Page 1

Energetika: s katerimi ukrepi lahko največ prihranite 8–11 Papirništvo: vsaka tovarna išče svojo nišo 14–17 Ročna orodja: usmeritev v specialna orodja z več dodane vrednosti 18–19 Kitajska: kam s 3,2 bilijona dolarjev deviznih rezerv 22–23

www.finance.si

Bogdan Opaškar, Festo: Avtomatizacija z dodatkom biologije

panoge in posel

Industrija

September 2012, št. 9

Avtomobilski dobavitelji lobirajo v Bruslju za 5,5 milijarde evrov inovacijskih spodbud

24–27


OKOLJSKO LJUBLJANA, 20. NOVEMBER

SREČANJE 2012 VODA – priložnost za zaslužek in varčevanje Ob prijavi do 29. oktobra 10-odstotni popust! Letos na okoljskem srečanju: 1. Vodna politika v Sloveniji in EU – izzivi in priložnosti • Strategija upravljanja vodnih virov – stanje voda v Sloveniji • Cilji politike EU glede varstva voda – usklajenost ukrepov na ravni EU • Izzivi prihodnjega upravljanja vodnih virov v Sloveniji – predstavitev domačih dobrih praks 2. Upravljanje vodovodnih sistemov – oskrba s pitno vodo • Sodobni vodovodni sistemi – primer dobre prakse mesta Nürnberg iz Nemčije • Učinkovito zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih • Kako izkoristiti že uporabljeno vodo • Uporaba novih tehnologij za varčevanje z vodo 3. Učinkovito z vodo v podjetjih • Voda kot strateški vir oz. kakšne prihranke vam lahko zagotovi voda • Ciljno spremljanje rabe energije in vode v podjetjih – sistemi za upravljanje energije in vode Zaključna okrogla miza: Trajnostno upravljanje vodnih virov – izzivi prihodnjega razvoja, od ideje do izvedbe Podelitev okoljskih nagrad

Tudi letos vas vabimo, da se prijavite na razpis za okoljske nagrade 2012, hkrati pa se potegujte še za evropske okoljske nagrade. Rok za prijavo na razpis je 11. oktober 2012. Pokrovitelj:: Organizator:

Partner:


UVODNIK

Dobri časi za napovedovalce katastrof Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

Evropska unija in Vsaka tovarna išče evrsko svojo papirno nišo območje Poraba papirja upada, razpadata, papirnice se prilagajajo razmeram z novimi izdelki. banke so 14–17 potopljene, tajkuni so Kako uporabiti precedili stare gume Projekt vnovične uporabe podjetja, starih gum med stotimi najzanimivejšimi inovacija- stečajniki mi v EU. 28 proslavljajo, reform ni, Elon Musk bo z raketami vozil ljudi ljudje v realnem na Mars Superpodjetnik razvija sektorju pa električne avtomobile še vedno znamke Tesla, vesoljska plovila in novo vrsto hitre- delajo posel. ga prevoza hyperloop. 30–31

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Nataša Koražija Tel.: 01 30 91 482 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Bloomberg Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Imam znanca analitika, ki me petkrat na teden pokliče, da preveri, ali smo se že zaleteli v zid. Zadnjih deset let se je specializiral za napovedovanje katastrofičnih scenarijev: od kolapsa državnih financ, potopa pravne države do popolnega razkroja družbe. Nič ni bolj zoprnega kot pesimistom kdaj priznati, da so imeli prav. Medtem ko nam bonitete zaradi škodljivih politikov še kar upadajo, po svetu hodijo ljudje, ki vsak dan zjutraj vstanejo in delajo nove posle. Takšne srečujemo po sejmih in industrijskih dogodkih, veliko pa jih ne srečamo nikoli, ker sedijo z razvojniki v delavnicah ali pa potujejo po svetu in nabirajo nova naročila.

Če odmislimo sistematično politično dušenje gospodarstva, obstajajo panoge, obsojene na dolgoročno globalno rast, v katerih so nekatera naša podjetja zasedla lep položaj. V prejšnji številki Industrije smo pisali o proizvajalcih strojev, ki vlagajo v inovacije in osvajajo vse večje deleže evropskega in svetovnega trga. V tej številki pišemo o papirnicah, ki so pravočasno našle tuje partnerje in skupaj razvijajo posebne vrste papirja. Velik del naše industrije pomenijo dobavitelji avtomobilski industriji. Ti se med seboj močno razlikujejo po stopnji internacionalizacije in obsegu naložb v razvoj. Če so odvisni zgolj

panoge in posel

od enega kupca in če je to po vrhu Revoz, bodo imeli težave zaradi manjšanja proizvodnje v Evropi. Prodaja avtomobilov v Evropi upada in trg za dobavitelje bi se utegnil skrčiti tudi za 20 odstotkov. V prvih osmih mesecih je prodaja upadla za sedem odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, proizvodnja pa je manjša za pet odstotkov. Globalno je drugače: prodaja avtomobilov bo letos zrasla za pet odstotkov, enako pa bo tudi leta 2013 in 2014. Tisti, ki so se pravočasno usmerili v razvoj in v svet, bodo rasli tudi v prihodnje. Letos bodo vse avtomobilske tovarne po svetu izdelale približno 75 milijonov avtomobilov, leta 2020 pa že 110 milijonov. Trg za dobavitelje bo globalno rasel, še zlasti če se bodo usmerili v ekologijo in varnost, kjer je evropska avtomobilska industrija že zdaj vodilna. Poleg katastrof, naštetih v prvem odstavku, je velika nesreča Slovenije, da imamo zgolj približno tretjino zdravih in razvojno aktivnih podjetij. In ni možnosti, da zaslužijo, kolikor lahko naš sistem zapravi. A ne glede na naše težave se svet vrti naprej. V prihodnjih petih letih bodo med najhitreje rastočimi panogami generična farmacevtika, proizvodnja sončnih panelov, zeleno gradbeništvo in izdelovanje 3D-tiskalnikov. Tisti, ki v realnem sektorju vsak dan vstanejo in delajo posel, bi utegnili ujeti val rasti.

Industrija

Naslednja številka izide

22. oktobra 2012 Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si Partnerji priloge:

www.finance.si/dit

Trije primeri optimizacije: uravnavanje temperature s senzorji, uporaba odvečne zelene elektrike in hibridna elektrarna. 12–13

P&P

Industrija

panoge in posel November 2010, št. 1

om uprave Bisola Intervju z Urošem Mercem, predsednik slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadošča za potrebe sodimo v evropsko povprečje Pri uporabi robotov v industriji v robotizacijo in avtomatizacijo Podjetja povečujejo vlaganja

Učinkovita raba energije z novimi tehnologijami

Sončne elektrarne prinašajo velike priložnosti xx

Natisnili smo: 13.050 izvodov

P&P panoge in posel Industrija 3


NA KRATKO

Na sejmu IFA več nemških naročil za Gorenje

Bisol poldrugi milijon za avtomatizacijo

G

orenje je na največjem mednarodnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA, ki je bil v začetku septembra v Berlinu, pridobilo za 7,2 milijona evrov naročil za nemški trg, kar je osem odstotkov več kot lani. Velenjski proizvajalec bele tehnike na nemškem trgu ustvari osem odstotkov prihodkov. Navezali so tudi stike z novimi kupci iz Amerike in Azije, so sporočili. Gorenje se je v Berlinu predstavljalo s sloganom Inovacije za zdrav življenjski slog. Med drugim so predstavili novo generacijo pralnih in sušilnih strojev ter novo generacijo pametnih hladilnikov, ki omogočajo dolgotrajno kakovostno shranjevanje hrane. Razstavljavci na sejmu – skupaj jih je bilo 1.439 – so v šestih dneh zbrali za 3,8 milijarde evrov naročil in s tem za tri odstotke presegli lansko vrednost sklenjenih poslov, so sporočili iz Gorenja. Sejem je sicer privabil 240 tisoč obiskovalcev.

P

reboldski Bisol naj bi do konca leta končal avtomatizacijo proizvodnje v vrednosti 1,5 milijona evrov. Proizvodne zmogljivosti za fotovoltaične panele bodo s tem povečali za slabih deset odstotkov. S posodobitvami in optimizacijo proizvodnega procesa želi podjetje zvišati kakovost izdelkov in tako zagotoviti doseganje mednarodnih standardov kakovosti. Bisol letno proizvede fotonapetostne module z zmogljivostjo 120 megavatov, s čimer po podatkih podjetja zmanjša izpuste ogljikovega dioksida za več kot 79 tisoč ton na leto. Pri preizkusu življenjske dobe modulov s staranjem v klimatski komori so ugotovili, da ta presega 40 let, so še sporočili iz družbe.

Na düsseldorfskem sejmu dve nagradi za Adrio Mobil

V pol leta četrt milijarde posojil za predelovalno industrijo ID banka je predelovalnim pod-

Sonja Gole, predsednica uprave Adrie Mobil, in direktor prodaje in trženja Matjaž Grm pred prikolico astella glam edition, s katero so si na sejmu v Düsseldorfu prislužili nagrado za inovativnost.

jetjem v prvem polletju odobrila za 238 milijonov evrov posojil. Skupno so okrog 500 podjetjem odobrili za 433 milijonov evrov novih sredstev. Po vrednosti je največji delež teh posojil (54 odstotkov ali 235 milijonov evrov) SID banka namenila za spodbujanje internacionalizacije slovenskih družb. Slabo petino posojil (79 milijonov evrov) je odobrila za poslovanje malih in srednjih podjetij, šestino za razvoj, raziskave in inovacije, devet odstotkov za okoljske in energijske projekte, preostalo pa za spodbujanje regionalnega razvoja in infrastrukturo. 4 P&P panoge in posel Industrija

Adria Mobil

S

A

dria Mobil je na mednarodnem sejmu karavaninga v nemškem Düsseldorfu za program avtodomov znova prejela naziv König Kunde, ki ga zadnjih pet let podeljuje ugledna strokovna revija Reise Mobil. Hkrati je osvojila prvo mesto v izboru za evropsko inovacijsko nagrado v industriji avtodomov (EIA) za prikolico astella glam edition. Že junija je novomeški proizvajalec avtodomov prejel zlato priznanje gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za najinovacijo 2011. Nagrajeni so bili za razvoj avtodomov skupine crossover matrix supreme na baznem vozilu renault.

EADS in BAE v ritansko združitev? obrambno

B

podjetje BAE Systems in evropski koncern EADS se dogovarjata o združevanju svojih operacij. V načrtu je ustanovitev globalnega letalskega in obrambnega velikana, ki naj bi s skupno prodajo več kot 70 milijard evrov in 220 tisoč zaposlenimi povečal obrambno učinkovitost Evrope. Pri francoskem proizvajalcu letal Airbusu, ki sodi v skupino EADS, so že zanikali, da bi zaradi združitve odpuščali. EADS obvladujeta Francija in Nemčija, ki sta se do zdaj že večkrat znašli na različnih bregovih. Pri odločanju sodeluje tudi Nizozemska, zdaj bi se priključila še Velika Britanija. Pripravila: Andreja Lončar


Samsung štiri milijarde za prenovo tovarne čipov

on za

ms in S se anju tu ega nega upno ijard ombno ri cu lekupino a bi ščali. ncija o zdaj zličanju ska, Veli-

r

užnokorejski elektronski velikan Samsung Electronics je napovedal štiri milijarde dolarjev (okrog tri milijarde evrov) vredno prenovo tovarne čipov v teksaškem Austinu. Čipi, izdelani v tej tovarni, se uporabljajo za pametne telefone in tablične računalnike. S tem želijo zadostiti naraščajočemu povpraševanju proizvajalcev mobilnih telefonov. Napoved naložbe je prišla po junijskem sporočilu, da bodo Južnokorejci doma gradili dve milijardi vredno tovarno logičnih čipov. Ti so kompleksnejši, a tudi bolj dobičkonosni od navadnih spominskih čipov, saj so med drugim vgrajeni v Applove iphone in ipade ter Samsungovo linijo galaxy.

Siemensu naročila upadla za četrtino meriški avtomobilski velikan General Motors bo do konca le-

V Bisolu bodo z naložbo v avtomatizacijo povečali letno proizvodnjo fotovoltaičnih panelov približno za desetino.

Barbara Reya

A

ta 2018 vložil približno tri četrt milijarde evrov v svoje ruske tovarne, je napovedal Timothy Lee, v koncernu odgovoren za tuje trge. General Motors ima v Rusiji tri tovarne, in sicer v Sankt Peterburgu, Toljatiju in Kaliningradu. Približno desetino celotne naložbe v prihodnjih petih letih bodo namenili za proizvodnjo karoserijske opreme. Vlagali bodo tudi v skupno tovarno z ruskim proizvajalcem avtomobilov Avtovazom v Toljatiju, kjer želijo letno proizvodnjo s 70 tisoč avtomobilov povečati na 120 tisoč, je napovedal Lee.

Potilnica za sestavljanje visokotehnoloških naprav

Jesenski razmah povpraševanja po prenovi razsvetljave

D

elavci kitajskega Foxconna, ki je zdaj zasut z naročili ameriškega podjetja Apple za peto generacijo iphona, imajo v tovarni katastrofalne delovne in življenjske razmere. To je ugotovitev novinarja časnika Shanghai Evening Post po desetdnevnem delu pod krinko v Foxconnovi tovarni v Tajdžuanu. Zaposleni delajo več ur brez odmora. Če si ga kdo privošči na skrivaj, ga nadzorniki za kazen pošljejo v kot, kar je za Kitajce velika sramota. Bolni delavci ne smejo zapustiti tovarne, temveč jih pošljejo na zdravljenje v interno ambulanto, kjer zdravnik zdravi tudi po šest delavcev hkrati. Nečloveške so tudi razmere v namestitvenih enotah. Posteljnina je umazana in smrdeča, po omarah lezejo ščurki, povsod so kupi smeti, še ugotavlja novinar.

Kitajski Foxconn, ki proizvaja elektronske izdelke za skoraj vse velike svetovne proizvajalce, najbolj znan pa je kot Applov proizvajalec iPhonov, je pred leti na stavbe namestil mreže, da bi preprečil samomore delavcev. Kljub vsem ukrepom humanizacije dela, ki so jih v Foxconnu uvajali zaradi pritiska zahodne javnosti, so tam delovne razmere še vedno nečloveške.

V

Bloomberg

AE v? o

J

logaški Svetlobi, kjer se ukvarjajo s pametnimi sistemi industrijske razsvetljave, so lani podvojili prihodke na 1,2 milijona evrov; enako načrtujejo tudi za letos in prihodnje leto. To pomeni, da bodo drugo leto prodali za pet milijonov evrov izdelkov in storitev. Delež prodaje v tujini bo letos zrasel na 30, prihodnje leto pa na 50 odstotkov, pravita Aljoša Huber in Hine Vrtačnik iz Svetlobe. Po njunih besedah se je povpraševanje po njihovih izdelkih jeseni okrepilo, ker kupci razumejo, da se na pragu največje krize splača vlagati v nižanje stroškov. V enem izmed njihovih kupcev, slovenskobistriškem Impolu, so izračunali, da lahko s prihranki pri računih za razsvetljavo, ki dosegajo sto tisoč evrov na leto, financirajo od dva do tri nova inženirska delovna mesta. Svetloba je letos prenovila tudi razsvetljavo v Sevalu, Impolovem hčerinskem podjetju v Srbiji, kjer so v treh izvedbenih dneh opravili demontažo in montažo nove razsvetljave. Med njihovimi projekti v tujini je tudi prenova razsvetljave v tovarni Hyundai Dymos na Češkem. P&P panoge in posel Industrija 5


intervju

»Avtomatizacija in robotizacija naj prevzameta težka in ponavljajoča imamo tako ali tako dovolj drugega dela,« meni Bogdan Opaškar, di

Festo je v Sloveniji zras Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

F

esto, vodilno evropsko podjetje za avtomatizacijsko tehniko, je v zadnjih letih v širši javnosti postal prepoznaven predvsem zaradi usmeritve v bioniko. Gre za uporabo bioloških in naravnih sistemov v sodobnih tehnoloških aplikacijah. Zagovorniki bioničnih tehnologij so prepričani, da lahko s posnemanjem narave in živih bitij odločilno izboljšamo tehnološke procese. V razvojnem oddelku Festa so denimo lani pomladi razvili baterijsko gnano mehanično ptico iz karbonskih vlaken, ki z radijsko vodenimi poleti navdušuje obiskovalce tehnoloških sejmov (več na: http://www. youtube.com/watch?v=nnR8fDW3Ilo). Festo v Sloveniji vodi Bogdan Opaškar, ki je v osemdesetih delal v Iskri Avtomatiki. Po stečaju podjetja (Iskra AVN – Avtomatske varilne naprave) je nekaj časa sodeloval z Iskrino partnersko družbo Motoman Robotec iz Nemčije. Delal je pri različnih projektih robotizacije avtomobilske industrije v Nemčiji ter si nabiral izkušnje s področja robotike in avtomatizacije. Po vrnitvi v Slovenijo so Iskra, Motoman Robotec in skupina zaposlenih ustanovili podjetje Iskra Robotec. Ko se je Robotec leta 1997 preselil v Ribnico (družba se je pozneje preimenovala v Motoman Robotec, zdaj Yaskawa Slovenija), se je Opaškar odločil za svojo pot in postal vodja prodaje pri Festu Slovenija. Od leta 2004 je direktor Festa Slovenija, od leta 2007 pa vodi tudi Festo na Hrvaškem. Festo ima svoje podjetje v Sloveniji od leta 1993. Sami ne izvajajo svojih projektov avtomatizacije proizvodnje, dobavljajo pa komponente in podsklope strojegraditeljem in drugim podjetjem, ki se ukvarjajo z gradnjo strojev in proizvodnih linij, razlaga Opaškar. Njihovi največji kupci v Sloveniji so Goodyear Dunlop Sava Tires, Yaskawa Slovenija, ETA Cerkno, SMM Maribor, Unior, Kolektor, Orodjarna in inženiring Alba, Ledinek Engineering, INO Žiri, na Hrvaškem pa denimo podjetje Harburg 6 P&P panoge in posel Industrija

iz Belišća. Ob prodaji komponent in podsklopov za avtomatizacijske sisteme se ukvarjajo tudi s prodajo učne opreme in učnih pripomočkov. Opremljajo manjše centre za učenje osnov pnevmatike, za kar je dovolj nekaj sto evrov, učni pripomoček, kot je bionična roka, pa lahko kupite že za 4.500 evrov. Za modularni učni center, kot je iFactory, je treba odšteti tudi več kot milijonov evrov. Gre za centre, kjer je mogoče modularno sestavljati tekoče trakove in avtomatske proizvodne linije; največjega so postavili na inštitutu za industrijsko proizvodnjo na Univerzi Stuttgart. V Sloveniji so največji učni centri na srednjih šolah v Velenju in Novi Gorici, na fakultetah pa imajo precej slabšo opremo, pravi Opaškar.

uu  Nimamo tako bujne domišljije, da bi si lahko predstavljali, kaj vse bo mogoče narediti z avtomatizacijo in robotiko. Vsak tehnološki razvoj pa ima zgornje meje in vedno obstajajo omejitve. Tako pravi Bogdan Opaškar, direktor Festa Slovenija.

Podjetja s področja avtomatizacije proizvodnje praviloma še niso presegla številk iz rekordnega leta 2008. Kako je to uspelo vam?

Leta 2009 se je trg skrčil za približno 25 odstotkov, predlanskim je zrasel za deset odstotkov, lani pa se nam je zgodil pravi bum. Zdaj se že počasi čuti prihod nove krize, čeprav imajo velika proizvodna podjetja še vedno dovolj izvoznih poslov. Tisti strojegraditelji, ki izvažajo, so rasli, zato je tudi nam uspelo zrasti za 37 odstotkov. Tudi letos kaže dobro in upamo, da ne bomo čutili ohlajanja. Z malo sreče bomo tudi drugo leto ohranili rast. Vendar nihče ne upa napovedovati, kaj natančno se bo dogajalo. Imamo pa srečo, da v industriji ni tako negativne klime kot v politiki, ki pa nam, na žalost, daje širši okvir delovanja.

Ali svojim strankam omogočate tudi financiranje nakupov?

Žal ne, za to smo kapitalsko premajhni. Lahko pa se nekoliko prilagodimo s plačilnimi roki. Ugotavljam, da so naše večje stranke dobri plačniki, mala in srednja podjetja pa imajo pri plačevanju manjše in večje težave.

Ima Festo v Sloveniji kakšnega večjega dobavitelja?

Včasih je to bil Kladivar, zdaj že deset let ni več. Večino proizvodnje imamo v Esslingenu in Rohrbachu v Nemčiji. Cevi proi-

zvajamo na Češkem, center za senzoriko imamo v Sofiji, komponente za pripravo zraka pa na Madžarskem. Imamo tudi proizvodnjo na Kitajskem, vendar izključno za kitajski trg. Odločitev Festa, ki je sicer drugo ali tretje največje družinsko podjetje v Nemčiji, je bila, da ohrani proizvodnjo za evropske trge v Evropi. Zdaj bo posle v družbi prevzela tretja generacija.

Kaj je bilo odločilno, da se je Festo prebil med največje dobavitelje avtomatizacijske tehnike?

Prelomnica v razvoju podjetja je bila usmeritev v proizvodnjo pnevmatskih valjev in ventilov. Leta 1993 smo izdelali prve pnevmatske linearne osi, leta 2001


avljajoča se opravila ter povečata konkurenčnost podjetij. Ljudje škar, direktor Festa Slovenija

zrasel za 37 odstotkov

pa prve električne osi. Predlanskim smo šli v razvoj sistemov za strego, glavne smeri razvoja pa so pnevmatika, pnevmatski pogoni, krmilniki, elektroosi, izdelki za pripravo zraka, elektronsko krmiljeni regulatorji in podobno.

Kam se bo usmeril razvoj novih izdelkov?

Vse bolj uporabljamo električne komponente in se usmerjamo v niše. Smo skoraj povsod, predvsem pa v avtomobilski in procesni industriji, še zlasti na področjih priprave in čiščenja vod, proizvodnje hrane, naftne in plinske industrije ter farmacije.

Kako iščete nove sodelavce? Je težko najti, kar iščete?

Praviloma vedno objavimo oglas v časopisu in dobimo od 20 do 30 kakovostnih prijav, iz katerih je mogoče narediti dober izbor. Ne obremenjujemo se s tem, koliko je kdo star in katerega spola je, pomembno je, da ima znanje in zna delati. V Zagrebu smo za tehničnega svetovalca v biroju dobili kar sto prijav. Ne delamo razlike med strojniki in elektroinženirji, ker je v mehatroniki združeno oboje.

Aleš Beno

Kaj rečete tistim, ki so zaskrbljeni zaradi procesa avtomatizacije in pohoda industrijskih robotov?

Družinsko podjetje z več kot 2.900 patenti

Festo je nemško družinsko podjetje, ki sta ga leta 1925 ustanovila Gottlieb Stoll in Albert Fezer, s sedežem v Esslingenu. Na začetku so izdelovali orodja in stroje za obdelovanje lesa, pozneje pa so se usmerili v avtomatizacijsko tehniko. Predlanskim je Festo ustvaril 1,8 milijarde evrov prihodkov, lani pa je zrasel za 18 odstotkov, v Sloveniji celo za 37 – s 4,5 milijona na 6,1 milijona evrov. Skupina zaposluje skupno 15.500 ljudi, v Sloveniji je za zdaj 12 zaposlenih. V zadnjih petih letih je skupina Festo zrasla za 40 odstotkov. Poslujejo v 176 državah po svetu, imajo 60 hčerinskih podjetij, kot je podjetje v Sloveniji, v proizvodnem programu pa je več kot 30 tisoč izdelkov. Skupno ima Festo registriranih več kot 2.900 patentov, v njihov razvoj pa vsako leto vloži več kot pet odstotkov prihodkov podjetja.

Avtomatizacija in robotizacija procesov naj pripomoreta k povečanju produktivnosti in konkurenčnosti naših podjetij, ljudem pa omogočita boljše in bolj humane delovne razmere. To pomeni, naj roboti, namenski stroji in naprave prevzamejo težka, natančna in ponavljajoča se dela, ljudje pa bodo aktivni v drugih delih proizvodnega procesa. To obsega tudi spremembo miselnosti. Sam nimam bojazni, da bi roboti delali namesto nas. Dejstvo pa je, da bomo morali imeti vse več znanja ter se prilagajati spremenjenim procesom in delovnim razmeram.

Kje bi se lahko v naših gospodinjstvih najhitreje pojavili roboti – poleg robotov za sesanje?

Razvoj je tako bliskovit, da sploh nimamo tako bujne domišljije, da bi si lahko predstavljali, kaj vse je mogoče narediti. Ima pa vsak tehnološki razvoj zgornje meje in vedno obstajajo omejitve. Za hišne robote bo nujno, da se čim prej razvijeta zelo močna senzorika in prepoznavanje okolja, tudi z videosistemi. P&P panoge in posel Industrija 7


ENERGETSKA UČINKOVITOST

Z naložbo v kogeneracijo največ prihranite na račun stroškov omrežnine. Pre v energetsko manj intenzivnih panogah, medtem ko se v energetsko intenzivn

Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

S katerimi ukrepi la podjetjih največ pri

Nova direktiva o energetski učinkovitosti za večja industrijska podjetja prinaša obvezne energetske preglede vsaka tri leta, mala in srednja podjetja pa naj bi bila deležna večjih spodbud za energetske preglede.

E

nergetska učinkovitost ob rastočih stroških energije in zaostrujoči se okoljski zakonodaji pridobiva pomen, za naložbe se podjetja odločajo tudi zaradi državnih subvencij.

odvisen od mnogih dejavnikov, zato se podjetja o načrtovanih naložbah ponavadi posvetujejo z zunanjimi svetovalci, ki zanje opravijo energetski pregled.

Prihranek ob prenovi razsvetljave, ogrevanja, sistema priprave tople vode, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije je

Soproizvodnjo toplotne in električne energije država spodbuja s subvencijami. Naložba omogoča približno 25-odstotne pri-

8 P&P panoge in posel Industrija

Kogeneracija za večje porabnike toplote


nine. Prenova razsvetljave omogoča večje prihranke v skupni masi stroškov ntenzivnejših podjetjih hitro poplačajo ukrepi izrabe odpadne toplote.

pi lahko v industrijskih prihranite hranke pri stroških električne energije. Prihranek pa ne izvira iz energetske učinkovitosti, temveč gre za strošek omrežnine, ki nam ga pri lastni proizvodnji ni treba plačevati, če je naprava projektirana tako, da vso proizvedeno elektriko porabimo sami, pojasnjuje Boštjan Pražnikar, glavni direktor v Iskri Vzdrževanje.

Z možnostjo izrabe odpadne toplote kogeneracija upraviči naziv energetsko učinkovite naložbe. Ob tem Pražnikar opozarja, da je vlaganje v soproizvodnjo smiselno, če imamo porabnika, kjer lahko odpadno toploto izkoriščamo nepretrgoma. »Elektrika in toplota nastajata v razmerju 40 proti 60, pri čemer je treba toploto takoj porabiti. Če jo odvajamo v okolje, ustvarimo zgolj izgubo, za njeno skladiščenje pa bi bile potrebne dodatne naložbe, ki bi jih težko ekonomsko upravičili.«

kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. »Pri trenutnih cenah tega energenta to pomeni, da se nam je malo manj kot pol milijona evrov vredna naložba povrnila prej kot v dveh letih,« pravi Novković.

Pet odstotkov manjša poraba zemeljskega plina

V Krki so se letos lotili podobnega projekta. Predelali bodo sistem izrabe odpadne toplote v parni kotlovnici, hkrati pa posodobili nekatere porabnike toplotne energije, s čimer bo zagotovljen ustrezen nizkotemperaturni povratni vir kot pogoj za izrabo kondenzacijske toplote, pojasnjuje Marko Lampret. Tako bodo zmanjšali porabo zemeljskega plina za pet odstotkov, naložba pa se bo povrnila prej kot v treh letih.

o

g

l

a

s

Naložba smiselna zgolj s subvencijo

Z naložbo v soproizvodnjo tako najbolj pridobijo tista industrijska podjetja, ki poleg za ogrevanje toplo vodo potrebujejo tudi v tehnoloških procesih ali za sanitarne vode. »Naložba v kogeneracijo je smiselna zgolj z državno subvencijo. Sama naprava bi sicer prinašala desetodstotno letno izgubo,« še opozarja Pražnikar.

Trigeneracije za zdaj še drage

V zadnjih letih se na trgu pojavlja tudi nova rešitev, imenovana trigeneracija, kjer se odpadna toplota ob odvajanju skozi hladilno napravo uporablja tudi za ohlajanje. Cena naložbe je visoka, pravi Pražnikar, saj gre za kompleksne tehnologije. Poleg tega ima izhodna hladilna voda pri soproizvodnji temperaturo okrog 85 stopinj Celzija, absorberji – naprave za hlajenje toplega zraka iz kogeneracije – pa precej bolje delujejo pri višjih temperaturah, razlaga sogovornik.

Thinkstock

Izraba odpadne toplote

Ukrepi izrabe odpadne toplote so na splošno med najbolj razširjenimi v podjetjih. V Acroniju, ki je del skupine SIJ – Slovenske industrije jekla, pravijo, da se je potreba pokazala kar sama od sebe. Proizvodnja jekla namreč ustvarja veliko odpadne toplote, hkrati pa se na bližnjih napravah kaže potreba po vroči vodi oziroma pari, kjer se lahko ta toplota uporabi, pojasnjuje energetski menedžer Dušan Novković. Z izkoriščanjem toplote dimnih plinov, ki jo porabijo za ogrevanje na liniji za rekristalizacijo in razogljičenje v hladni valjarni, v Acroniju prihranijo pol milijona standardnih P&P panoge in posel Industrija 9


Energetska učinkovitost

Kaj prinaša nova direktiva o energetski učinkovitosti Evropski poslanci so sredi septembra v Strasbourgu prižgali zeleno luč novi evropski direktivi o energetski učinkovitosti. Njen namen je zlasti doseganje varnosti preskrbe z energijo in podnebja. Z zmanjšanjem porabe energije za petino bi lahko Evropska unija prihranila 50 milijard evrov na leto, kažejo izračuni.

preglede vsaka tri leta. Pregledi pri velikih podjetjih se bodo morali začeti v treh letih po začetku veljavnosti direktive (Slovenija ima leto in pol časa, da jo prenese v svoj pravni red), vsaka štiri leta pa jih bodo morali opraviti kvalificirani in akreditirani strokovnjaki, so sporočili s predstavništva evropske komisije v Sloveniji.

Obvezni energetski pregledi

Več spodbud

Direktiva velikim industrijskim podjetjem – to so podjetja z več kot 250 zaposlenimi, katerih letni prihodki presegaj 50 milijonov evrov oziroma letna bilančna vsota presega 43 milijonov evrov – nalaga obvezne energetske

Energetska podjetja morajo po novi direktivi pri končnih odjemalcih dosegati prihranke energije v vrednosti poldrugega odstotka letne količine dobavljene energije. »Spodbud za ukrepe učinkovite rabe energije v podjetjih bo več

zaradi obveznosti doseganja prihrankov distributerjev energije, ki bodo te prihranke ustvarjali predvsem tam, kjer so ukrepi najcenejši oziroma je vračilna doba najkrajša, to pa je predvsem v industriji,« menijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Poleg tega bo država za doseganje ciljnega prihranka energije z instrumenti na nacionalni ravni spodbujala učinkovito rabo energije, še poudarjajo na ministrstvu. Med drugim so pričakovani ukrepi sofinanciranja izvedbe študij izvedljivosti, energetskih pregledov, vračil in oprostitev dajatev.

uu  V Krki se bodo letos lotili projekta uporabe odpadne toplote in posodobili sistem ogrevanja. Porabo zemeljskega plina bodo zmanjšali za pet odstotkov, naložba pa se bo povrnila prej kot v treh letih.

Sami so razvili tudi rešitev, s katero so optimizirali proces razvlaževanja oziroma priprave zraka. Z ukrepi so zmanjšali rabo primarnih virov energije za več kot 20 odstotkov, naložbe pa so se povrnile prej kot v letu dni.

Tako predvideva Marko Lampret, energetski menedžer v Krki.

Pametna razsvetljava je eden najpogostejših ukrepov, saj ima poleg ekonomskih še druge učinke. Kakovostna svetloba na delovnem mestu namreč zelo vpliva na zdravje delavcev in njihovo storilnost, kar spet vodi do ekonomskih učinkov. Vrhniški Erco International z namestitvijo varčnih svetil dosega prihranke nad 50 odstotkov pri porabi elektrike za razsvetljavo ob povečani svetilnosti. Z dodatnimi ukrepi regulacije razsvetljave je mogoče prihranke povečati tudi prek 90 odstotkov, pojasnjuje direktor Jože Erjavec.

Prenova klimatizacije se lahko poplača v treh letih

Stranski produkti proizvodnje so namreč prah, para, plini, ponekod neprijetne vonjave, zato je prenova klimatizacije pomembna predvsem z ergonomskega vidika, prinese pa lahko tudi precejšnje prihranke stroškov za elektriko. »Vrednost naložbe je odvisna od površine zgradbe, števila izmenjav zraka, zahtevane temperature in vlage, ki jih zahteva dejavnost podjetja,« pravijo v mariborskem podjetju Menerga. Kako hitro se bo naložba povrnila, pa je odvisno predvsem od števila izmen, torej obratovalnih ur sistema. V tovarni, ki deluje dvo- ali triizmensko, se čas povračila naložbe skrajša na dve leti in pol do tri leta, dodajajo v Menergi. Prenova klimatizacije za proizvajalca brusnih plošč Comet iz Zreč je potekala v štirih fazah med letoma 2001 in 2010. »Posebnost tovarne je stalno izmenjavanje zraka, ki je potrebno zaradi kemijskih snovi,« razlaga direktor Menerge Danijel Muršič. Naložba v prenovo sistema prezračevanja, ogrevanja, hlajenja in vlaženja je stala med 900 tisoč in milijon evri. Na10 P&P panoge in posel Industrija

ložba za prvo fazo se je povrnila v slabih treh letih.

Krka sama razvila rešitev za razvlaževanje

V Krki so v zadnjih letih veliko vlagali v klimatizacijo. »Vpeljali smo prosto hlajenje, ki pozimi omogoča izrabo energije zunanjega zraka za pripravo hladne vode, ki se potem uporablja v klimatizaciji in tehnologiji,« pravi Lampret.

Varčne svetilke z ekonomskimi in ergonomskimi učinki

Pred letom dni so v zreškem Uniorju končali prvi projekt hkratne zamenjave

uu  Z izkoriščanjem toplote dimnih plinov, ki jo porabijo za ogrevanje na liniji za rekristalizacijo in razogljičenje v hladni valjarni, v Acroniju prihranijo pol milijona standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Naložba, vredna pol milijona evrov, se jim je povrnila v manj kot dveh letih. Tako pravi Dušan Novković, energetski menedžer v Acroniju.

P T F E

h

183_in_


notranje in zunanje razsvetljave v Sloveniji, pravi Erjavec. Unior, ki je za prenovo pridobil tudi državno sofinanciranje, bo pri notranji razsvetljavi prihranil 69 odstotkov, pri zunanji 81 odstotkov, svetilnost pa je večja za 150 do 350 odstotkov. Naložba se jim bo povrnila v slabih dveh letih.

uu  Naložba v prenovo sistema prezračevanja, ogrevanja, hlajenja in vlaženja v tovarni brusov Comet je stala približno milijon evrov, naložba v prvo fazo pa se je povrnila v manj kot treh letih.

Cimos z razsvetljavo ne bi prihranil veliko

V koprskem Cimosu pojasnjujejo, da so učinki prenove razsvetljave večji pri energetsko manj intenzivnih panogah, medtem ko v njihovem primeru v skupni sestavi prevladujejo veliki porabniki v proizvodnji. Sami razmišljajo o zamenjavi svetil na eni izmed proizvodnih lokacij. Računajo, da bi s tem zmanjšali porabo električne energije za razsvetljavo za 30 do 70 odstotkov. Še vedno pa bi bil v skupni porabi energije prihranek zanemarljiv, pravijo.

Ozaveščanje zaposlenih je glavna skrb

Optimalnih učinkov zgoraj naštetih ukrepov pa ne moremo pričakovati, če hkrati ne spremenimo navad zaposlenih, pou-

o

Tako je povedal Danijel Muršič, direktor Menerge.

darjajo energetski menedžerji. Povečanje ozaveščenosti zaposlenih je med najpomembnejšimi ukrepi za dvig energetske učinkovitosti, ki jih podjetje lahko uvede brez večjih vlaganj, menita Novković in Lampret. Potrebna je sistemska uvedba ukrepov, sicer obstaja nevarnost, pravi Novković, da po prvih začetnih uspehih prizadevanja počasi zamrejo. »Določiti moramo kazalnike in njihove ciljne vrednosti. Podprti naj bodo s konkretnimi meritvami, ki jih z ustrezno programsko opremo lahko redno in v realnem času spremljamo, analiziramo in ustrezno ukrepamo,« pravi.

g

Zakaj izbrati nas?

Primorska cesta 6 a, 3325 Šoštanj Telefon: +386 (0)3 899 22 15 Faks: +386 (0)3 899 24 27 E-naslov: indop@gorenje.si

http://www.gorenje-indop.si/ 183_in_Indpop_203x130.indd 1

l

Uporaba najboljših, a nevzdrževanih tehnologij ne zadostuje

Poleg ozaveščanja zaposlenih sta pomembna še uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (Best Available Technologies – BAT) in redno vzdrževanje opreme, brez katerega tudi najboljše tehnologije ne bodo energetsko učinkovite. Potrebna sta še skrbno načrtovanje proizvodnje in seveda dobro poznavanje največjih porabnikov energije. V Cimosu med pogosto spregledanimi ukrepi poudarjajo še optimiziranje števila transformatorjev v uporabi glede na konično obremenitev.

a

s

Smo edini v Sloveniji z lastno proizvodnjo SPTE enot, imamo lasten razvoj SPTE enot ter lasten daljinski nadzorni sistem SPTE enot, tržimo svoj produkt, nudimo izvedbeni inženiring, ki obsega: - pripravo celotne projektne dokumentacije (PGD, PZI, PID), - izvedbo ocene izvedljivosti, - študijo izvedljivosti, - pripravo investicijske dokumentacije, - tehnično svetovanje, - montažo strojnih naprav in napeljav, u ponujamo lastno servisno službo.

u u u u u

20. 09. 12 10:12


NOVE TEHNOLOGIJE

Anamarija Urbanija industrija@finance.si

V

Nemčiji je načrtovana opustitev jedrske energije do leta 2022 spodbudila iskanje novih metod energetske učinkovitosti in varčevanja ter pospešila usmeritev k obnovljivim virom energije. Tako nastajajo nove tehnologije, ki bodo pripomogle k načrtovanemu energetskemu preobratu. Zbrali smo tri primere učinkovite rabe energije z uporabo inovativnih tehnologij in prijemov.

1.

Krmilna tehnika za optimizacijo temperature

Inovator Markus Werner, šef podjetja MeteoViva iz Jülicha, je razvil krmilno tehniko, ki na podlagi vremenskih napovedi za nekaj dni vnaprej optimizira temperaturo v prostorih. Gorilnik centralnega ogrevanja se vklopi samo, ko je zunaj res hladno, in ne zgolj zato, ker je na zunanje tipalo na steni poslopja padla senca. V tovarniških in pisarniških prostorih je s tem mogoče privarčevati več kot 40 odstotkov energije. To tehnologijo že uporabljajo nemške železnice (Deutsche Bahn) v obratih za vzdrževanje vlakov ICE v Krefeldu. Poslopje je visoko 12 metrov, dolgo 220 metrov in ima 10 tisoč kvadratnih metrov površine. V njem tisoč ljudi vzdržuje klimatske naprave, kolesa in amortizerje sodobnih vlakov.

Prvi korak: nameščanje senzorjev

Prej so se ogrevali z radiatorji in po potrebi z ventilatorji na topel zrak, kar seveda ni bilo energetsko učinkovito. Vzdrževalcem je bilo včasih vroče, včasih jih je zeblo, vedno pa je bil prepih. Werner je najprej naredil nekakšno inventuro. Zbral je podatke o porabi in stroških, poleg tega pa ugotovil, koliko ljudi, svetilk, računalnikov in električnih naprav v poslopju ustvarja toploto, kako debeli so zidovi, koliko toplote in hladu 12 P&P panoge in posel Industrija

Trije primeri učinkov z inovativnimi tehno

Krmilni sistem za uravnavanje temperature v p plina ter hibridna elektrarna na veter, vodik in b je mogoče shraniti ter kako močno lahko prostor segreje sonce. Potem je v poslopje vgradil več senzorjev, ki nenehno merijo temperaturo in vlago. Osrednji del sistema je krmilna enota velikosti škatle za čevlje, ki jo je povezal z ogrevanjem. Vsake tri ure od meteorološke službe sprejema lokalno vremensko napoved, na primer kdaj sonce vzide in zaide, kakšna je smer vetra, s kakšno hitrostjo piha ter kolikšna sta zunanja vlaga in temperatura.

Ob šestih zjutraj mora biti 21 stopinj

Iz teh podatkov programska oprema večkrat na dan in za tri dni vnaprej izračuna optimalno temperaturo vode, ki teče po ceveh in radiatorjih. Temu ustrezno krmilna naprava uravnava ogrevanje. Ko se ob šestih zjutraj začne delo, mora biti temperatura v prostoru 21 stopinj Celzija. Zato se mora ogrevanje glede na vreme vklopiti včasih že ob enih, včasih pa šele ob šestih zjutraj. Včasih se prostor ogreva samo tri ure na dan, včasih pa deset ur. Temperatura je tako veliko bolj stalna in delavci se veliko manj pritožujejo. Predvsem pa so pomembni prihranki, ki so tako veliki, da je vodja obrata najprej pomislil, da gre za računsko napako. V letu dni se je poraba plina zmanjšala skoraj za polovico, poraba elektrike pa celo za 90 odstotkov.

Naložba v nov sistem se je povrnila v letu dni

Vložek v znesku 21 tisoč evrov za senzorje, krmilno napravo in programsko opremo ter za stroške vremenske napovedi se je poplačal v manj kot letu dni. Zdaj bodo tako regulacijo uvedli v vseh 12 obratih za vzdrževanje.

2.

Predelava zelene elektrike v metan

Plinsko industrijo pa vznemirja projekt Power to Gas, ki bo prav tako pripomogel

k uresničevanju energetskega preobrata. Gre za postopek, s katerim bi iz elektrike, pridobljene z vetrno ali sončno energijo, z elektrolizo pridobivali vodik in v nadaljnjem postopku metan. Upravljavci vetrnih in sončnih elektrarn upajo, da bodo lahko svojo odvečno elektriko shranili v plinsko omrežje, plinska industrija pa si s tem obeta nov poslovni model.

Povečati bo treba izkoristke

Taki poskusi že potekajo, a bo treba tehnologijo izpopolniti, da bodo izkoristki večji. Tako bodo lahko vetrne in sončne elektrarne stabilno preskrbovale porabnike z električno energijo tudi ob brezvetrju in ponoči. Medtem ko je poleti ali ob močnem vetru zmogljivost električnega omrežja premajhna in se mora veliko vetrnih turbin ustaviti, ker električnega toka ne morejo dovajati v preobremenjeno omrežje, pa je v nemških plinskih napeljavah in plinohramih še veliko prostora, po nekaterih ocenah kar za 23 milijard kubičnih metrov, kar ustreza 230 teravatnim uram električne energije.

Potrebe po zemeljskem plinu naj bi se zmanjšale za polovico

Za plinsko industrijo bi bila nova tehnologija srečno naključje in možnost novega poslovnega modela. Do leta 2050 naj bi potrebe po zemeljskem plinu zaradi boljše izoliranosti stavb upadle za približno 50 odstotkov. Zato podjetja, kot sta Vattenfall in E.ON, pospešeno eksperimentirajo z novo tehnologijo. V Avstriji je E.ON že odprl velikanski plinohram, kamor bodo shranjevali pretvorjeno električno energijo.

Sintetični metan je po lastnostih enak naravnemu

Nemški Fraunhoferjev inštitut je v iskanju večjega izkoristka začel izboljševati postopek elektrolize. Vodik kombinirajo s podnebnim razmeram škodljivim ogljikovim dioksidom. Nastane sintetični metan, ki je po kemičnih lastnostih skoraj

A s v i e v

S S


nkovite rabe energije hnologijami

ture v prostorih, uporaba odvečne zelene elektrike za pridobivanje dik in bioplin povsem enak naravnemu plinu. Inštitut postopek trži. Za Audi gradi obrat, kjer bodo elektriko pridobivali iz vetrne elektrarne, jo spremenili v vodik in ga zmešali z ogljikovim dioksidom iz bioplinskega obrata ter tako pridobili metan. Obrat naj bi začel delovati prihodnje leto, poskusno pa že daje toliko plina, da 1.500 vozil lahko prevozi po 1.500 kilometrov. Izkoristek pa še ni zadovoljiv, saj se med postopkom z odpadno toploto izgubi 20 odstotkov energije. Pri Audiju za večjo učinkovitost poskušajo s to toploto ogrevati bioplinarno, iz katere dobivajo ogljikov dioksid.

o

3.

Hibridna elektrarna na veter, vodik in bioplin

Podoben postopek uporabljajo v poskusni hibridni elektrarni v nemškem Prenzlauu, ki je prva na svetu in pri kateri z naložbo 21 milijonov evrov sodelujejo energetska podjetja Enertrag, Vattenfall in Total ter nemške železnice. Prvič so pri proizvodnji električne energije uporabili tri vire energije – veter, vodik in bioplin. Hibridno elektrarno sestavljajo vetrna elektrarna, bioplinarna, obrat za proizvodnjo vodika, obrat za kogeneracijo ter rezervoarji za bioplin in vodik. Če vetrnice proizvajajo preveč električnega toka, ga elektrolizator spremeni v vodik in

g

l

Francoski energetski koncern shranjeni vodik uporablja še drugače: dobavlja ga črpalkama v Berlinu in Hamburgu kot gorivo za avtomobile. Izkušnje, ki jih bodo pridobili s poskusno hibridno elektrarno, bodo njeni upravljavci uporabili za gradnjo še več takšnih obratov.

a

s

www.mtsi.si

3G

info@mts-international.si

NEK A R H I R P K A S V JE ZASLUŽEN

Na svetilki se lahko enostavno zamenja klasičen končnik s končnikom v varnostni LED različici.

shrani v rezervoarje. Če pa vetrnice proizvajajo premalo elektrike, iz shranjenega vodika in plina iz bioplinarne v obratu za kogeneracijo proizvajajo manjkajočo elektriko. V tem obratu se z zgorevanjem plin spremeni v električno energijo in toploto.

Inovativna konstrukcija svetilke omogoča tudi do 4-krat krajše čase namestitve kot standardne vodotesne svetilke. Posledično so stroški vzdrževanja nižji.

Acciaio Beghelli je družina visoko zmogljivih energetsko varčnih svetilk, z največjim naborom različnih modelov zaščitenih pred vlažno in agresivno atmosfero, z visoko mehansko odpornostjo, izdelanih iz jekla in stekla, z inovativnim hitrim načinom montaže, enostavnim vzdrževanjem in možnostjo modularnega sistema varnostne razsvetljave.

Svetilke Acciaio svetijo v BSH, Odelo, Maksim, Paloma, SMM, SŽ CD,TAB, Sogefi, Etra, ETI, Kolektor, Sorbit, Terra, Fibran Nord, Strojkoplast, ...

ALI STE VEDELI! Da lahko razsvetljava v proizvodnji porabi do 23% celotne električne energije, v skladiščih celo 70%?


PAPIRNIŠTVO

Poraba papirja že nek vsaka tovarna išče sv

Proizvajalci papirja več kot 85 odstotkov prodajo v tujini, proizvajalc in kartonske embalaže pa v tujino prodajo v povprečju 25 odstotkov

672.500 ton papirja je lani izdelala slovenska papirna in papirnopredelovalna industrija.

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

O

G

L

A

S

P

odjetja iz papirne industrije so prejšnje leto končala pozitivno, in kot pravijo, bo tako tudi letos. Večja podjetja letos ne pričakujejo večjih padcev, si pa tako kot vsi drugi izvozniki želijo boljših razmer za poslovanje. »Položaj v papirni industriji je glede na gospodarske razmere razmeroma stabilen, kar pa ne pomeni, da podjetja nimajo težav zaradi neustreznih znamenj, ki jih Slovenija pošilja na tuje trge. To je za papirno panogo, ki večino svojih surovin in izdelkov nakupi oziroma proda v tujini, odločilnega pomena,« pravi Petra Prebil Bašin, direktorica združenja papirne in papirnopredelovalne industrije, ki deluje v okviru GZS. Ob tem dodaja, da proizvajalci papirja več kot 85 odstotkov prodajo v tujini, papirnopredelovalna panoga, ki jo sestavljajo predvsem proizvajalci embalaže, pa v tujino proda v povprečju 25 odstotkov svojih izdelkov.

Prestrukturiranje in privatizacija spremenila panogo

Večina papirnic in dve največji papirnopredelovalni podjetji so v tuji lasti. »Tuji lastniki so ogorčeni, kar zadeva razmere za poslovanje v Sloveniji – visoke cene energentov, visoke trošarine, toga delovna zakonoda14 P&P panoge in posel Industrija

ja, visoke okoljske pristojbine –, ki lahko ogrozijo prihodnost podjetij. Pametno bi bilo papirno industrijo ohraniti močno, saj neposredno zaposluje pet tisoč ljudi, prek vzdrževalnih in inženirinških podjetij pa še vsaj dvakrat toliko,« opozarja Prebil Bašinova. Panoga je v zadnjih letih doživela večje spremembe, predvsem prestrukturiranje in privatizacijo, in zdaj so podjetja večinoma v tuji lasti. Prebil Bašinova pričakuje, da se bodo nekateri deli panoge morali dodatno prilagoditi novim svetovnim usmeritvam in vstopiti v nove tržne niše.

Proizvodnja manjša, prihodki večji

Lanski obseg proizvodnje v panogi je bil sicer dobre štiri odstotke manjši kot leto prej, prihodki pa so zrasli za slaba dva odstotka, pravi Prebil Bašinova. »Narejenih je bilo 672.500 ton papirja ter 292 tisoč ton izdelkov iz papirja in kartona, največ

734

milijonov evrov prihodkov je lani ustvarila papirna in papirnopredelovalna industrija.


nekaj let upada, zato e svojo papirno nišo

oizvajalci papirne stotkov svojih izdelkov.

 Prihodnje leto načrtujemo rast na vseh področjih, predvsem zaradi uspeha novih izdelkov na novih trgih.

embalaže, pisarniških, gospodinjskih, higienskih izdelkov in kuvert. Obseg fizične proizvodnje je na ravni evropske papirne industrije, ki je proizvedla 1,7 odstotka manj papirja kot predlanskim. Tudi letošnja proizvodnja slovenskih papirnic bo nekaj odstotkov manjša od lanske,« dodaja sogovornica. Med izzivi papirne industrije Prebil Bašinova izpostavlja pomanjkanje sistema šolanja za panogo in ceno energentov. »Čeprav so naše papirnice v evropskem merilu majhne in nišno usmerjene, sta racionalna raba energije in njena cena ključni za konkurenčnost na svetovnem trgu. Zato so papirnice posodabljale procese, povečevale proizvodno in energetsko učinkovitosti, iskale specialne proizvodne programe ter investirale v sistematično spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje, saj so se le tako lahko ohranile konkurenčnost.

Tako pravi Branko Rožič, direktor Količevo Kartona, ki hitro povečuje prodajo na Kitajskem.

O

G

L

A

S

Prihodnje leto brez večjih naložb, a v pričakovanju rasti »Ne glede na manjše povpraševanje nam na večini naših trgov uspeva v celoti zapolniti proizvodne zmogljivosti,« nam je povedal direktor Količevo Kartona Branko Rožič. To so dosegli predvsem z vstopom na nove trge in razvojem novih izdelkov, ki jih uvajajo po obsežnejši naložbi. »Letos glede na razmere poslujemo zadovoljivo, prihodnje leto pa načrtujemo rast, predvsem zaradi uspeha novih izdelkov na novih trgih.« Prihodnje leto se v Količevo Kartonu ne bodo lotevali večjih vlaganj, pravi Rožič, saj morajo letošnje naložbe zaživeti in preživeti na trgu. »Dolgoročno pa so naši strateški izzivi povezani z izboljšanjem konkurenčnega položaja podjetja na svetovnem trgu, saj 90 odstotkov prodaje dosegamo na tujih trgih, hkrati pa imamo izjemno rast na Kitajskem,« dodaja direktor Količevo Kartona, ki je v lasti avstrijske skupine Mayr-Melnhof Karton.

Tržno nišo našli v etiketnih papirjih

»Papirnica Vevče načrtuje prihodke na lanski ravni, to je okoli 90 milijonov evrov. V skladu s strateško usmeritvijo razvijamo izdelke z višjo dodano vrednostjo, bolj smo se namreč P&P panoge in posel Industrija 15


PAPIRNIŠTVO specializirali za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo,« dejavnosti in načrte papirnice opisuje direktor Marko Jagodič. Prednosti podjetja vidi v dobrem poznavanju te tržne niše, kakovostnih izdelkih in tržnem servisu, ki jim omogoča, da papirje dobavljajo tehnološko dobro opremljenim tiskarjem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestle, Masterfoods, P & G in drugi.

V Vevčah prihodnje leto prek 10 milijonov evrov naložb

V papirnici Vipap Videm Krško, ki jo vodi Miloš Habrnál, ugotavljajo, da se je v zadnjih letih njihova majhnost izkazala za največjo prednost, saj jim omogoča večjo prožnost od tekmecev.

Letos so v Papirnici Vevče zaradi uvedbe novih, posebnih izdelkov v proizvodni program več kot dva milijona evrov vložili v nadgradnjo tehnološke opreme. »Za prihodnje leto pripravljamo naložbo v tehnološko opremo, vredno več kot deset milijonov evrov,« še pravi Jagodič.

Vipap Videm Krško: majhnost kot glavna prednost

Proizvajalec recikliranih časopisnih in grafičnih papirjev Vipap Videm Krško, ki ga vodi Miloš Habrnál, po dveh težkih letih letos spet posluje pozitivno. Kot pravijo, so to dosegli z nenehnim prilagajanjem novim poslovnim razmeram. »Poraba papirja že nekaj let upada, kljub temu poslovne priložnosti najO položaju v papirni industriji pa meni, da demo na nekaterih nišnih trgih. Zadnja leta se naša si slovenska podjetja med seboj ne konkurimajhnost – letno proizvedemo približno 200 tisoč ton rajo ne na domačem ne na svetovnem trgu. »Vsi papirja – kaže kot prednost, saj smo v primerjavi z večjimi se srečujemo z izredno nekonkurenčnim položajem, kar zadeva nakup energentov, predvsem plina, a se kažejo prvi tekmeci bolj prilagodljivi. To pomeni, da lahko proizvodne programe premiki proti primerljivosti z drugimi evropskimi državami, na papirnih strojih pogosteje menjavamo in s tem bolje sledimo dogasmo pa še daleč od tega, da bi bili primerljivi. Vsaka tovarna janjem na trgih,« pojasnjujejo v družbi, ki je od leta 1996 v češki lasti. po svoje išče svojo tržno nišo s svojimi izdelki ter prodaja po Evropi in svetu.« Papirnica Vevče sicer sodi v koncern Brigl Prihodnje leto ne načrtujejo večjih vlaganj, osredotočili se bodo na izboljševanje kakovosti svojih izdelkov. Hkrati bo ena izmed & Bergmeister.

O

G

L

A

S

A

Nov spletni portal Okolje & energija

Novice • Nasveti • Energetika • Promet Odpadki • OVE in URE • Blogi

oe.finance.si 16 P&P panoge in posel Industrija


prednostnih nalog zniževanje stroškov z iskanjem notranjih rezerv. Imajo pa pripravljen načrt za razvoj podjetja, ki je veljaven do leta 2016. »Glavni naložbeni ciklus v ekološko sanacijo se je končal leta 2003, ko smo v varovanje okolja in tehnologijo vložili več kot 54 milijonov evrov. Ekološki del je tako saniran, posodobljeni stroji omogočajo proizvodnjo zadostnih količin papirja, čaka pa nas še posodobitev energetskih postrojenj. Od leta 1998 do lani je tako celoten znesek naložb presegel 144 milijonov evrov.« Načrtujejo tudi, da bi njihovi kotli le še do konca leta 2016 delovali na premog, potem naj bi prešli na plin.

Vstop turških lastnikov v Radeče papir

Letos je šlo v stečaj podjetje Radeče papir, ki pa se mu napovedujejo novi časi pod turškim lastništvom. »Smo v postopku prodaje. Konec avgusta smo dobili ponudbo turške družbe Saray iz Ankare, ki je tudi dejavna na področju papirništva in tiskanja, v vrednosti 6,84 milijona evrov za poslovno celoto. Naslednji dan smo predlagali prodajo na javni dražbi po tej izklicni ceni. Sicer smo imeli več kot deset možnih kupcev.

O

 Našim kupcem lahko zagotovimo izdelke po čedalje zahtevnejših merilih zgolj z nenehnim tehnološkim razvojem. Letos smo v nadgradnjo tehnološke opreme vložili več kot dva milijona evrov, za prihodnje leto pa pripravljamo naložbo, vredno več kot deset milijonov evrov. To je povedal direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič. Po ugotovitvah skrbnega pregleda so odstopili vsi razen Saraya,« pravi stečajni upravitelj Borut Soklič in dodaja, da je za prodajo treba dobiti dovoljenje upniškega odbora. Tako čakajo še na soglasje enega ločitvenega upnika, za katerega Soklič upa, da ga bodo dobili čim hitreje. Do konca redakcije sklep o prodaji še ni bil dokončno potrjen.

Napoved združitve Valkartona in Duropack-Tespacka

Število podjetij v papirni industriji bo upadlo tudi zaradi združitev. Lani je bilo 107 družb, prihodnje leto jih bo manj. Napovedana je namreč združitev podjetij Valkarton in Duropack-Tespack v eno – avstrijski Duropack bo končal prevzem hrvaškega podjetja Belišće, ki je sicer lastnik Valkartona.

G

L

A

S

NAJVEČJI V PAPIRNI INDUSTRIJI Prihodki 2011 (v mio EUR) Količevo Karton

114,0

Vipap Videm Krško Papirnica Vevče

109,6 90,6

Paloma – sladkogorska tovarna papirja

86,7 Goričane, tovarna papirja Medvode 64,8 Valkarton 42,2 Radeče papir* 37,3 Aero – kemična, grafična in papirna industrija 23,2 Duropack-Tespack 22,4 EGP 13,2 GEP Štalekar 13,0 Aero Papiroti 11,4 Muflon 10,2 Nova kuverta 8,4 Pak 4 IP 7,8 Op.: *od letos v stečaju Vira: združenje za papirno industrijo, Finance.mini.FI-PO

P&P panoge in posel Industrija 17


ROČNA ORODJA

V Uniorju razvijajo specialistična or

Naš največji proizvajalec ročnih orodij Unior iz Zreč pospešeno razvija orodja za servisiranje koles, motornih koles, avtomobilov in orodja za potrebe elektropanoge Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

N

a trgu ročnih orodij je v zadnjih letih opaziti razmah prodaje baterijskih orodij; razvoj gre v smeri manj vibracij in hrupa ter bolj ergonomskih oblik. Trg klasičnih ročnih orodij se krči zaradi nadomestkov v obliki električnega in baterijskega orodja. Poleg tega so kitajski proizvajalci z nizkimi cenami čedalje močnejši tekmeci evropskim in ameriškim ponudnikom. Največji vpliv imajo na področju klasičnih orodij, močni so tudi pri proizvodnji električnih orodij za domačo rabo. Po drugi strani proizvajalci orodja za profesionalno rabo pravijo, da kitajske konkurence še ne čutijo, saj ne dosegajo standardov kakovosti in varnosti.

Do kupcev s kratkimi dobavnimi roki

»Vpliv prodajalcev z Daljnega vzhoda čutimo predvsem pri široki porabi, deloma pa tudi že v industriji, kar je posledica zniževanja stroškov nabave profesionalnih ročnih orodij pri industrijskih kupcih in v gradbeništvu,« pravijo v zreškem Uniorju. Zavedajo se, da cenam vzhodnih proizvajalcev ne morejo konkurirati, zato pri svojih strankah poudarjajo visoko kakovost, kratke dobavne roke, hkrati pa skrbijo za kakovost poprodajnih storitev.

Prodaja doma upada, v Rusiji se krepi

Lani so s prodajo ročnih orodij ustvarili okoli 30,6 milijona evrov prihodkov, za letos pa so si postavili cilj 10,7-odstotne rasti na tem področju. Pri rasti jih omejujejo vse slabše politične in gospodarske razmere na omenjenih trgih, pojasnjujejo. Tako so zaznali upad povpraševanja na domačem trgu, kjer sicer ustvarijo dobro desetino prihodkov. Slabše jim gre tudi v državah nekdanje Jugoslavije, Italiji in na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani se prodaja v Rusiji krepi, trgi Francije, Velike Britanije, Španije in Romunije pa ostajajo na ravni iz prejšnjih let.

Specialistična orodja

Pri razvoju se Unior usmerja v proizvodnjo specialističnih orodij z višjo dodano vrednostjo. V zadnjem času pospešeno razvijajo predvsem orodja za servisiranje koles, motornih koles, avtomobilov in orodja za potrebe elektropanoge. 18 P&P panoge in posel Industrija

Pred leti je bilo pri prodaji električnih in baterijskih orodij razmerje ena proti štiri v prid električnim, zdaj je ravno nasprotno.

30,6

milijona evrov prihodkov so lani ustvarili v Uniorju s prodajo ročnih orodij.

10,7%

večjo prodajo ročnih orodij želijo letos doseči v Uniorju.


na orodja z več dodane vrednosti

%

elijo

»Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram sledimo postavljenim ciljem prodaje, povpraševanje po specialističnih orodjih se povečuje,« pravijo. Največ prodajo v Evropski uniji, Rusiji, Braziliji, Savdski Arabiji, na Hrvaškem in v karibskih državah. Letos nameravajo s specialističnimi orodji doseči deset milijonov evrov prihodkov.

Vodilni orodjarji v gradbeništvu

Nastavki za električno ročno orodje

Z upadom gradbene panoge v Sloveniji se je prodaja zmanjšala tudi njim, pove Lapajne. Podobno je na Hrvaškem, medtem ko so razmere v Bosni in Hercegovini nekoliko boljše.

Pohod baterijskih profesionalnih orodij

Baterijska orodja s prodajnih polic počasi izrinjajo električna orodja. »Za primerjavo: pred leti je bilo razmerje ena proti štiri v prid električnim, zdaj je ravno nasprotno,« pravi Luka Lapajne, ki je v podjetju Hilti Slovenija odgovoren za prodajo. Poglavitni razlog je napredek v tehnologiji baterij, ki omogočajo dobro zmogljivost orodja.

Občutljivejši kupci

Kriza je spremenila navade kupcev, opažajo v Hilti Slovenija. »Zelo so občutljivi za kakovost poprodajnih storitev,« ugotavlja Lapajne in dodaja, da so tudi previdnejši pri nakupu. Kupujejo, kadar orodje res potrebujejo, in ne, tako kot nekoč, za vsak primer, če bi ga potrebovali v prihodnosti.

Andrej Križ

Na trg klasičnih orodij je prejšnja leta odločilno vplival tudi razmah električnih in baterijskih orodij. V Uniorju opažajo upad povpraševanja po klasičnem orodju, predvsem po ključih in izvijačih. Hkrati se povečuje povpraševanje po orodju, ki se uporablja v kombinaciji z električnim ročnim orodjem. »Gre na primer za nasadne ključe in vijačne nastavke,« naštevajo. Tudi v prihodnosti pričakujejo krepitev povpraševanja po takem orodju.

Hilti Slovenija je odgovoren za trge Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. So vodilni ponudnik profesionalnih orodij za gradbeništvo. Največ sicer prodajo izvajalcem strojnih in elektroinstalacij ter kovinogradnji. Ocenjujejo, da je njihov tržni delež v Sloveniji na tem področju med 25 in 30 odstotki.

o

l

g

Pri Uniorju prodajo manj orodja v državah nekdanje Jugoslavije, Italiji in na Bližnjem vzhodu, hkrati pa povečujejo obseg prodaje v Rusiji ter ohranjajo položaj v Franciji, Veliki Britaniji, Španiji in Romuniji.

a

s

Thinkstock

Krepitev pomena informacij

Po gibanjih na trgu je mogoče sklepati, da bodo ob vse večjih zmogljivostih baterij te lahko poganjale tudi večja orodja. Razvoj gre še v smeri manj vibracij in hrupa ter bolj ergonomskih oblik orodja. »To namreč poveča storilnost delavcev in lahko skrajša potreben čas odmora, kar je prednost za delodajalce,« pravi Lapajne. Čedalje večji je tudi pomen informacij, ki jih uporabniki potrebujejo za analize obremenitev. »Podobno kot pri avtomobilih imamo danes možnost vpogleda v informacije o delovanju stroja, torej koliko ur je bilo opravljenih in podobno,« razlaga Lapajne. V orodja pa proizvajalci že vgrajujejo SR-motorje, ki imajo v primerjavi z motorji s ščetkami daljšo dobo do prvega servisa in cenejše vzdrževanje. P&P panoge in posel Industrija 19


TRG VILIČARJEV

V

Kitajci spodb odilni kitajski proizvajalec dizelskih motorjev Weichai Power bo vložil 738 milijonov evrov v skupino Kion, največjega nemškega proizvajalca viličarjev.

Od tega zneska bodo 467 milijonov namenili za pridobitev 25-odstotnega deleža v skupini Kion v obliki dokapitalizacije. Za preostalih 271 milijonov bodo kupili 70-odstotni lastniški delež v Kionovem hidravličnem poslu, ki bo po novem deloval kot samostojno podjetje, so na začetku septembra napovedali na šenzenski borzi. Posel je konec avgusta potrdil upravni odbor družbe Weichai Power, odobriti pa ga morajo še kitajska vlada in mednarodni regulatorji. Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

Weichai Power je kupil 25-odstotni delež v nemškem Kionu, ki ima v portfelju viličarje znamk Linde in Still; ta doslej največja kitajska naložba v Evropi bi lahko koristila obema

Paket največjih viličaristov

Skupina Kion je vodilni proizvajalec viličarjev, skladiščne opreme in industrijskih tovornjakov, ki ima v Evropi največji tržni delež. Leta 2009 so na Kitajskem ustanovili skupno podjetje Kion Baoli Forklift in tako postali največji tuji proizvajalec viličarjev na Kitajskem. Zaposlujejo 22 tisoč ljudi, lani pa so prodali za 4,3 milijarde evrov izdelkov. Njihove glavne blagovne znamke so Linde, Still, Fenwic, OM, Baoli (Kitajska) in Voltas (Indija), poslujejo pa v več kot stotih državah. Weichai Power je lani prodal za 7,5 milijarde evrov izdelkov in pri tem ustvaril 700 milijonov evrov čistega dobička. Po svetu zaposlujejo 42 tisoč ljudi, prodajo največ motorjev za tovornjake in težko mehanizacijo ter osi za težka vozila, ki štejejo za najbolj kakovostne na Kitajskem.

Linde

20 P&P panoge in posel Industrija


podbodli nemške viličariste V Sloveniji je Linde drugi največji igralec

Lani so pri podjetju Linde viličar prodali za 5,8 milijona evrov viličarjev, podobne prihodke pa pričakujejo tudi letos. »Po prihodkih smo drugi igralec na slovenskem trgu, naš tržni delež se giblje med 25 in 30 odstotki, med čelnimi viličarji pa imamo 48-odstotni tržni delež,« pravi Blaž Kasenburger iz podjetja Linde viličar. Razvoj viličarjev gre po njegovih besedah v dve glavni smeri: večja varnost, lažje upravljanje in boljša ergonomija, po drugi strani pa v zmanjševanje porabe in izpustov. V podjetju Linde viličar se ukvarjajo tudi s prodajo rabljenih viličarjev, vendar v času krize kljub vsemu prodajo več novih kot rabljenih. Kitajski nakup Kiona po njihovih ocenah ne bo imel vpliva na slovenski trg. Vodilni prodajalec viličarjev v Sloveniji je sicer Jungheinrich; lani so prodali za 11,5 milijona evrov viličarjev.

Glavna tarča: hidravlične tehnologije

Weichai Power bo tako postal vodilni proizvajalec visokotlačnih hidravličnih izdelkov, povečal bo nabor izdelkov v portfelju in tudi

o

tržne deleže. »Gre za strateško partnerstvo, ki je pomemben korak pri globalni širitvi podjetja na nove izdelke in nove trge,« je ob nakupu povedal Tan Yuguang, predse-

g

dnik uprave Weichai Power. Partnerstvo bi lahko koristilo obema podjetjema, menijo analitiki. Zaradi ohlajanja evropskega gospodarstva je zdaj pravi čas za nakupe podjetij v EU, so prepričani kitajski gospodarski analitiki. Evropska podjetja bodo s tem dobila denar za financiranje osnovne dejavnosti, hkrati pa bodo širila posle na novih trgih. Kitajska podjetja pa bodo pridobila znanje o naprednih tehnologijah in znanje o trženju visokotehnoloških izdelkov. Glavni cilj povezovanja z družbo Weichai Power, ki je sicer vodilni kitajski dobavitelj avtomobilski industriji, je sodelovanje pri razvoju hidravličnih tehnologij. Weichai Power ima tri glavna področja poslovanja: proizvodnja motorjev, menjalnikov in osi, proizvodnja komercialnih vozil ter avtomobilske elektronike in sestavnih delov.

l

a

s

SUNON Vodilni proizvajalec ventilatorjev in ponudnik celostnih rešitev hlajenja Hladilni sistemi za LED razsvetljavo 2012 2

Ventilatorji

Passive Cooling

Active Cooling

Active Cooling Application

Energy Saving

IC Elektronika d.o.o Vodovodna cesta 100, 1001 Ljubljana, Slovenija

DR MagLev

T : 01 568 01 36 E : info@ic-elect.si URL : www.ic-elect.si

Super Silence

LA006-001A99DN HA30101V3-E000-A99 000-

P&P panoge in posel Industrija 21


PREVZEMI

Kitajska: kam s 3,2 bilijona dolarjev deviznih rezerv Thinkstock

Peking spodbuja kitajska podjetja k naložbam, s katerimi državi zagotavljajo oskrbo s surovinami, tehnologijo in znanjem Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

N

a začetku tega leta je kitajski proizvajalec težke mehanizacije Sany Group kupil nemškega proizvajalca strojev Putzmeister Holding. Matično podjetje družbe Weichai, Shandong Heavy Industry Group, pa je kupilo 75-odstotni delež v italijanskem proizvajalcu luksuznih jaht Ferretti. Naložba podjetja Weichai Power v največjega nemškega proizvajalca viličarjev Kion je doslej največja kitajska naložba v Evropi. Kitajska z naložbami po svetu uresničuje svojo strategijo »going out«, s katero naj bi bolje naložili 3,2 bilijona dolarjev deviznih rezerv, ki jih imajo zdaj v naložbah z majhnim donosom, kot so ameriške obveznice. Kitajska podjetja v Evropi najbolj zanima nakup evropskih 22 P&P panoge in posel Industrija

250–500 1,7 milijard dolarjev naj bi kitajska podjetja vložila v Evropo do leta 2020. tehnoloških podjetij in uglednih blagovnih znamk na področju visokotehnološke proizvodnje.

Lani je Kitajska potrojila naložbe na stari celini

Kitajske neposredne naložbe v Evropi so se leta 2011 potrojile na deset milijard dolarjev. Kitajska pa je še vedno v zgodnji fazi globalnih nakupov. Do leta 2020 naj bi v Evropi nakupili za 250 do 500 milijard dolarjev naložb, napovedujejo v študiji, ki so jo sestavili pri Rhodium Group skupaj s kitajsko investicijsko banko CICC. Naložbe bodo predvsem v obliki združitev in prevzemov, deloma pa tudi novih ne-

milijarde dolarjev so kitajska podjetja vložila v Evropo v prvem četrtletju letos.

posrednih naložb. V Pekingu spodbujajo kitajska podjetja k tujim naložbam zaradi povečevanja konkurenčnosti, pa tudi zaradi zagotavljanja oskrbe z naravnimi viri, tehnologijo in znanjem za Kitajsko.

V Evropi kupujejo podjetja s tehnologijo

V prvem letošnjem četrtletju je Kitajska v Evropo vložila 1,7 milijarde dolarjev, kar pomeni kar 83 odstotkov naložb Kitajske, ki niso usmerjene v kupovanje naravnih virov po svetu. Na prvem mestu pa so naložbe v naravne vire, predvsem v Južno Ameriko in Afriko, kamor so v prvem četrtletju vložili kar 21,4 milijarde dolarjev.

P

G

l

P

Z

G G T s

w


POSTANITE PARTNER SONCA. Gorenje Solar; več kot 60 sončnih elektrarn, več kot 7 MW moči, več kot 2.350.000 € letnih prihodkov za naše stranke in več kot 4.000.000 kg manj izpustov CO2. PROGRAM ZANESLJIVIH IN DONOSNIH REŠITEV: • gradnja sončnih elektrarn »na ključ« • prodaja fotonapetostnih modulov, razsmernikov in ostalih komponent • prodaja sončnih elektrarn z urejeno dokumentacijo • najem strešnih površin

ZAGOTOVILO KAKOVOSTI NALOŽBE: • sončne elektrarne z najvišjo proizvodnjo električne energije • garancije na delovanje sončne elektrarne • garancije na proizvodnjo električne energije • vzdrževanje sončnih elektrarn • daljinski nadzor delovanja sistemov • vgradnjo komponent z najvišjimi garancijami • svetovanje in pomoč pri financiranju sončnih elektrarn

Gorenje Solar Gorenje, d. d. T: +386 3 899 1324 solar@gorenje.com www.gorenje.com/solar


Avtomobilska Industrija

Več razvojnega denarja za a Jean-Marc Gales, predsednik evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev, želi izposlovati 5,5 milijarde evrov spodbud za inovacije pri evropski komisiji Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

J

ean-Marc Gales, izvršni direktor evropskega združenja dobaviteljev avtomobilske industrije (CLEPA), je začel kariero pri BMW, nato pa delal na izvršnih funkcijah pri BMW, Rolls-Royceu in Volkswagnu. Pozneje je bil direktor za lahka komercialna vozila pri General Motorsu ter direktor pri Oplu in Saabu za srednjo Evropo. Preden je prevzel vodenje CLEPA, je bil tri leta član odbora menedžerjev pri skupini PSA Peugeot Citroën, kjer je bil tudi izvršni podpredsednik za prodajo, trženje in poprodajo. Jean-Marca Galesa smo intervjuvali v Sloveniji, kjer je na 7. posvetu Avtomobilskega grozda Slovenije predaval o prihodnosti evropske dobaviteljske industrije.

Prodaja avtomobilov v Evropi upada. Trg za dobavitelje bi se lahko skrčil tudi za 20 odstotkov. Kako naj se odzivajo v takih razmerah?

Prodaja avtomobilov je v prvih osmih mesecih upadla za sedem odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, proizvodnja avtomobilov pa za pet odstotkov. Trg EU res stagnira oziroma usiha, vendar je avtomobilska panoga po svetu v vzponu. Proizvodnja in prodaja avtomobilov po svetu bosta letos zrasli za pet odstotkov, tako bo tudi prihodnje leto in leta 2014. Pričakujemo, da bomo leta 2020 proizvedli 110 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Seveda, te napovedi ne koristijo lokalnim dobaviteljem. Kaj jim predlagamo? Prvič, internacionalizacijo. Če tega še niso naredili, morajo čim prej postati bolj mednarodni. Druga rešitev je pospeševanje inovativnosti. To sta dva glavna vzvoda za preživetje.

Prav inovativnost je glavna slabost slovenskih dobaviteljev.

Evropska avtomobilska industrija je največja zasebna vlagateljica v raziskave in razvoj. Podjetja iz te panoge namenijo za raziskave skoraj 30 milijard evrov na leto. Pri CLEPA zavzeto lobiramo, da bi pri evropski komisiji prepoznali pomen te panoge

24 P&P panoge in posel Industrija

in namenili več sredstev za spodbujanje inovacij. Evropska avtomobilska industrija je zdaj v svetovni konici na področju varnostnih in okoljskih tehnologij in te prednosti ne bi želeli izgubiti.

Namesto dveh milijard spodbud za inovacije bi želeli pri evropski komisiji izposlovati 5,5 milijarde?

V programu do leta 2020 je predvideno, da bi avtomobilska industrija prejela 1,5 milijarde evrov spodbud, še pol milijarde spodbud pa naj bi šlo v razvoj pametnega prevoza. Ocenjujemo, da je to premalo glede na pomen avtomobilske industrije, in zahtevamo 5,5 milijarde evrov raziskovalnih sredstev. Takšna številka je sorazmerna s pomenom avtomobilske industrije v BDP Evropske unije.

Kako boste to dosegli?

Zahtevno bo. Šli bomo skozi evropski parlament in vsi naši aktivni člani bodo sodelovali pri tem projektu. To je vaja, ki jo moramo narediti. Če bo manj denarja za raziskave in razvoj, bomo izgubljali konkurenčne prednosti, ki jih zdaj ima evropska industrija.

Nam lahko naštejete nekaj najbolj inovativnih dobaviteljev avtomobilski industriji?

Veliko takih je na področju inovativnih varnostnih sistemov. To so denimo samodejno ustavljanje avtomobila, pametne varnostne blazine in podobno. Na področju varovanja okolja so zelo uspešni dobavitelji na področju sistemov stop in start, ter tudi malih hibridnih sistemov. Pa tudi vsi tisti, ki izboljšujejo učinkovitost motorjev in nenehno vlagajo v izboljšave.

Električni avtomobili so bili nekaj časa vroča tema, zdaj se stvari premikajo veliko počasneje. Kako to?

Ljudje so postali bolj pragmatični in realistični. Leta 2020 bo tržni delež električnih avtomobilov še vedno zgolj med dvema in štirimi odstotki, vsi drugi avtomobili bodo imeli motorje z notranjim izgorevanjem. Tudi če bodo ob njih hibridi. Zato pri evropski komisiji zahtevamo, da več raziskovalnega denarja nameni za

uu  Zavzeto lobiramo, da bi pri evropski komisiji namenili več sredstev za spodbujanje inovacij v avtomobilski industriji. V Evropi smo zdaj v svetovni konici na področju varnostnih in okoljskih tehnologij in te prednosti ne bi želeli izgubiti. Tako pravi Jean-Marc Gales, direktor združenja evropske avtomobilske industrije (CLEPA).


za avtomobilske dobavitelje

mo,

CLEPA povezuje 93 dobaviteljev in nacionalna združenja

ij v triji.

CLEPA je evropsko združenje dobaviteljev avtomobilski industriji, ki povezuje 93 svetovno uveljavljenih dobaviteljev sestavnih delov, sistemov in sklopov, pa tudi 25 nacionalnih stanovskih združenj in evropskih sektorskih združenj. Zastopa več kot tri tisoč podjetij, ki skupaj zaposlujejo pet milijonov ljudi. Sedež CLEPA je v Bruslju (več info na www.clepa.eu).

h gij bi

s, e avPA).

raziskave motorjev z notranjim izgorevanjem. To bodo še vedno glavni pogonski sistemi avtomobilov v prihodnjih 15 letih. Električni avtomobili imajo še vedno težave zaradi dragih baterij in omejene avtonomije.

Vendar ali ni sama avtomobilska industrija tista, ki zavira razvoj električnih avtomobilov?

Ne bi rekel. Proizvajalci so veliko vlagali v razvoj električnih vozil. Je pa industrija zelo pragmatična: nekdo mora plačati tehnologijo. Iščejo možnosti za zmanjševanje izpustov ob najnižjih stroških. Zelo dobro so se izkazali denimo sistemi stop in start, ki stanejo med 80 in 100 evri, zmanjšujejo pa porabo za pet do deset odstotkov, kar je odlično. Podobno je tudi pri mehkih hibridih. Če vozite od 50 do 60 na uro, lahko ob zaviranju ustvarjate energijo, ki jo z manjšimi električnimi motorji spet uporabite.

Philippe Veldeman

Kako hitro se bo širila uporaba električnih avtomobilov po letu 2020?

Vse je odvisno tudi od omrežja polnilnic in druge infrastrukture. Na večanje deleža bodo vplivali tudi župani mest, če se bodo odločili za zapiranje mestnih središč za promet in uvajanje zelene dostave z električnimi dostavniki. To so odlične niše za razmah uporabe električnih vozil. V običajnem prometu pa bodo še vedno P&P panoge in posel Industrija 25


Avtomobilska Industrija

75% 50% 5 avtomobila proizvedejo dobavitelji avtomobilski industriji.

naložb v razvoj vlagajo dobavitelji.

Se lahko evropski dobavitelji vključijo v njihove oskrbovalne verige?

prevladovali motorji z notranjim izgorevanjem, tudi leta 2025 in 2030.

Kaj bo uvedba električnih vozil pomenila za dobavitelje? Sestavnih delov je pri električnih avtomobilih manj.

Vsi evropski proizvajalci so zgradili tovarne na Kitajskem za lokalno proizvodnjo. V prihodnje bo na Kitajskem tudi precej razvoja, ker je tam veliko inženirjev in jih je smiselno uporabiti, kar pa ne pomeni, da se bodo razvojni oddelki v EU zapirali. Prav nasprotno.

Kolikšen del trga lahko zasedejo kitajski avtomobilski proizvajalci v EU?

V Evropi že imajo eno tovarno, v prihodnje jih bo več. O tržnih deležih pa menim, da do leta 2020 ne bodo presegli enomestne številke. Poceni plin_FinancePriloga_MPO_203x90_OUT.pdf

o

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

26 P&P panoge in posel Industrija

g

Philippe Veldeman

Sestavnih delov je res manj, po drugi strani pa je treba imeti velike baterije. Vsekakor se bo avtomobilska industrija prilagodila, tako kot se je že zdaj nenehno prilagajala. Le prioritete bodo drugačne.

Zadnja leta so zahodni proizvajalci vlagali v proizvodnjo avtomobilov na Kitajskem. Lani je prvi kitajski proizvajalec Great Wall of China vlagal v proizvodnjo v Bolgariji. Kaj to pomeni za dobavitelje?

milijonov zaposlenih dela pri dobaviteljih avtomobilski industriji v EU.

Dobaviteljska baza na Kitajskem je za zdaj precej šibka, v dveh, treh letih pa bo močna. Kitajci so že kupili nemškega dobavitelja Preh, v prihodnje bodo še kupovali. 9/20/12 9:53:07 AM l

Da, morali bodo uporabljati evropske dobavitelje. Če pogledate seznam stotih največjih svetovnih dobaviteljev, med njimi ni niti enega kitajskega. Dobaviteljska baza na Kitajskem je precej šibka. Uporabljajo predvsem ameriške, japonske in evropske dobavitelje. Seveda pa bodo v prihodnjih dveh, treh letih tudi Kitajci postali močnejši dobavitelji. Po drugi strani ne smemo pozabiti, da Kitajci kupujejo evropske dobavitelje. Kupili so denimo nemškega dobavitelja Preh. Tudi v prihodnje je pričakovati, da bodo kupovali dobavitelje po Evropi.

Delali ste pri BMW, Volkswagnu, General Motorsu, Saabu, Oplu in za PSA. Najbrž vam je težko izbrati avtomobil zase. Kateri avto vozite?

Avtomobili so moja strast in res mi ni preprosto izbrati avtomobila. Rad vozim stare avte, eden je letnik 1992, drugi letnik 2003. Porsche in mercedes. Stari avtomobili so mi všeč, ker dajejo poseben občutek trdnosti.

Torej vam niso pomembni sodobna varnostna oprema in varčni motorji?

O, ti avtomobili imajo zelo dobre varnostne sisteme. Porabo pa uravnavam tako, da vozim počasi. Po vrhu zelo malo uporabljam avto. Po Bruslju hodim peš, v Pariz se vozim z vlakom, z avtomobiloma pa se vozim občasno ob koncih tedna, sicer sta v garaži.

a

s

7

milijon svetov


eljih

70,7 110 3.000 milijona avtomobilov so proizvedle vse svetovne tovarne leta 2010.

milijonov avtomobilov bodo proizvedle vse svetovne tovarne leta 2020.

malih in srednjih podjetij zastopa združenje CLEPA.

Slovenski dobavitelji naredijo 30 odstotkov twinga 2 Revoz ima v Sloveniji 32 dobaviteljev prvega in drugega reda, je na posvetu Avtomobilskega grozda Slovenije povedal Anton Zvonko Kink, vodja departmaja nabave v Revozu. Med temi dobavitelji je 22 takšnih, ki dobavljajo tudi drugim Renaultovim tovarnam v skupini. Slovenski dobavitelji dobavljajo svetila, zavorne sisteme, sedeže, šasije, mehatronske sklope, električne motorje za vozila in podobno. Stopnja lokalne integracije pri twingu 2 je 30-odstotna, kar pomeni, da Revoz kupuje 30 odstotkov sestavnih delov za twinga 2 pri slovenskih dobaviteljih. Nabavo vodijo iz Pariza, pri procesu pa sodeluje Reflecta Finance 203x130 0912 T.pdf 1 20.9.12 14:02 tudi ekipa iz Revoza.

o

g

Po mnenju Kinka so glavne šibkosti slovenskih dobaviteljev slaba kapitalska sestava, velika zadolženost in prizadetost zaradi finančne krize. Nekateri med njimi so še dodatno ranljivi, ker so odvisni samo od Renaulta, tu gre zlasti za mala podjetja z nizko dodano vrednostjo, ki ne vlagajo dovolj v razvoj in raziskave. Slovenska podjetja bi se morala povezovati in skupaj namenjati več denarja za razvoj izdelkov z več dodane vrednosti, pravi Kink. Pomembno je, da povečajo nabor kupcev, stabilizirajo lastništvo, več naj sodelujejo, se vključujejo v inovacijske programe, vlagajo v razvoj in raziskave ter se usmerijo na izdelke z višjo dodano vrednostjo.

l

a

s


Novi Materiali

Kako upo

Evropski projekt vnovične stotih najzanimivejših eko Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

N

a posvetu ACS – Avtomobilskega grozda Slovenije – smo srečali tudi švedskega kemika in podjetnika Akeja Paulssona, ki je skupaj z ameriškim kolegom patentiral postopek izdelovanja obstojnih materialov iz recikliranih gum in ustanovil podjetje EcoRub. S sabo je prinesel vzorce talnih oblog iz recikliranih gum, ki jih med drugim prodaja proizvajalcem avtobusov za protizdrsne obloge. Proizvajalci podmornic uporabljajo posebne gumijaste ploščice, hlevarji gumijaste talne obloge v konjskih boksih, v Belgiji pa iz reciklirane gume proizvajajo elastične dele posteljnih letvic.

Dvesto izdelkov iz reciklirane gume za avtomobiliste

Pred kratkim je EcoRub s švedskim gumarskim podjetjem podpisal pogodbo o triletnem projektu razvoja gumijastih izdelkov v avtomobilski industriji. Sestavili so že seznam 200 izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati iz reciklirane gume. Švedsko gumarsko podjetje je že zamenjalo stroje, da bodo laže uporabljali nove materiale, med končnimi uporabniki teh izdelkov za avtomobilsko industrijo pa sta Volvo in Scania. »Glavna prednost reciklirane gume je, da je čas proizvodnje desetkrat krajši kot pri klasičnih vulkanizacijskih postopkih,« pojasnjuje Paulsson.

Thinkstock

Pri projektu sodeluje tudi ACS

28 P&P panoge in posel Industrija

Paulsson dela pri projektu recikliranja gume že od leta 1995, EcoRub pa ima zdaj tri podružnice. To so Arbergo AB, to je švedsko podjetje, ki razvija, izdeluje in prodaja preproge, EcoElast AB, ki razvija in prodaja izdelke EcoRuba in izdelke za agrikulturo, ter ProFarma AB. Leta 2009 so začeli intenzivno iskati trg za reciklirano gumo skozi grozdenje, v grozd pa so povezali podjetja s področja oblikovanja, razvoja in trženja. Od predlanskim so vključeni v triletni projekt EU EcoInnovation, ki ga polovično financirajo sami, polovico pa EcoRub in partnerska podjetja.


porabiti stare gume

novične uporabe avtomobilskih gum je bil uvrščen na seznam ših ekoinovacij v EU; vanj je vključen tudi slovenski ACS je lahek, vzdržljiv, odporen in poceni. Najšibkejši člen v tem materialu je prav guma, zato mu je dodal posebno molekulo, ki gumo dobro poveže s polietilenom ali polipropilenom – prav ta postopek je patentiral. Podobno tehnologijo je mogoče uporabljati tudi s celulozo ali vlakni industrijske konoplje. Ko so eksperimentirali s povezovanjem gume, plastike in konoplje, so dobili material, ki je petkrat močnejši od jekla. V prihodnje obstaja možnost, da bi reciklirano gumo uporabljali tudi za izdelovanje avtomobilske karoserije, pojasnjuje Paulsson.

Najlaže se je dogovarjati v ZDA

In kako sodeluje s slovenskimi dobavitelji avtomobilski industriji? »Za zdaj bolj slabo, ker so slovenski dobavitelji precej na dnu prehranjevalne verige in ne morejo sami odločati, kakšne materiale bodo izbrali,« razlaga Paulsson. »Dobavitelji delajo, kar jim naročijo,« dodaja inovator, ki ima najboljše izkušnje z ameriškimi avtomobilskimi dobavitelji. »Dogovorili smo se zelo hitro, vse komponente pa so zdaj že v fazi proizvodnje.«

g

l

a

s

Patricija Sašek

o

Cilj projekta je razviti visokokakovostne izdelke iz reciklirane gume in do leta 2015 ustvariti trg za te izdelke v vrednosti 25 milijonov evrov. Projekt vodi švedski EcoRub, industrijski partner je Tyres Herco, grško podjetje za predelavo gum v prah, raziskovalni partner je tehnološki inštitut Karlsruher, pri projektu pa sodeluje tudi slovenski partner ACS.

uu  Izdelke iz reciklirane gume med drugim uporabljajo v Volvu in Scanii.

V EU vsako leto odvržemo 250 milijonov gum

Pravi Ake Paulsson, direktor EcoRuba.

Projekt uporabe recikliranih gum je bil uvrščen na seznam stotih najzanimivejših ekoinovacij v EU. »V EU vsako leto odvržemo 250 milijonov rabljenih gum, po svetu še štirikrat več. Trg za izdelke iz rabljenih gum pa je zelo velik,« je prepričan Paulsson. Sam je patentiral hibridni material, ki je mešanica med gumo in plastiko, ima pa zelo dobre lastnosti:

Nov spletni portal

INDUSTRIJA

Novice • Napredne tehnologije Zelene tehnologije • Nasveti • Blogi

industrija.finance.si

P&P panoge in posel Industrija 29


NOVE TEHNOLOGIJE

Kako bi Elon Musk spremenil sve Superpodjetnik Elon Musk, industrialec 21. stoletja, hoče z družbo Tesla Motors pospešiti preoblikovanje avtomobilske industrije, v podjetju SpaceX izdeluje nova vesoljska plovila, hkrati pa razvija novo generacijo superhitrega prevoza hyperloop Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

H

yperloop je transportna inovacija, ki jo hoče inovator in superpodjetnik Elon Musk uresničiti v Kaliforniji. Povsem nov prevozni sistem bi omogočal potnikom prevoze iz San Francisca v Los Angeles, torej 560 kilometrov, v pičlih 30 minutah. Če bi to napovedal kdo drug, bi izjava sodila v rubriko bizarnih optimističnih zanimivosti, če to napove Elon Musk, lahko damo domišljiji prosto pot.

Če so prve štiri generacije prevoznih sredstev vlak, ladja, avtomobil in letalo, je hyperloop peta generacija, pravi Musk. Prevoz s hyperloopom naj bi bil dvakrat hitrejši od letalskega, poganjale naj bi ga sončne celice, na pot bi se lahko odpravil natančno takrat, ko bi želeli, hkrati pa naj bi bil sistem varen in zanesljiv. To je vse, kar je za zdaj mogoče izvedeti. Neuradno naj bi pri projektu to poletje opravili velik tehnološki preboj.

Kdo je Elon Musk

Elon Musk je inženir in serijski ustanovitelj podjetij, ki se ukvarjajo z rešitvami za okoljske, družbene in gospodarske izzive. Rodil se je leta 1971 v Južni Afriki očetu inženirju iz ZDA in materi nutricionistki iz Kanade. V mladosti je užival v izdelavi domačih eksplozivov in raket, brata in sorodnike pa vodil v podvige ustvarjanja videoigric. Požiral je knjige, tudi dve na dan, med najpomembnejše zanj uvršča Štoparski vodnik po galaksiji. Že med študijem fizike in ekonomije je leta 1995 s sošolcem ustanovil spletno podjetje Zip2, ki ga je po štirih letih prodal Compaqu za več kot 300 milijonov dolarjev. Njegov drugi podjetniški izziv je bilo soustanavljanje spletnega plačilnega sistema PayPal, ki so ga nato leta 2002 prodali eBayu za 1,5 milijarde dolarjev, Musk pa je zaslužil 180 milijonov dolarjev. 30 P&P panoge in posel Industrija

Bloomberg

Vlak, ladja, avtomobil, letalo – in hyperloop

Tri obsesije: električna vozila, intergalaktika in sončni sistemi

Od takrat ga obseda razvoj električnih avtomobilov, vesoljskih plovil in solarnih sistemov. Denar je prelil v ustanovitev podjetja SpaceX za vesoljske prevoze, sofinanciral je razvoj družbe Tesla Motors in ustanovil SolarCity, ki je zdaj največji ponudnik sončnih sistemov v ZDA. Je direktor in vodja oblikovanja pri SpaceXu, kjer je nastalo že več generacij vesoljskih plovil, direktor in razvojnik pri Tesli Motorsu in predsednik družbe SolarCity. Največ časa preživlja z inženirji v hangarju podjetja SpaceX.

Elon Musk je zaslužil denar z ustanavljanjem in prodajo spletnih podjetij, zdaj pa ga zanimata sončna energija in hitrost: razvija električne avtomobile znamke Tesla, vesoljska plovila in supersonična letala.

V podjetju SpaceX razvijajo vesoljska plovila; njihov cilj je prodajati vozovnice za Mars za pol milijona dolarjev. To je približno odstotek cene zdajšnjih poletov Nasinih astronavtov.


svet z novimi vrstami prevoza Živi v Kaliforniji in ima pet otrok z dvema bivšima ženama, pred kratkim pa je izjavil, da bi si poiskal partnerico, vendar bi si zanjo vzel največ deset ur na teden.

Neto premoženje dve milijardi

Marca letos so ga pri reviji Forbes uvrstili na 634. mesto najbogatejših na svetu, njegovo neto premoženje pa ocenili na dve milijardi dolarjev. Na lestvico se je uvrstil predvsem zaradi rasti vrednosti delnic borznega podjetja Tesla, kjer je sam med večjimi lastniki. Skupaj z Goldman Saxom naj bi pripravljal prvo javno ponudbo delnic za SolarCity in SpaceX. Pričakovati je, da bo SolarCity ocenjen na 1,5 milijarde dolarjev, prva javna ponudba delnic SpaceXa pa je napovedana za leto 2013. Bloomberg

Pri podjetju SpaceX med drugim načrtujejo prodajo vozovnic za potovanje na Mars, ki bodo stale pol milijona dolarjev. Glavni načrt je razviti plovila za medplanetarna potovanja, hkrati pa znižati ceno vesoljskih potovanj za ljudi in tovor na sprejemljivo raven. Na začetku bodo potovanja seveda precej dražja od pol milijona dolarjev za osebo, v desetih letih po prvih poletih pa bi cena lahko pridrsala na to raven. Za primerjavo: to bo približno odstotek cene zdajšnjih potovanj Nasinih astronavtov.

Prevzel bi Detroit

Elon Musk je pri medijih priljubljen zaradi neposrednosti, nevsakdanjih idej in izjav, najbolj pa zato, ker je v uresničitev svojih nenavadnih zamisli pripra-

Bloomberg

Bloomberg

Vozovnice na Mars za pol milijona dolarjev

Letos je Tesla Motors razvi model X, vozilo, ki bo hitrejše od dirkalnika porsche AG 911 in prostornejše kot Audijev Q7. Proizvajali ga bodo v Fremontu v Kaliforniji, kjer izdelujejo tudi model S. vljen vložiti tudi svoj denar. Ko se je leta 2009 ameriška avtomobilska industrija znašla v krizi, je denimo za revijo Wired izjavil, da želi voditi tovarno v Detroitu. Prepričan je, da hibridna tehnologija ni tehnologija prihodnosti, smiselni so zgolj električni avtomobili. Z razvojem teh v Tesli se ukvarja le zato, ker verjame, da lahko s tem pospeši preoblikovanje avtomobilske industrije.

Industrialec 21. stoletja

Tesla Motors se je doslej spopadal z velikimi tehnološkimi in finančnimi težavami, ki so podjetje skoraj uničile. Povrhu se je Elon Musk sprl z ustanoviteljem Tesle Martinom Eberhardom in ga leta 2007 vrgel iz podjetja. Eberhard ga je obtožil, da si želi pripisati njegove zasluge za razvoj modelov, medsebojno sta obračunavala s tožbami in protitožbami. Tesli Motorsu je v devetih letih uspelo izdelati zgolj 2.450 vozil. Medtem je Honda prodala 200 tisoč hibridnih avtomobilov, Toyota pa kar 629 tisoč hibridov, ki po Elonu Musku niso prava rešitev. Tesla Motors je ves čas v zaostanku z načrti, zaostajajo

pri dobavah in komaj shajajo, a to Muska ne ustavi. Med prijatelji in kolegi šteje za kombinacijo Steva Jobsa, Johna D. Rockefellerja in Howarda Hughesa v eni osebi. O njem so se pred kratkim razpisali tudi pri Bloomberg Businessweeku in ga razglasili za industrialca 21. stoletja.

Namesto 60 milijard v hitri vlak le šest milijard v hyperloop

Te dni se Musk pripravlja na sestanek z guvernerjem Kalifornije, ker se mu zdi načrtovani projekt hitrega vlaka, v katerega bi morali vložiti 60 milijard dolarjev, odločno predrag in prepočasen. V zameno bo guvernerju ponudil projekt Hyperloop, ki bi stal približno šest milijard dolarjev.

Letala, ki vzletajo navpično

Musk naj bi vzporedno razvijal tudi novo vrsto letala. »Boeing je potreboval deset let in zapravil 20 milijard dolarjev, da je izboljšal učinkovitost letal za deset odstotkov. Razvili bomo supersonično letalo, ki bo vzletalo in pristajalo navpično ter bo resnično velik korak v razvoju letalskega prometa,« pravi Musk. P&P panoge in posel Industrija 31


ISO v novem merilu: VTSA Ventilski otok VTSA in električni terminal CPX sta visoko modularna in fleksibilna in z odlično povezavo pnevmatičnih funkcij ter celovitimi varnostnimi funkcijami, kot na primer ISO EN 13849-1. Več: www.festo.de/vtsa-ia

Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/530-21-00 Telefaks: 01/530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si

INDUTRIJA september 2012  

Oglasna priloga Časnik Finance

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you