslovnega kompleksa Situla. Pogodbe smo sklenili z vsemi največjimi podizvajalci, z drugimi, katerih dela se bodo opravljala proti koncu projekta, pa jih bomo sklenili v naslednjih 14 dneh.

Od kdaj se dela nadaljujejo?

Prvi izvajalci so dela začeli izvajati pred dvema tednoma.

Kdaj bodo stanovanja vseljiva?

Predvidevamo, da bomo uporabno dovoljenje pridobili do konca maja prihodnjega leta, tako da bomo prva stanovanja kupcem lahko predali v začetku junija.

Koliko bo torej vseh stanovanj v Situli?

Vseh stanovanj bo 226.

Zakaj bo bivanje v Situli drugačno kot v drugih ljubljanskih novogradnjah?

uu V Situli bomo prva stanovanja predali junija prihodnje leto, projekt pa finančno pokrili v treh letih.

za Situlo. Naše stanovanje je le dvakrat dražje od tistega v Celovških dvorih. V Ljubljani in Sloveniji obstaja segment kupcev, ki ima neko premoženje. Če temu doda še nekaj posojila, lahko kupi stanovanje v Situli, ki omogoča udobno urbano doživetje prestolnice Slovenije. Precejšnje je zanimanje tujcev ali v tujini delujočih Slovencev, predvsem poslovnežev.

Kaj pa naložbeni vidik?

Stanovanje v Situli je zaradi kakovosti izvedbe in lokacije dobra naložba, ki bo na dolgi rok pridobivala vrednost.

Spomnimo se podobnih luksuznih kompleksov v središču mesta, zgrajenih še pred vojno. Govorim o Dukićevih blokih na Štefanovi in o kompleksu Nebotičnik.

Nepremičnine v teh stavbah po vrednosti še danes prednjačijo pred vsemi drugimi stavbami, zgrajenimi po vojni. Situla ima v neposredni bližini še postajo, s katere se lahko odpelješ v Berlin.

Tako pravi Igor Jurančič, direktor podjetja Tridana.

Situla je kompleks mešane rabe v središču mesta, ki ima zelo dobre povezave z vsemi mestnimi javnimi prevoznimi sredstvi. Do pomembnih ustanov v mestu in do starega mestnega jedra se je mogoče sprehoditi. Kombinacija stanovanj, ta so v večini, in poslovnih prostorov ter lokalov zagotavlja oskrbno samozadostnost na osnovni ravni. Arhitekturna zasnova je delo enega najboljših arhitekturnih studiev pri nas, Bevk/Perović arhitektov, ki se vse bolj uveljavlja tudi v tujini. Stil je moderen, minimalističen, trajen in z leti pridobiva, ker je nevsiljiv in ni podvržen dnevnim modnim smernicam. Vsa stanovanja razen posebnih atrijskih, ki so sploh inovacija, imajo razgled. Vrhunska gradnja in hišna tehnika sta na najvišji možni ravni in sta redkost v evropskem merilu. Steklene panoramske stene vnašajo naravno svetlobo v globino stanovanja in omogočajo izjemne razglede. Energetska zasnova temelji na dvopla-

V Situli bo 226 stanovanj in približno 11 tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin.

stni fasadi, trojni zasteklitvi steklenih površin, talnem gretju, popolni klimatizaciji z rekuperacijo, ki vključuje prezračevanje, hlajenje, gretje in vlaženje. Vgrajene bodo pametne inštalacije s centralnim nadzornim sistemom v stanovanjih in še precej drugih elementov, ki bodo zvišali raven bivanja. Fasada je iz stekla in prašno barvanega aluminija, ki desetletja ne zahteva nobenega vzdrževanja. Strehe bodo zelene, na njih pa posebno rastlinje, ki ga ni treba zalivati in kako drugače vzdrževati. V podzemlju je skritih 840 parkirnih mest, avtopralnica in vsa strojna oprema, ki bo hišo poganjala.

soč kvadratnih metrov neto površin za ta namen, polovica poslovnih-pisarniških prostorov in polovica lokalov.

So ti prostori naprodaj ali se bodo oddajali?

Pisarniški prostori se izključno prodajajo, za lokale pa smo se z banko dogovorili, da bo večji del možno najeti. Trgovci danes redko kupujejo lokale. Mi pa bomo zagotovili nujni portfelj lokalov s ponudbo za tedensko oskrbo. Od hrane in pijače, tekstila, čevljev, gostinstva, lekarne pa do zdravstvenih ordinacij. Tako stanovalcu ne bo treba za vsako malenkost zapustiti kompleksa.

Koliko poslovnih prostorov ste že prodali ali oddali?

Trenutno sta dva lokala prodana, več pa je dogovorov z velikimi najemniki, ki vežejo dolgoročni najem na določeno stopnjo za-

Na kateri segment kupcev ste usmerjeni?

Vrhunski materiali in tehnika ter moderna zasnova razmeroma velikih prostorov niso poceni, saj so kupljeni pri vrhunskih proizvajalcih v Evropi. Nemalokrat naša stanovanja primerjamo recimo z BMW-ji na avtomobilskem področju. Kilogram BMW-ja je trikrat dražji od kilograma kie. Tako tudi enostavna primerjava cen kvadratnega metra na različnih lokacijah v Ljubljani in z različno izvedbo enostavno ne zdrži. Špekulacija o ceni 1.800 ali celo 1.500 evrov za kvadratni meter v Ljubljani morda velja za Celovške dvore, ne pa

Dela na Situli so pred dvema tednoma spet stekla.

V medijih je bilo veliko komentarjev na ceno stanovanj, ki bo precej visoka.

Kaj kažejo vaše analize in izkušnje?

Zaradi ustavitve gradnje do tega trenutka že več mesecev nismo podpisovali pogodb.

Zanimanje pa po drugi strani narašča in imamo kar nekaj novih rezervacij. Razlog je tudi ta, da do pridobitve uporabnega dovoljenja priznavamo desetodstotni popust. Cene so trenutno med 2.950 in 3.600 evri za kvadratni meter, cena vključuje tudi davek na dodano vrednost. Kot rečeno, so vgrajeni materiali zaradi vrhunske kakovosti dva- do trikrat dražji od povprečnih.

Zato nam poznavalci in kupci priznajo, da so stanovanja vredna svojega denarja.

V Situli bo tudi precej poslovnih prostorov.

Koliko?

V Situli bo približno 11 ti-

sedenosti stanovanjskega dela.

Kdaj boste projekt zaključili tudi poslovno oziroma kdaj boste prodali vsa stanovanja in plačali vse stroške?

Po najnovejši finančni projekciji se projekt izide tudi, če ga prodajamo pet let od pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar sam ocenjujem, tudi na podlagi naraščajočega povpraševanja, da bo najkasneje v treh letih prodanih in oddanih toliko prostorov, da se bo finančno pokril. Investitor je torej stimuliran s hitrejšo prodajo in nižjimi stroški financiranja in ne z navijanjem cene. Cena je v glavnem seštevek stroškov za lokacijo, vrhunske materiale in udobne prostore. Časi, ko se je dobiček meril v dvomestnih številih, so mimo.

18 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Skoraj vsak deseti Slovenec je stanovanje kupil pri iProjektu

Ko govorimo o novogradnjah v Ljubljani in bližnji okolici, ne moremo spregledati ponudbe družbe iProjekt, ki je zgradila in trži dve večji naselji: Naselje ob potoku, Lavrica, ki je od Ljubljane oddaljeno le dva kilometra, in naselje Atrium, ki leži ob Šmartinski cesti v ljubljanski mestni četrti Zelena jama.

Lani in v prvi polovici leta 2012 so v iProjektu po podatkih njihove prodajne službe prodali 127 novih stanovanj, medtem ko se je v enakem obdobju po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v vsej Sloveniji prodalo 1.293 novih stanovanj. iProjektova prodaja tako pomeni 9,8-odstotni tržni delež v prodaji novih stanovanj. Vsa njihova stanovanja so bila prodana končnim kupcem in niti eno stanovanje ni bilo dano v kompenzacijo.

Pravo razmerje med ceno in kakovostjo

Zakaj tako dobri rezultati kljub padanju trga novogradenj? Razlog je preprost. V zadnjih letih so kupci posta-

PREDNOSTI

Zakaj kupiti stanovanje pri iProjektu?

Stanovanja imajo raznovrstne tlorisne zasnove, površina je zelo dobro izkoriščena, materiali in izvedba so kakovostni.

Stanovalci imajo dovolj parkirnih mest v kleteh, dovolj je tudi parkirnih mest za obiskovalce.

Stanovanja se prodajajo izključno končnim kupcem, ki lahko stanovanja prevzamejo takoj, investitor pa jim jamči za kakovost.

Prodajno osebje je strokovno zelo dobro podkovano in daje velik poudarek individualnemu pristopu h kupcu, za vsakega po ogledu stanovanja pripravijo pregledno ponudbo. Največ kupcev se za nakup odloči prav zaradi prijaznosti, korektnosti in strokovnosti prodajnega osebja.

Cene stanovanj so zelo konkurenčne. Razlika med cenami iProjektovih novih stanovanj in cenami, po katerih se prodajajo rabljena stanovanja, je majhna.

Naselje ob potoku, Lavrica je od središča Ljubljane oddaljeno šest kilometrov, do obvoznice pa je le 1,8 kilometra. Zaznamuje ga majhna gostota pozidave, veliko je zelenih površin z otroškimi igrišči in prostori za druženje, skozi naselje je speljana sprehajalna pot, promet pa je umaknjen na rob naselja. Mimo naselja gre linija ljubljanskega mestnega potniškega prometa, tik ob naselju sta vrtec in trgovina, nakupovalno središče na Rudniku pa je oddaljeno le dva kilometra. li previdnejši, zahtevnejši, vedno bolj je pomembna vrednost, ki jo dobijo za svoj denar. V družbi iProjekt so prepričani, da njihovo ponudbo stanovanj zaznamuje dobro razmerje med ceno, kakovostjo in varnostjo nakupa, kar ne nazadnje kažejo njihovi prodajni rezultati, ki potrjujejo, da se dobri izdelki

za primerno ceno še vedno prodajajo.

Ponudba, ki ji tudi v krizi ne moreš reči ne

Tako v Naselju ob potoku, Lavrica kot v naselju Atrium v Ljubljani je še vedno na voljo pestra izbira od garsonjer do petsobnih stanovanj različnih tlorisnih rešitev, ki bo zadovo-

ljila različne okuse in potrebe kupcev. V iProjektu so pripravili ponudbo, ki upošteva razmere na trgu in zavarovanje tveganja pred morebitnim padcem cen nepremičnin. Za njihov novi slogan »Stanovanje danes po jutrišnji ceni« pa pravijo, da gre za konkurenčno ponudbo, ki ji tudi v krizi ne boste mogli reči ne.

Naselje Atrium je od središča Ljubljane oddaljeno 2,5 kilometra, do nakupovalnega središča BTC pa je le dober kilometer.

Zasnova naselja je atrijska, zelenih površin je za novogradnjo v Ljubljani nadpovprečno veliko, skozi naselje ni prometa, stanovalci pa imajo pogled na ljubljanski grad, Kamniške Alpe, pa tudi Triglav lahko vidijo. V bližini so Klinični center, šole, vrtci in fakultete, velik mestni park ter Plečnikove Žale.

Na Škofljici kmalu 40 novih stanovanj TA-BU Investicije na Škofljici počasi končuje drugo fazo stanovanjskega naselja Lanovo, v kateri bodo v treh vila blokih zgradili 40 novih stanovanj.

Stanovanja bodo na voljo konec letošnje zime, ko se bodo stanovalci lahko tudi vselili. Objekti so grajeni klasično iz opeke, poskrbeli so za dobro izolacijo in vgradnjo kakovostnih materialov. Vsa stanovanja bodo tudi aktivno prezračevana.

NAFTA in PLIN

Največ bo srednje velikih stanovanj

2

PRILOGA

Napovedujemo izid priloge

NAFTA in PLIN Izid priloge:

30. november 2012

Informacije za oglaševanje: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si [ D O DA J A MO V R E D N O S T ]

Stanovanja bodo velika med 50 in 110 kvadratnimi metri. Največ jih bo merilo od 60 do 70 kvadratnih metrov, saj so po njihovih analizah zdaj najbolj zanimiva prav takšna stanovanja. Ugotovili so namreč, da je trenutno na trgu največ iskalcev prvih nepremičnin, ki iščejo srednje velika stanovanja.

Cena stanovanj še ni dokončno določena, vendar zagotavljajo, da bo ugodna. Pri najugodnejših enotah celo 1.750 evrov za kvadratni meter. Vsa stanovanja imajo zagotovljena lastniška parkirna mesta.

Konec letošnje zime bo v naselju Lanovo na Škofljici vseljivih 40 novih stanovanj.

Dobra lokacija in dostop do Ljubljane

Škofljica je od središča Ljubljane oddaljena deset kilometrov, do obvoznice jih je le pet, poleg tega pa je kraj zelo dobro povezan tako z avtobusnim kot železniškim javnim prevozom. Od naselja Lanovo je končna postaja

proge 3B Ljubljanskega potniškega prometa oddaljena dobrih 200, do železniške postaje pa ni več kot 600 metrov. Prav ugodne prometne povezave in napovedane izboljšave tej lokaciji dajejo še višjo dodano vrednost kot v preteklosti.

Naselje Lanovo, v kate-

rem bo po dokončanju okoli 180 stanovanj in 45 vrstnih hiš, tvori zaključeno celoto, v bližini katere so na voljo vse storitve. V pritličju enega izmed stanovanjskih blokov deluje vrtec, šola je oddaljena okoli 150 metrov, blizu so tudi trgovine in zdravstveni dom.

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 19

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

[ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE]

Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi Ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij za trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, pa tudi ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov – to je temeljno poslanstvo Zavoda za gozdove Slovenije.

iz državnega proračuna ali iz sredstev EU.

Gozdna tehnika in razvoj podeželja

Gozdovi in gozdna krajina sta najbolj prepoznavna prostorska elementa Slovenije.

Biotska pestrost slovenskih gozdov je rezultat pestrih naravnih danosti na stičišču treh velikih klimatskih sistemov: atlantskega, celinskega in sredozemskega.

cija skrbnega gospodarjenja s slovenskim gozdom je od leta 1994 zaupana Zavodu za gozdove Slovenije, ki s strokovnim usmerjanjem razvoja gozdov njihovim lastnikom omogoča, da jih bodo lahko zapustili svojim naslednikom.

Skrb za gozdove

Zavod za gozdove

Ohranjenost naših gozdov in njihovega biotskega bogastva je rezultat več kot sto let načrtnega in strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Skrb za gozdove in gozdno krajino ima v zavesti Slovencev poseben pomen, ki se izraža v skrbi lastnikov gozdov za gozd in v odnosu do gozdarske stroke.

Največje bogastvo naših gozdov – kakovosten les – so naši predniki že od nekdaj znali uporabljati tako v vsakdanjem življenju kot tudi v kulturi in umetnosti. Večstoletna tradi-

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija z Zakonom o gozdovih leta 1994 in opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih Slovenije ne glede na lastništvo.

ZGS je na državni ravni organiziran s sedežem na centralni enoti v Ljubljani, na regionalni ravni v 14 območnih enotah, na lokalni ravni v 69 krajevnih enotah in 396 gozdnih revirjih. V sestavi ZGS je deset lovišč s posebnim namenom, ki trajnostno gospodarijo

z divjadjo, izvajajo varstvo redkih in ogroženih živalskih vrst ter opravljajo tudi dejavnosti lovskega turizma. Na ZGS je zaposlenih 703 ljudi, od katerih je 651 gozdarskih strokovnjakov. ZGS pa ne izvaja sečnje, spravila, transporta in prodaje lesa ter prometa z gozdovi.

Glavne dejavnosti ZGS so gozdnogospodarsko načrtovanje, gojenje in varstvo gozdov, gozdna tehnika in razvoj podeželja, skrb za gozdne živali in lovstvo, odnosi z javnostmi in drugo.

Gozdnogospodarsko načrtovanje

• Izdelujemo gozdnogospodarske načrte, • zbiramo podatke o stanju in razvoju gozdov ter vodimo računalniške baze teh podatkov, • spremljamo biološko ravnotežje v gozdovih,

• izdajamo soglasja za posege v gozd in gozdni prostor, • sodelujemo pri prostorskem načrtovanju.

Gojenje in varstvo gozdov

• Izdelujemo gozdnogojitvene načrte in načrte požarnega varstva za gozdove, • določamo potrebna gojitvena in varstvena dela v gozdovih, • izbiramo drevje za posek v sodelovanju z lastniki gozdov, • izvajamo sanacijske projekte, • svetujemo lastnikom gozdov v zvezi s financiranjem del v gozdovih iz državnega proračuna, • svetujemo lastnikom gozdov pri izvedbi gozdnogojitvenih in varstvenih del, • zagotavljamo sadike in semena gozdnega drevja za obnovo gozdov, • prevzemamo opravljena dela v gozdovih, financirana

• Strokovno usmerjamo in nadziramo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, • izdelujemo in vzdržujemo informacijski sistem za gozdne ceste, • določamo režime prometa na gozdnih cestah v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalnimi skupnostmi, • svetujemo lastnikom gozdov o pravilnem in varnem delu v gozdovih, • izdelujemo tehnološke dele gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, • sodelujemo pri uvajanju novih tehnologij pri sečnji, spravilu in transportu lesa iz gozdov, • izvajamo kontrolo sečišč v gozdovih, svetujemo pri smotrni rabi lesa v energetske namene, • izobražujemo in usposabljamo lastnike gozdov, • sodelujemo v dejavnostih za razvoj podeželja.

Gozdne živali in lovstvo

• Izdelujemo lovskoupravljavske načrte območij, • vodimo evidenco o odstrelu in izgubah divjadi, • določamo ukrepe za izbolj-

šanje življenjskih razmer za prostoživeče živali, • spremljamo stanje populacij velikih zveri (rjavi medved, volk in ris), • upravljamo lovišča s posebnim namenom, • ocenjujemo škode od zavarovanih živalskih vrst.

Odnosi z javnostmi

• Populariziramo gozdove in gozdarstvo, • ozaveščamo javnost o pomenu gozdov in ohranjanju narave, • razvijamo študijske krožke v ZGS, • upravljamo in populariziramo gozdne učne, turistične in druge tematske poti, • obveščamo javnost o gozdovih, gozdarstvu in dejavnostih ZGS.

Druga področja

• Strokovno usmerjamo oddajanje del v državnih gozdovih, nadziramo izvedbo in prevzemamo opravljena dela po pooblastilu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, • sodelujemo v raziskovalnih dejavnostih, • sodelujemo v mednarodnih projektih.

Lesnopredelovalni center Šentrupert Na območju občine Šentrupert stoji nekdanja vojaška baza, ki že leta ni več v uporabi. Objekti so delno še v funkciji, območje je komunalno opremljeno, tudi z industrijskim železniškim tirom. Gre za zelo veliko površino, dobrih 215 tisoč kvadratnih metrov, lokacija pa je primerna za razvoj gospodarske dejavnosti na temelju predelave lesa.

Kot pravi župan Šentruperta Rupert Gole, je lokacija idealna za odprtje lesnopredelovalnega centra. »Ideja sledi viziji, da bi bila Mirenska dolina do leta 2020 energetsko neodvisna. V ta sklop sodi tudi lesnopredelovalni center. Ker je vsa Slovenija zelo bogata z gozdom, bi bilo smiselno ta potencial tudi ustrezno izkoristiti. Prva in najpomembnejša naloga pri tem je vzpostavitev lesnopredelovalnih verig, umeščenih v območja, bogata s to naravno strateško surovino.

Lesni odpad, ki pri tem nastaja, pa se lahko usmeri v energetske namene (proizvodnja toplote, električne energije).

Po tej poti lahko iz posekanega drevesa iztržimo kar najvišjo

dodano vrednost. Lesnopredelovalni center cilja predvsem na odkup lesa z območja širše Mirenske doline, saj so na ta način transportne poti najkrajše. V lesnopredelovalnem centru so predvideni posamezni členi lesnopredelovalne verige (gospodarski obrati), skozi katere bo les potoval do polizdelkov in nato izdelkov ter odšel v prodajo z višjo dodano vrednostjo.«

Zasnova centra

Kot razlaga Gole, bo center zasnovan tako, da bo omogočal skladiščenje, razžagovanje, sušenje ter predelavo lesa v polizdelke in izdelke (lepljen konstrukcijski les, mizarski polizdelki), lesni odpad pa se bo predeloval v različne energente (polena, sekanci, peleti, briketi). Predvidevajo tudi sočasno proizvodnjo (kogeneracijo) toplote in električne energije ter proizvodnjo bioetanola. Kogenercija na lesni plin, proizveden iz lesnih sekancev, naj bi bila glavni dobavitelj potrebne toplotne za kraj, proizvedeno električno energijo pa naj bi oddajali v omrežje.

V okviru lesnopredelovalnega centra je predviden tudi tehnološki park, v katerem bodo združevali znanje in razvijali

nove tehnologije na področju izrabe lesne biomase.

Predvidene lesne zaloge in prirastek

V Sloveniji gozd pokriva 56 odstotkov ozemlja in nenadzorovano zarašča kmetijske površine. Mirenska dolina, denimo, je približno 58-odstotno poraščena z gozdom. Po Goletovih besedah bi načrtno izkoriščanje in povečanje izkoriščanja lesne biomase ugodno vplivalo na kmetijstvo in gozdarstvo, saj bi se intenzivirala negovalna dela v mlajših razvojnih fazah gozda (prva in druga redčenja), povečala bi se možnost prodaje gozdnih lesnih sortimentov slabše kakovosti in manjših dimenzij, nastala bi nova delovna mesta, ohranjala bi se poseljenost podeželja in zmanjševalo zaraščanje kmetijskih površin z gozdom. Lesna zaloga lesa namreč v slovenskih gozdovih iz leta v leto narašča. »Po evidencah ZGS ostaja v gozdovih na leto kar 1,5 milijona kubičnih metrov lesa neizkoriščenega glede na možni posek. V zasebnih gozdovih se poseka slabih 61 odstotkov možne količine, zato ni bojazni, da bi večji posek ogrožal ekološke in socialne funkcije gozdov,« meni župan Šentruperta.

Dejavnosti, ki se bodo izvajale v lesno-predelovalnem centru Šentrupert: • prostor za razvrščanje lesa (hlodovine), • razžagovanje lesa (razrez hlodovine), • sušilnica (prostor namenjen sušenju razžaganega lesa), • kurilnica z zalogovnikom (sočasna proizvodnja toplote in električne energije), • mizarske dejavnosti, • proizvodnja lesnih lepljenih lameliranih konstrukcijskih elementov, • skladišče (prostor za skladiščenje proizvodov), • poslovni prostori, • tehnološki park (razvoj), • prostor namenjen zunanjemu odpadnemu materialu (veje, palete, grmovje), • obdelava odpadnega lesa (drobljenje lesa-sekanci, izdelava peletov, briketov), • pokrit prostor namenjen sušenju sekancev (skladišče za pelete, brikete), • proizvodnja bioetanola.

20 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Lesarski grozd Razvojni potencial lesa za spodbujanje gospodarstva v Sloveniji je zelo velik, saj smo tretja najbolj gozdnata država v EU, les pa je kot izjemen material nizkoogljične družbe vedno bolj zaželen.

Problematika slovenskega lesarstva je v najbolj izpostavljeni obliki izražena problematika vsega slovenskega gospodarstva in v veliki meri tudi slovenske družbe – izguba konkurenčnosti, ki slovensko poslovno okolje bremeni že dolgo. Tako z nujnimi strukturnimi reformami zamujamo celo desetletje in še danes se odgovorni ne morejo dogovoriti skoraj o ničemer.

Ob tem se je svet zaradi globalizacije in informacijske revolucije v zadnjih dveh desetletjih povsem spremenil. Kot država in družba ter kot gospodarstvo zato stojimo pred zahtevnim izzivom, kako si v globalnem svetu zagotoviti konkurenčne izdelke in storitve, s tem pa vir blaginje in socialne varnosti.

[ INTERVJU] Ivo T

Povezava z GZS

Lesarski grozd

Lesarski grozd je ustanova – lahko bi rekli – tretje razvojne stopnje, ki z dobrim poznavanjem panožne problematike, potenciala javnih razpisov in z veliko mednarodno partnersko mrežo deluje za razvoj panoge. Glavna naloga je poslovne priložnosti spreminjati v projekte in jih uresničevati. V 12 letih delovanja so tako uspešno izpeljali več kot 50 projektov in veliko število dogodkov z več tisoč udeleženci. Večina projektov je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi in izpeljana z mednarodnimi projektnimi konzorciji. Lesarski grozd se je pri tem izkazal kot zanesljiv in fleksibilen partner, ki zna prebroditi tudi težavna projektna obdobja, zato je uspešno izpeljal praktično vse zastavljene projekte.

Zdaj Lesarski grozd sodeluje v treh večjih mednarodnih projektih.

ID:WOOD

»Clustering knowledge, Innovation and Design in the SEE WOOD sector« je sofinanciran iz strukturnega sklada EU, programa transnacionalnega sodelo-

vanja jugovzhodne Evrope.

Vključuje 11 partnerjev iz devetih držav srednje in jugovzhodne Evrope (Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina).

SILENTWOOD

Projekt je sofinanciran iz 7. okvirnega programa, Raziskave v korist združenj MSP. V njem sodeluje devet partnerjev iz petih držav EU

(Španija, Švedska, Italija, Slovenija, Poljska).

ECOVARN

»Development of a wearable, functional, regulation-compliant Water-borne Wood Coating« je sofinanciran iz 7. okvirnega programa, Raziskave v korist združenj MSP. Sodeluje deset partnerjev iz petih držav EU (Španija, Nemčija, Italija, Slovenija, Ciper).

Leta 2007 se je Lesarski grozd z Združenjem lesne in pohištvene industrije pri GZS povezal v vsebinsko celoto, kjer združenje skrbi predvsem za panožne zadeve, Lesarski grozd pa ga pri tem podpira kot projektna pisarna. S tem je nastal edinstveni sodobni storitveni poslovni model, ki je še posebej prilagojen za podporo panožnim skupinam podjetij. Tako Lesarski grozd že več kot leto dni ponuja podporo tudi Razvojnemu centru kreativne pohištvene industrije, RC31, d. o. o, kjer so razvojno povezana predvsem slovenska pohištvena podjetja.

Lesarski grozd torej že od leta 2000 uspešno povezuje slovenska podjetja in skupaj z njimi oblikuje razvojne projekte, to bo počel tudi v prihodnje. Stalno skrbi za ohranjanje konkurenčnosti, predvsem z ustvarjalnim vzdušjem ter stalnim usposabljanjem in tehnološkim posodabljanjem, kar je pogoj za zagotavljanje sodobnih in kakovostnih storitev za člane grozda in druge poslovne partnerje.

Zmogljivost, stabilnost in udobje Tehnologija spravila lesa danes zahteva tehnološko napredno in visokokakovostno mehanizacijo, ki v gozdu pomembno znižuje stroške, povezane z delovno silo, predvsem pa zvišuje stopnjo varnosti pri manipulaciji s hlodovino.

podjetje Tajfun Planina in postojnski Studia Proteus, s tem pa mu dala tudi novo energijo. Nova doba v njihovih izdelkih združuje tehnološko učinkovitost, visoko kakovost in napredne rešitve, ki zagotavljajo zavidljivo stopnjo varnosti.

Podjetje Tajfun LIV (prej LIV hidravlika), ki je že 40 let uspešen proizvajalec gozdarske mehanizacije, piše novo poglavje v svoji zgodovini, saj sta program dvigal prevzela

Za intenzivno gozdarsko uporabo je potrebna profesionalna oprema, ki omogoča večurno dnevno delo in zagotavlja primerno življenjsko dobo. Podjetje Tajfun LIV po-

Dvigala in vitli

nuja visoko zmogljiva kamionska dvigala in tudi manjša traktorska, namenjena zelo intenzivni in profesionalni uporabi. Posebno zanimivi so še gozdarski vitli, ki po dinamiki delovanja pogosto prekašajo podobne tekmece in presenetijo še tako zahtevne uporabnike.

Podjetje izdelke trži skoraj po vsem svetu. Na trgu gozdarskih in reciklažnih dvigal izdelki Tajfuna LIV sodijo v skupino najbolj kakovostnih, saj se po tehnološki dovršenosti in razvojni inovativnos-

TAJFUN LIV ŽERJAVI TAJFUN LIV CRANES “Vednoakorak „Always step spredaj!” ahead“ Specializirani proizvajalec opreme za les in recikliranje

Specialised manufacturer of Timber and Recycling Equipment - 40 let izkušenj - 40 years experience.

- vodilni zagotavljanju udobja in stabilnosti operaterja - Classprileader in operator comfort and stability.

- 25 25 models, 47 versions, modelov, 47 različic,6060different različnihoptions. opcij

TAJFUN LIV d.o.o.

Industrijska cesta 2, SI - 6230 Postojna, www.tajfun-liv.si, info@tajfun-liv.si Tel.:++386 5 72 83 890, Fax:++386 5 72 83 863

TAJFUN LIV d.o.o.

Industrijska cesta 2, SI - 6230 Postojna, www.tajfun-liv.si, info@tajfun-liv.si Tel.:++386 5 72 83 890, Fax:++386 5 72 83 863

ti postavljajo ob bok vodilnega proizvajalca na trgu.

Med najboljšimi na svetu

V letu 2010 so na trg zakorakali z novo generacijo povsem prenovljenih hidravličnih dvigal in gozdarskih vitlov, ki so se kmalu izkazali za veliko tržno uspešnico. V podjetju so izboljšali kakovost izdelave in kinematiko delovanja dvigal ter tako postali najboljši v tej panogi pri zagotavljanju stabilnosti vozila in udobja upravljavca.

Z novimi sedežnimi moduli

dvigala zagotavljajo najvišje ergonomske standarde, ki pomembno znižajo stopnjo utrujenosti delavca v stroju.

Tako so v podjetju začrtali nove trende in postavili smernice za novi »sinonim zmogljivosti, stabilnosti in udobja«.

Kar se tiče inovativnosti, v podjetju Tajfun LIV nikoli ne počivajo, zato že pripravljajo pomembne novosti, zadovoljni kupci pa le še potrjujejo pravilnost njihove usmeritve, saj so v zadnjih dveh letih prodajo povečali za 70 odstotkov, uspešno pa je tudi tekoče leto.

Lesarski grozd

Wood Industry Cluster

Sodelo V gozdarstvu je, podobno kot v zdravstvu, najpomembnejša preventiva, zato je treba vzdrževati dinamiko in življenjsko kondicijo gozda kot ekosistema. Gozd ima družbeno koristno funkcijo, obenem pa je les dobrina, ki prinaša največ dohodka, predvsem lastniku gozda. Za kondicijo slovenskih gozdov in za kakovosten les skrbijo revirni gozdarji, ki delujejo v okviru javne gozdarske službe Zavoda za gozdove Slovenije.

O gozdu in lesu smo se pogovarjali z direktorjem zavoda, Ivom Troštom.

Pojavljajo se težnje po privatizaciji gozda, kako gledate na to?

Te dileme v kulturni, napredni in sodobni državi ne more biti. Gozdovi so javno dobro in to morajo ostati. Mnogi tuji veleposlaniki in poslovneži so navdušeni nad tem, da jih od pisarne v središču Ljubljane do gozda loči le nekaj minut hoda. Tega si prebivalci Madrida ali Berlina ne morejo predstavljati in to je prednost, ki jo moramo ohraniti. Pomemben je še gospodarski pomen gozda. Gospodarska in družbena situacija je slaba, a prav v tem vidim priložnost, da v gozdarstvu razmere izboljšamo. Sebični neoliberalni kapitalizem namreč ni prijazen do gozda kot javnega dobra. A del lesa v gozdovih moramo posekati.

Koliko lesa pa letno posekamo?

Načrti dovoljujejo sečnjo približno 6,5 milijona kubičnih metrov lesa. Letni prirastek pa je približno osem milijonov kubičnih metrov, tako da ga ne posekamo toliko, kot ga priraste.

Zato se gozd širi ...

Gozdnatost v Sloveniji se je v 50 letih povečala skoraj za 20 odstotkov, manjka pa nam kmetijskih površin, zato bi za hrano lahko žrtvovali nekaj gozda. Država mora biti prostorsko uravnotežena. Vendar pa je politika urbanizacije in poselitve slaba, gradnja je razpršena, urbane in industrijske objekte gradimo na najboljši zemlji. Seveda, težnja kapitala je, da postavi objekte tam, kjer so najnižji transportni stroški. Zdaj je to »zatečeno« stanje in tega ne moremo spremeniti, lahko pa ustavimo takšno gradnjo.

Kakšen pomen ima javna gozdarska služba?

Javna gozdarska služba deluje na območju vse države. Na terenu je približno 400 revirnih gozdarjev, ki pokrivajo vsak med 2.500 in tri tisoč hektarjev gozda. Poklic zahteva

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 21

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

V Rihterju zadovoljni ovanje je rešitev s prodajo svojih hiš

Trošt, direktor Zavoda za gozdove Slovenije

uu Z gozdom znamo ravnati.

Manjka nam le še povezava vseh, ki imajo opraviti z gozdom. A menim, da nam bo tudi to uspelo.

Tako pravi Ivo Trošt, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.

izjemno samostojnost. Prav zato je za našo službo zelo pomembno, da deluje po načelu zaupanja z visoko moralo in etiko. Na drugi strani pa se srečamo s kapitalističnim sistemom, ki je zelo zaseben in agresiven. Tu prihaja do težav.

Težko je torej najti pravo mero med javnim dobrim in dobičkom?

Sistem je sicer dober, vendar ga moramo poslovno spremeniti. Trenutno v gozdarstvu obstaja preveč subjektov in med nami prihaja do preveč poslovnih in strokovnih zapletov, ki so povsem nepotrebni.

Namesto da bi se ukvarjali z gozdovi in lastnikom gozdov omogočali čim večje dohodke, se ukvarjamo sami s sabo. A sam podpiram sodelovanje, povezovanje. Zato vsem, ki so povezani z gozdom, ponujam korektno sodelovanje. Le tako lahko gozdarska stroka in država prosperirata v Evropi.

Torej se razmere urejajo?

Politična klima je trenutno zelo ugodna. Spoznali smo, da je les najpomembnejša naravna dobrina in vrednota. V Sloveniji slovimo predvsem po kakovostnem bukovem gozdu, ki je izjemno zahteven za vzgojo, za to poskrbimo mi. Vendar pa moramo ta les tudi znati tržiti, v Evropi moramo ustvariti »modo« lepega bukovega lesa.

A tega ne znamo.

Kljub krizi v gradbeništvu so v podjetju Rihter s prodajo svojih hiš zadovoljni. Pričakujejo, da bodo do konca leta prodali približno 60 hiš.

Industrijske lesne obrate bo treba postaviti na drugih lokacijah, lep primer je načrtovani center v Šentrupertu.

Slovenska lesna industrija lahko temelji tudi na manjših obratih. Vendar moramo, če želimo z lesom listavcev prodreti v Evropo, lastnike gozdov primerno izobraziti in usposobiti za praktično delo, to pa zahteva združevanje. V petek smo pripravili Gozdarske študijske dneve pod sloganom »Povezovanje lastnikov gozdov in skupno gospodarjenje«. Gozdarji moramo lastnikom ponuditi roko in jim pomagati, da se organizirajo. To je naša naloga.

močna, zato sem velik optimist, da bomo končno vsi udeleženi spet državi in gozdovom koristni. Kolegom sem predstavil vizijo, ki pravi, da morajo vodstva vseh vpletenih subjektov izstopiti iz gozda. Vanj sodijo gozdarji. Vodstva pa morajo biti vključena v družbene sisteme ter biti povezana z vsemi deležniki v gozdu in vedno delovati povezovalno.

Interesov je mnogo, gozdarji pa smo nekakšni mediatorji. A vsem ne moremo ustreči, zato nastajajo konflikti, ki se jim ne bomo mogli nikoli izogniti.

Pred seboj pa moramo imeti cilj, to je čim boljši gozd in večino zadovoljnih lastnikov gozdov ter javnosti.

Manjka pa denarja za tak razvoj?

Odpuščanje delavcev v naši ustanovi je kontradiktorno z našimi nalogami. Če želimo lastnike povezati, moramo gozdarsko službo ohraniti. Trenutno še shajamo, nekateri kolegi opravljajo delo v dveh revirjih.

Imamo notranje organizacijske težave, ki jih po najboljših močeh premagujemo. Vendar pa vzdušje v kolektivu ne more biti dobro, če delavci razmišljajo o svoji eksistenci, namesto da bi se posvetili strokovnemu delu. Kljub vsemu pa služba še vedno deluje strokovno.

To pa je verjetno zahteven cilj?

Seveda, vendar ni vse odvisno zgolj od gozdarjev. Naše delo se konča na gozdni cesti, tam vstopi lesarstvo kot gospodarska panoga. Mi moramo zagotoviti predvidenih šest milijonov in pol kubičnih metrov lesa lesni industriji. Polovica je kakovostna hlodovina, preostalo je lesna biomasa, kjer dodane vrednosti skoraj ni.

Zato si recimo prizadevamo za ponovno vzpostavitev tovarne celuloze, z njo vsaj za desetkrat dvignemo ceno proizvoda. Izhodišče pa je jasna zaveza, da bomo tovarno zalagali s surovino, ne pa da jo bomo za nekaj evrov več razprodali v tujino.

Lesarstvo se mora postaviti na svoje noge. Mi pa moramo biti korektni in za primerno ceno dobavljati kakovosten les. V preteklosti, v letih med 1985 in 1995, smo tudi gozdarji storili precej napak in smo delno krivi za trenutne razmere, saj smo lesni industriji ponujali manj kakovosten les za previsoko ceno, najboljši les pa je šel v tujino.

Je razlog v povsem razpadli lesni industriji?

Nekoč so bila lesna podjetja na strateških položajih, na obrobju velikih krajev, skladišča pa na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Danes imamo tam tuje trgovske centre. Interes kapitala za ta zemljišča je bil strahovit, lokalna politika pa mu je podlegla. Danes tako nimamo lesne industrije, imamo pa prazne trgovske centre.

Verjetno tudi zaradi posebnosti dela gozdarjev?

Na gozdarstvo ne gledamo kot na poklic, temveč kot na poslanstvo, živimo z gozdom.

Obenem pa moramo upoštevati vse, ki so udeleženi v gozdu, ter lastniku omogočiti največji možni zaslužek. To je zahtevno delo, a zanj smo dobro usposobljeni. Vendar težava ne nastaja v gozdu, težijo nas težave znotraj stroke v različnih ustanovah, od Sklada kmetijskih zemljišč, Gozdarskega inštituta, fakultete, Zavoda za gozdove, koncesionarjev, Gozdarske zadruge do Kmetijsko-gozdarske zbornice. To stanje je postalo nemogoče in povsem neproduktivno. S tem moramo nehati in delati v dobro gozdov in države.

Ali obstaja možnost ponovne vzpostavitve lesne industrije?

Pa bo kdo udaril po mizi in naredil red?

Politična volja je trenutno

Kljub trenutnemu težkemu položaju se zdi, da ste optimist. Z razlogom?

Sem optimist, vsekakor. Gozd in les imata svetlo prihodnost.

A zgraditi moramo gospodarski sistem, ki bo ljudem omogočil prihodke in preživetje.

Stroka je razvita, z gozdom znamo ravnati. Manjka nam le še povezava vseh, ki imajo opraviti z gozdom. A menim, da nam bo tudi to uspelo.

»Zavedamo se, da se je za kupce treba bojevati, zato se trudimo, da jim posvetimo čim več časa in se prilagajamo njihovim željam. Predvsem je pomembno, da gradimo kakovostne hiše, da so stranke na koncu zadovoljne in svoje izkušnje zaupajo tudi drugim,« so nam povedali v podjetju Rihter.

Stalno na preži za novostmi

V Rihterju veliko skrb namenjajo prihodnosti podjetja.

Zato vsako leto analizirajo, v čem so dobri in v čem slabi.

Hiša je za vsakega kupca praviloma enkraten, vsekakor pa edinstven nakup trajne vrednosti. Zato tudi za prihodnje leto ostaja njihov največji cilj čim več zadovoljnih strank, za kar se bodo trudili vsi zaposleni.

Skrbno spremljajo vse novosti in jih skozi lasten razvoj zelo previdno in premišljeno uvajajo v nove projekte. »Ne smemo si privoščiti napak, zato vsako noviteto skrbno

preverimo, preden jo prodamo našemu kupcu,« pravijo in dodajajo, da so tehnično zelo razvojno naravnano podjetje, zato v hiše vgrajujejo le najbolj dovršene sisteme gradnje in najbolj napredne strojne in elektroinštalacije ne glede na arhitekturno zasnovo hiše. »V prihodnjem letu bomo tako gradili tehnološko zelo dovršene hiše po najnovejših arhitekturnih smernicah.«

Delež pasivnih hiš raste

Delež pasivnih hiš se iz leta v leto povečuje. »Letos smo zgradili 15 odstotkov pasivnih hiš, imamo pa precej podpisanih pogodb za pasivne hiše, ki se bodo gradile prihodnje leto,« pravijo v Rihterju in dodajajo, da so ljudje čedalje bolj ozaveščeni glede pasivne gradnje, zato se ne odločajo več za velike in slabo grajene hiše, ampak za manjše, grajene v pasivnih standardih, saj se zavedajo, da je to finančno dolgoročno najboljša naložba.

Poleg tega tudi strošek gradnje ni več tako visok, sploh ob upoštevanju subvencij Eko sklada, ki investitorjem, željnim pasivne gradnje, povrne skoraj vso razliko, ki so jo vložili v gradnjo.

Težav z dobavo lesa nimajo

Les je odličen konstrukcijski material in je zaradi svojih lastnosti eden izmed najprimernejših naravnih materialov za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. »Njegove dobre lastnosti v kombinaciji z drugimi materiali omogočajo, da lahko gradimo tako dobre hiše, ki izpolnjujejo najzahtevnejše kriterije sodobne in človeku prijazne gradnje,« pravijo v Rihterju. Kot zatrjujejo, težav z dobavami lesa nimajo, ker so njihovi dobavitelji preverjena evropska podjetja, ki prodajajo les na mednarodnih trgih. »Izvora lesa načeloma ne spremljamo, ker je za nas kot certificiranega proizvajalca montažnih hiš pomembno, da lahko na trgu dobimo les, ki ustreza vsem predpisom,« pojasnjujejo v Rihterju in nadaljujejo: »Sentimentalnost vedno obstaja tudi v poslu, zato bomo z veseljem kupovali slovenski les, če bo ta imel ustrezne certifikate. Določen segment v Sloveniji že obstaja in za ta del so naši dobavitelji slovenska podjetja. Prav tako pri gradnji porabimo nekaj lesa, za katerega ni treba, da je certificiran, in tega prav tako kupimo na domačem trgu.«

DOBRODOŠLI V SVET NARAVNEGA BIVANJA Vsakemu kupcu, ki bo do novega leta podpisal pogodbo za hišo na delni ključ ali ključ, podarjamo kompaktno napravo Nilan CompactP cooling + JVP3.

Ta naprava vsebuje: ✓ Sistem kontroliranega prezračevanja✓ Ogrevanje s toplotno črpalko✓ Pripravo sanitarne vode

prihranek

10.000 EUR

kcija a a k s n e Jes Za vse, ki ste se odločili za podpis pogodbe za hišo do IV. gradbene faze podarimo: ✓ idejni projekt ✓ pgd/pzi za montažni del ✓ PHPP izračun prihranek ✓ test zrakotesnosti 4.000 EUR ✓ pregled hiše s termovizijsko kamero

RIHTER d.o.o.

Loke 40, 333 Ljubno ob Savinji Več informacij na spletnih straneh :

T/+386 3 839 04 30 F/+386 3 839 04 31

www.rihter.si

info@rihter.si prodaja@rihter.si

www.pasiv.si

22 OGLASNA PRILOGA

preLEStnost oblikovanja Na Visoki šoli za dizajn se zavedajo in verjamejo, da sta znanje in les naše največje bogastvo

Polica Felxa3holic, delo študenta Žige Volka pod mentorstvom izr. prof. dr. Jasne Hrovatin in Mojce Perše z Visoke šole za dizajn

Oblikovanje je disciplina.

Beseda disciplina prvotno pomeni učiti se, zato je oblikovanje učenje, najprej sebe in nato drugih, izobraževanje in ozaveščanje posameznikov. Oblikovanje je intelektualna intervencija kreativnega posameznika kot socialnega, družbeno odgovornega in izobraženega bitja z zavedanjem, da ima oblikovanje vedno povraten vpliv.

Vse, kar oblikujemo, povratno oblikuje nas. Tako je tudi pri lesu. Zato je postavljanje pravih vprašanj način, da izvemo pravilne odgovore.

Kaj ponuja les

Na vprašanje, kaj les ponuja oblikovanju in zakaj ga uporabiti, odgovarja doc. Lenka Kavčič: »Velika gozdnatost Slovenije je viden dokaz relativne ohranjenosti našega naravnega okolja in bogastva obnovljivega vira surovine. Les ima vrsto koristnih in merljivih lastnosti, v sebi nosi tudi pomembne čustvene in estetske vrednote. Izhaja iz zemlje, živi, diha in deluje. Ima latentno toploto, ki izhaja iz njega samega. V lesu je čas vtkan v vsako vlakno in pomeni nekakšen časovni zbiralnik. Poleg tega, da je naraven, ima svoj vonj, starost, celo živa bitja. Je material z močno identiteto. Uporaba lesa pri izdelavi in opremi interierjev je v sodobnem času velikokrat razumljena kot nostalgična, hiše naših prednikov ali staro pohištvo iz hrastovine, orehovine so sinonim uspešnih in močnih generacij. Kot opažamo, se sodobnost na to ne ozira.

Uporaba lesa v interierju in pri oblikovanju izdelkov za vsakdanjo rabo je v upadanju. Izdelki iz lesa so večinoma predragi, uvoženi, nevešče oblikovani, da bi pri potrošnikih vzbujali željo po njih. Les izgublja čar in mik v očeh sodobnega uporabnika.

Zakaj smo pozabili na bogastvo, harmonijo in lepoto, ki nam jih ponujajo leseni izdelki?

Nujno je ponovno zavedanje, da je les v resnici izredno sodoben material, ki ponuja neizmerne

možnosti uporabe in izrabe, služi oblikovalcem in arhitektom v brezmejnem polju ustvarjanja, gospodarstvu in industriji pa omogoča rast in našim zanamcem pripoveduje zgodbo o visoki ozaveščenosti, nacionalni identiteti in okoljski senzibilnosti.«

Kako lesu vdihniti zgodbo

Na vprašanje, ali lahko lesu kot prvobitnemu materialu ponovno vdihnemo zgodbo in življenje, ko oblikujemo notranjost, zunanjost objekta, urbano opremo, kos pohištva ali predmet za uporabo, pa mag.

Jasna Kralj Pavlovec pravi: »Vse to in še več so vprašanja, na katera študenti in njihovi mentorji na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani iščemo odgovore pri paleti študijskih predmetov. Z lesom se ukvarjamo tudi znotraj interdisciplinarnih in/ali mednarodnih delavnic. Visoka šola za dizajn je s Slovenskim etnografskim muzejem, Gozdarskim inštitutom Slovenije ter podjetjema Riko hiše in Breza Commerce v letu 2011 organizirala enotedensko interdisciplinarno delavnico Zgodbe lesa, kjer smo se ukvarjali s pripovedovanjem zgodb v lesu, z medsebojnimi odnosi in vpenjali oblikovanje v prostor in čas. Delavnica Zgodbe lesa se je leta 2011 sklenila z razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju in rastočo leseno instalacijo pred muzejskim poslopjem, nastajajočo iz dneva v dan kot simbolom skupnega manifesta študentov in mentorjev o sonaravnem bivanju, bivanju z lesom, v lesu, ob lesu.«

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Krizo preživijo le kakovostni Razmere na trgu montažne gradnje so se v Sloveniji v zadnjem obdobju zelo zaostrile.

Tudi v podjetju Lumar IG vedno bolj čutijo vpliv gospodarske krize in vsesplošne negotovosti med ljudmi, kar vpliva na povpraševanje in odločitvene procese.

Doživljajo tudi izjemne pritiske na cene, pojavljajo se dumpinške cene, ki lahko privedejo do podobnega scenarija kot leta 2009 in 2010, ko je padlo največ gradbenih podjetij. »Pridobivanje posla po nerazumnih cenah zgolj zaradi dela samega na dolgi rok vodi v propad, saj podjetja niso sposobna slediti spremljajočim stroškom. Ker gre za individualno gradnjo, pa bodo kupci izpostavljeni bistveno hujšim vplivom kot pri velikih gradbenih projektih,« opozarja Marko Lukić, direktor podjetja.

Leto 2012 bo za Lumar dobro

Kljub težkim razmeram jim bo letošnjo prodajo uspelo ohraniti na ravni leta 2011, in to po zaslugi kakovostnih

nizkoenergijskih in pasivnih hiš, svojega znanja in zaupanja kupcev. Zaupanje jim zagotavlja tudi več kot 15 tujih in domačih certifikatov in nagrad ter bonitetna ocena, ki jih uvršča med deset najbolj zaupanja vrednih podjetij v Sloveniji.

V letu 2013 bodo še več pozornosti namenili trgom v Avstriji, Švici in Nemčiji, kjer je čutiti pozitivna gibanja. »V okviru Green Building Group bomo kot 'premium brand' začeli ponujati pasivne hiše v Avstriji in Nemčiji. V Avstriji smo že postavili prvo pasivno hišo, to bomo certificirali in postali prvi slovenski proizvajalec s certificirano pasivno hišo v tujini,« napoveduje Lukić.

Poudarek v letu 2013 bo tudi na prvi vzorčni aktivni hiši za poskusno bivanje v Sloveniji, ki s tehnološkimi novitetami spreminja trg montažne gradnje v Sloveniji in širše.

Pasivnih hiš je vedno več

Kriza je pokazala, ugotavlja Lukić, da vsega kupcem ni mogoče prodati, to pa spodbuja kakovostno gradnjo: »Ponudbe kakovostnih pasivnih objektov na slovenskem trgu še ni veliko, saj nas je malo proizvajalcev, ki ima-

mo certificirane tehnologije ali detajle gradnje pasivnih hiš.« V Lumarju so bili prvi, ki so za konstrukcijski sistem Lumar PASIV in hišo Primus prejeli certifikat inštituta Passivhaus iz Nemčije.

V ponudbi tipskih hiš lahko tako kupci najdejo pasivne hiše različnih arhitekturnih zasnov in dimenzij, ki jih je mogoče prilagoditi njihovim željam.

V Lumarju so zgradili že več kot 50 pasivnih objektov, tako da veljajo za vodilnega slovenskega ponudnika pasivnih montažnih objektov, Lukić pa meni, da se bo delež pasivne gradnje še povečeval, še zlasti če bodo spet na voljo subvencije Eko sklada. Prepričan je, da je bila njihova odprava nepotrebna, saj je montažna gradnja veljala za ključnega nosilca gradbenega sektorja v času krize. Odprava teh subvencij tudi ni bila v skladu z napovedano vizijo obujanja lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. Zato so s partnerji v okviru Lumarjevega Eko sklada ponudili ekosubvencije do pet tisoč evrov za 15 kupcev hiš (ponudba velja do 15. decembra), na voljo so še štiri. »S

tem želimo zagotoviti, da bo nakup kakovostne montažne hiše enako ugoden, hkrati pa poskrbeti, da bo hiša energetsko učinkovita, z visokim bivalnim ugodjem in okolju prijazna,« razlaga Lukić.

Do slovenskega lesa ne morejo

Temelj Lumarjevih objektov je les, tega pa dobijo od zanesljivih avstrijskih in nemških partnerjev, nekaj tudi z lastne žage Timberia v Rušah. »Želeli bi ves les dobiti iz Slovenije, a to ni mogoče. V Sloveniji imamo vse možnosti, da bi bil les naša konkurenčna prednost, zaradi neizdelane strategije pa je lesnopredelovalna industrija praktično zlomljena,« ugotavlja sogovornik in poudarja, da je paradoksalno, da ob vsej količini gozdov in lesa v Sloveniji ne morejo dobiti zadostnih količin hlodovine, ki bi jo lahko obdelali in uporabili za hiše. »Zgled so nam lahko naši severni sosedi, ki so natančno opredelili celotno lesnopredelovalno verigo in uspešno izdelujejo polizdelke in končne izdelke iz lesa z visoko dodano vrednostjo,« pravi Lukić.

Prispevek študentov

Študenti Visoke šole za dizajn že vrsto let sodelujejo na razstavi Čar lesa in Mesecu oblikovanja. Prejeli so že več prestižnih mednarodnih in domačih nagrad za oblikovanje inovativnih izdelkov iz lesa na tekmovanju Mixer Design Expo in razpisu za najboljši prispevek k trajnostnemu razvoju družbe. Študent Žiga Volk je leta 2010 dobil častni naziv Young Creative Ambasador za Slovenijo za inovativno leseno polico Felxa3holic.

Vojkova 63, 1000 Ljubljana

E-pošta: info@vsd.si Telefon: 059 23 5010 Fax: 059 23 5012

www.vsd.si

Izvajamo triletni visokošolski strokovni študijski program I. stopnje »DIZAJN« na treh smereh: NOTRANJA OPREMA, TEKSTILIJE IN OBLAČILA TER VIZUALNE KOMUNIKACIJE. Z akademskim letom 2012/13 na šoli izvajamo tudi študijski program ll. stopnje »DIZAJN«.

Magistrski študij vključuje najnovejše trende izobraževanja študentov na področju oblikovanja notranje opreme, novih tekstilnih materialov in izdelkov ter vizualnih komunikacij.

Študijski program na l. in ll. stopnji usposablja bodoče diplomante tako, da s svojim strokovnim znanjem, veščinami in sposobnostmi kompetentno opravljajo različne naloge na področju razvoja inovativnih, izvirnih in tržno zanimivih oblikovalskih rešitev. Šola uspešno sodeluje pri mednarodni izmenjavi študentov in profesorjev ter na različnih raziskovalno-razvojnih projektih doma in po svetu.

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 23

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

[ INOVACIJA LIP BLED ]

3D-arhitekturni prikaz vrat V podjetju LIP Bled so v partnerstvu s podjetjem Pilon AEC za bolj kakovostno sodelovanje s svojimi veleprodajnimi strankami pripravili posodobljeno knjižnico notranjih vrat za program ArchiCAD 13, 14 in 15.

Knjižnica vsebuje celoten prodajni program notranjih vrat lipbled in omogoča takojšen fotorealističen prikaz od procesa načrtovanja, projektiranja, izdelave popisov do predstavitve. Primerna je za stranke, ki se odločajo za nakup notranjih vrat v zasebnem objektu in si želijo videti, kako se posamezna barva ali model vratnih kril sklada s preostalo opremo doma, kot tudi za podjetja za inženiring (arhitekti, projektanti, oblikovalci), ki načrtujejo večje stanovanjske in poslovne objekte.

3D-prikaz vrat v prostoru

V tem letu so knjižnico že tretje leto zapored dopolnili z vsemi novimi modeli vrat lipbled in s tem arhitektom, investitorjem in tudi fizičnim osebam omogočili, da

si ustvarijo 3D-predstavitev notranjih vrat v svojem edinstvenem prostoru. Tako lahko glede na okolje, želje, trende in potrebe vsak izbere notranja vrata, ki bodo dopolnjevala bivalne prostore in ne bodo le predmet, ki ločuje posamezne sobe.

Dopolnjena knjižnica je posodobljena z novim vmesnikom za lažji pregled posameznih modelov. Knjižnici so dodali tudi belo pleskana vrata (tako gladka kot tista s poglobljenimi reliefi utori), ki jih je mogoče prikazati v katerikoli barvi lestvice RAL. Z novo posodobitvijo knjižnica ArchiCAD zajema celotno ponudbo notranjih vrat blagovne znamke lipbled, ki tako služi namenu živega kataloga.

Možnosti

Knjižnica omogoča, da določimo vse parametre vrat, ki se nato ob popisu tudi izpišejo, tako ne prihaja do napak pri naročilu. Pri izbiri notranjih vrat lahko določimo: model, standard vrat glede na različne potrebe,

možnost upoštevanja nestandardnih dimenzij, smer odpiranja, posebnosti, ki jih želimo vključiti v izdelek, kljuko, ključavnico, nasadila, polnila in robno obdelavo, model in obliko podboja, sestavo vrat …

Za proizvajalca in kupca

S celovitim izborom vseh lastnosti notranjih vrat se izognemo pomanjkljivim podatkom, kar tako kupcu kot tudi proizvajalcu prihrani dragoceni čas.

Proizvajalcu to omogoča tudi hitrejše prilagajanje postavljenih zahtevam.

Knjižnico ArchiCAD uporabljajo arhitekti, projektanti, oblikovalci, v obliki demo verzije pa je na voljo tudi na spletu.

Cilj podjetja LIP BLED je skrb za kupca, zato veliko pozornosti namenjajo zadovoljstvu stranke. S svojimi aktivnostmi sledijo modernim smernicam ter tako v knjižnico vnašajo ustvarjalno raznovrstnost in tehnološko dovršene funkcionalnosti.

Toplotne črpalke za pasivne hiše Mag. Franc Pesjak, Termo-tehnika Kronovšek

Glede na zelo kakovostno gradnjo eno- in dvodružinskih pasivnih hiš so njihove toplotne izgube zelo majhne, tako da lahko take hiše ogrevamo z ogrevalnimi sistemi moči od dveh do največ deset kilovatov. S sprejetjem novega PURES-a pa je zahtevano, da vsaj del teh potreb pokrijemo z obnovljivimi viri energije.

Tako lahko teoretično kombiniramo ogrevanje s konvencionalnimi in obnovljivimi viri energije, vendar je v praksi takšno kombiniranje različnih virov ogrevanja (zaradi majhnih potrebnih ogrevalnih moči) neekonomično. Naložba se namreč skoraj podvoji. Če izberemo pravi obnovljivi vir ogrevanja, lahko samo z njim v celoti pokrijemo vse toplotne potrebe objekta.

Med takšnimi ogrevalnimi sistemi so zagotovo na prvem mestu različne izvedbe toplotnih črpalk, ki izkoriščajo različne toplotne vire, z močmi od dveh kilovatov naprej. Z njimi pa lahko objekt po potrebi tudi ohlajamo.

Toplotne črpalke voda– voda

Izkoriščajo toploto podtalne vode, ki ima tudi pozimi temperaturo med osem in 12 stopinj Celzija. Podtalno vodo črpamo v sesalni vrtini, jo vodimo skozi toplotno črpalko, ki ji odvzame toploto (s tem ji zniža temperaturo za približno štiri stopinje Celzija), nato pa jo odvedemo v ponorno

vrtino. S tem ne zmanjšujemo količine podtalne vode in je ne onesnažujemo.

Zaradi razmeroma visoke temperature ta toplotni vir omogoča največje prihranke pri stroških ogrevanja.

Seveda pa potrebujemo za določeno moč toplotne črpalke dovolj veliko količino in ustrezno kakovost podtalne vode.

Toplotne črpalke zemlja–voda

Te toplotne črpalke izkoriščajo v zemlji akumulirano sončno toploto. V ta namen položimo v zemljo (na globino približno 1,2 metra) ustrezno dolžino cevi, po katerih teče voda z dodatkom sredstva proti zmrzovanju. Voda teče skozi zemeljski kolektor (ali tudi vertikalno sondo) in odvzema toploto zemlji. Pri prehodu skozi toplotno črpalko pa ji ta odvzame zbrano energijo in jo s pomočjo dodane električne energije za pogon kompresorja dvigne na višjo temperaturno raven.

Za ogrevanje s toplotnimi črpalkami so najbolj primerni nizkotemperaturni ogrevalni sistemi (talno in stensko ogrevanje).

Za pasivne in nizkoenergijske hiše so najbolj primerne kompaktne toplotne črpalke z vgrajenim bojlerjem za sanitarno vodo, ki zavzamejo izjemno malo prostora v hiši. Takšne ponuja tudi največji slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Termo-tehnika Kronovšek.

Toplotne črpalke zrak– voda

Če nobeden od navede-

KRONOV EK

nih toplotnih virov ni na voljo, nam še vedno ostane toplota okoliškega zraka, iz katerega lahko dobimo določeno količino toplote. Morda se zdi nekoliko nelogično, če rečemo, da dobimo toploto iz zraka, ki ima denimo temperaturo minus pet stopinj Celzija, a teorijo prepustimo proizvajalcem.

Ker je povprečna temperatura zraka nižja od prej navedenih toplotnih virov, je tudi učinkovitost teh toplotnih črpalk nekoliko manjša od prejšnjih dveh vrst. Vendar je lahko prihranek pri stroških ogrevanja v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje še vedno več kot 55 odstotkov.

Pazljivo pri nakupu

Pri nakupu moramo paziti, da izberemo toplotno črpalko z dovolj visokim grelnim številom, ki naj bo vsaj 3,5 pri A2/W35 (A2 = zunanja temperatura zraka, W35 = temperatura predtoka ogrevalne vode), merjeno po standardu SIST EN 14511. Danes je na trgu vse več tako imenovanih »klima« toplotnih črpalk, ki imajo pri temperaturi zunanjega zraka sedem stopinj Celzija še dokaj visoko grelno število, ko pa se temperatura zraka zniža, jim učinkovitost drastično pade.

Pri nakupu moramo paziti tudi, kdo nam naprave ponuja, ali ima urejen servis in rezervne dele. Ko je zunaj mraz, namreč ni časa za razmišljanje o tem, kje dobiti serviserja, če se naprava slučajno pokvari.

Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 21 let !

Zakaj toplotne črpalke Termo-tehnika Kronovšek?

- razvite in izdelane v Sloveniji - TČ za vse potrebe - preko 234 modelov- moči do 500 kW - osebni pristop in strokovno svetovanje - tudi na terenu - preko 257 monterjev po vsej Sloveniji - odziven in strokoven servis ter tehnična podpora - veliki prihranki pri stroških ogrevanja - do 70 % - zmanjšanje emisij CO2 do 60%

Takoj pokličite na 03 703 16 28 ali nas osebno obiščite !

Super varčna TČ za sanitarno vodo

VisokoučinkovitaTČ zrak/ voda za ogrevanje cele hiše in vode

Stenska TČ za sanitarno vodo

Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke - samo za večstanovanjske objekte v višini 25% naložbe!

Izkoristite ugodne kredite EKO SKLADA - EURIBOR +1,5%, čas odplačevanja do 10 let - naložba se izplača s prihranki ogrevanja.

Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, Tel. 703 16 20, 703 16 28, www.termotehnika.com

[ NEPREMIČNINA TEDNA ] Poslovni prostori v Kranju

V industrijski coni v Kranju v bližini avtoceste Ljubljana–Jesenice se oddajajo sodobno opremljeni poslovni prostori z vsemi priključki, zgrajeni v letih 2011 in 2012. Prostori so v pritličju (200 kvadratnih metrov), prvem (170 kvadratnih metrov) in drugem nadstropju (100 kvadratnih metrov) poslovne stavbe. Vsako nadstropje ima lastne sanitarije.

Parkirna mesta so zagotovljena.

Mesečna najemnina: 8 EUR/m2 plus stroški 1 EUR/m2 Prodaja: Fesst, d. o. o. (www.fesst.si) www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 26. novembra 2012, št. 226

Les v Marlesovih objektih Za Marlesovo hišo je značilno, da se pogoji za konstrukcijo brez toplotnih mostov določijo že v fazi projektiranja. S premišljenim načinom gradnje, natančno izvedenimi detajli v proizvodnji in montaži se doseže, da sloj izolacije ni nikjer prekinjen. Preboje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, za izolacijo uporabljajo materiale z nizko toplotno prevodnostjo, glavni konstrukcijski material pa les, ki je že od nekdaj znan po svoji nizki toplotni prevodnosti.

učinkovitim izkoriščanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo).

V Luksemburgu stoji Marlesova individualna enostanovanjska hiša v pasivni izvedbi. Zgrajena je v Marlesovem sistemu Pasiv z vgrajenimi Marlesovimi pasivnimi okni Exclusive plus.

Po energijski učinkovitosti sodi v razred A, prav tako sodi v razred A po toplotni izolaciji.

Poslovni in javni objekti

Hiša Omega je grajena v Marlesovem sistemu Mega Plus N10.

Ena večjih ekoloških stavb podjetja Marles hiše je impozanten 2.200 kvadratnih metrov velik poslovni objekt v kraju Salon de Provence na jugu Francije. Postavljen je na območju, kjer so temperature vse leto zelo visoke, zato ima vgrajen Marlesov sistem EKOTM, ki omogoča, da

toplota počasneje prodira v prostor. Fazni zamik je kar 13 ur, kar pomeni, da ena stopinja Kelvina »prodre« v prostor šele v 13 urah. V objekt je vgrajenih več kot 150 kubičnih metrov lesa pretežno slovenskega izvora, objekt je tudi v celoti oblečen v macesnov les.

Njegovo jedro tvori 12 mogočnih, več kot šest metrov visokih in 30 centimetrov širokih lepljenih macesnovih stebrov, ki delujejo kot drevored, ki ga obdajajo steklena gnezda, uokvirjena v vidno macesnovo lepljeno konstrukcijo. Ta daje zaposlenim v pisarnah občutek, da svoje delo opravljajo kar v naravi. Prav to je bila tudi idejna zasnova priznanega arhitekta Patricka Richeta.

Marles je tudi pionir v razvoju in gradnji nizkoe-

nergijskih in pasivnih vrtcev in šol. Svoj prvi pasivni vrtec, ki velja tudi za prvi pasivni vrtec v Sloveniji, so postavil v Zgornji Kungoti.

Kot je dejal Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše, se bo montažna gradnja še naprej razvijala v smeri še večje toplotne učinkovitosti, še večjega deleža uporabe lesa in drugih naravnih materialov – ne samo v konstrukciji, ampak tudi v fasadnih elementih, izolaciji in stavbnem pohištvu.

Razvoj gre v smeri gradnje energetsko varčnih hiš, z vključevanjem obnovljivih gradbenih materialov, ki poleg večjega varovanja okolja omogočajo tudi minimalne stroške vzdrževanja v celotni življenjski dobi objekta.

Predstavljamo nekaj primerov Marlesove lesene gradnje. Prostorna enodružinska hiša Omega je odlična kombinacija funkcionalnosti, estetike in kakovosti. Stekleni francoski balkoni in drsni brisoleji iz macesnovega lesa imajo poleg uporabnega tudi dekorativni značaj in dajo hiši posebno noto. Za fasadno oblogo je uporabljen visokokakovosten sibirski macesen. Zračna galerija v notranjosti, velike steklene površine ter kombinacija kamna in lesa dodatno pripomorejo k harmoniji bivanja in udobju.

Hiša Omega je grajena v Marlesovem sistemu Mega Plus N10. Poraba energije za ogrevanje takšne hiše letno znaša 25 kilovatnih ur na kvadratni meter, torej približno 2,5 litra olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na ogrevalno sezono.

Ogrevanje je urejeno na plinsko kondenzacijsko peč, solarni kolektorji pa služijo za ogrevanje sanitarne vode. Poleg troslojnih oken, terasnih in balkonskih vrat ima hiša Omega vgrajena pasivna strešna okna Marles z električnim odpiranjem. Da so toplotne izgube še manjše, je vgrajen sistem komfortnega prezračevanja z

SALON IDEJ MARLES, Dunajska 151, Ljubljana, tel: 08 205 28 51, www.marles.com

Stanovanjski objekti

Marlesova enostanovanjska pasivna hiša stoji tudi v Luksemburgu.

Marlesov sistem EKOTM je bil uporabljen pri gradnji poslovnega objekta na jugu Francije.

Marles s pridobljenimi certifikati dokazuje, da je na Slovenskem trgu vodilni v gradnji montažnih lesenih, visoko učinkovitih nizko-energijskih in pasivnih objektov ter s pridobivanjem najuglednejših certifikatov narekuje trende tako na domačem kot tudi na tujih trgih.

Hiše, grajene po pasivnem standardu Marles, dosegajo visoko odličnost na področju izolativnosti hiše, ki omogoča zdravo, energetsko varčno in hkrati udobno bivalno klimo katero pri Marlesu dosegajo z uporabo okolju in človeku prijaznimi materiali.

S pridobljenimi certifikati Passivhaus Inštituta iz Nemčije, švicarskim certifikatom MINERGIE ter že v letu 2008 pridobljenim Evropskim tehničnim soglasjem CE podjetje Marles zmeraj bolj utrjuje vodilno vlogo na področju gradnje montažnih objektov ter nenehno skrbi za izpolnjevanje najzahtevnejših standardov na področju pasivne gradnje.

Marles hiše Maribor d.o.o., Limbuška c. 2, Limbuš, tel: 02/429 45 00, E-mail: info@marles.com

Nove smernice poudarjajo les kot najprimernejši material za gradnjo sodobnih nizkoenergijskih in pasivnih hiš in javnih objektov. Pozanimali smo se, kakšna je Marlesova vizija uporabe lesa v gradbeništvu.

Certifikati, ki jih je pridobil Marles Evropsko tehnično soglasje

Prvi pasivni vrtec v Sloveniji, naredil ga je Marles hiše, stoji v Zgornji Kungoti.

Marles oglas certifikat 217x290 new.indd 1

Certifikat Inštituta Passivhaus (Nemčija)

Nadstandarni certifikat visoko učinkovitih nizko-energijskih objektov (Švica)

Znak kakovosti avstrijske gospodarske zbornice

11/14/2012 8:38:46 AM