Page 1

NASVET

IZKUŠNJA: DEPRESIJA

Nazdravite s kakavom

Manjše duševne nezmožnosti za delo so praviloma prehodne, pogosto zadostuje le nekaj strpnosti in podpore na delovnem mestu.

Brez slabe vesti si lahko takoj privoščite tablico temne čokolade ali napitek iz kakava. Antioksidant flavanol v kakavu ima več pozitivnih učinkov. 17

IN LJUDJE

4, 5 Tako meni psihiatrinja Vesna Švab iz Psihiatrične bolnišnice Ormož.

Posebna izdaja časopisa Medicina danes Ponedeljek, 10. september 2012 • 3,5 EUR

www.medicina.finance.si

uredništvo: (01) 30 91 506 e-pošta: medicina.danes@finance.si naročnine: 080 15 80

O RDEČEM MESU

Skrivnost rakotvornega mehanizma Nizozemski raziskovalci so postavili hipotezo, ki pojasnjuje mehanizem v ozadju rakotvornega delovanja rdečega mesa. Spoznajte skrivnost krvnega barvila hem, katerega povezava s pogostostjo raka je epidemiološko potrjena. 10, 11 HIPOTEZA

Krepostno prehranjevanje Zgodovina uči. Požrešnost je bila nekoč greh, danes je debelost bolezen ali dejavnik tveganja za druge bolezni. Razmislimo tudi, kako jemo, ne le, kaj jemo. 20 PRIHODNOST

Tekaška pot v Sevillo Kako bo zaposlena mama Polona Koštomaj v hladni jeseni in mrzli zimi vadila za nastop na maratonu pod toplim španskim soncem konec februarja 2013? Rada bi ostala zdrava, v prosti čas, ki ji ga bo zapolnil tek, pa želi vključiti vso družino, oba otroka in partnerja Tomaža. Kakšen načrt so skovali in ali jim bo uspelo? V časopisu Medicina in ljudje bomo spremljali, kako jim gre. 14–16 PREHRANA IN GENI

Koliko je preveč in koliko je premalo? Preden bodo izoblikovana na znanstvenih spoznanjih temelječa priporočila o vnosu hranil pri določenem genotipu, velja, da sta za ohranjanje zdravja najpomembnejša uravnotežena, raznovrstna prehrana in zdrav življenjski slog z dovolj gibanja. 8, 9

Urban Štebljaj

ZDRAVA VADBA ZA TEKAŠKI MARATON

»Ninja« bojevniki v naši krvi Polimeri z elektrostatskim nabojem se ob stiku z vodo ali ob vstopu v naš krvni obtok združijo v biokompatibilne in razgradljive nanostrukture. Nato na podlagi elektrostatskega privlaka poiščejo okužene celice in jih napadejo. Kakšna je prihodnost »ninja polimerov«? 21 ŠTEVILKA

3-4

odstotke BDP na leto nas stanejo duševne motnje, predvsem zaradi izgubljene produktivnosti in dolgotrajne odsotnosti z dela.


E-

povezuje aktivni del prebivalcev

v zrelih letih na spletu

Na portalu Stotka najdete koristne informacije o zdravju, finančnih vprašanjih, družbenem dogajanju, sladkostih lepega življenja, učenju v poznejšem življenjskem obdobju, kulturi in zabavi.

Ne prezrite rubrike Klub s številnimi članskimi ugodnostmi!

www.stotka.net stotka@stotka.net

Živeti polno


www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

Urban Štebljaj

uvodnik

3

Jesenska sebičnost in malodušje Lucija B. Petavs lucija.petavs@finance.si

Če se v tem letu niste naučili, da je vse relativno in da za vas ne skrbi nikogar, razen zelo bližnjih in vas samega, potem ste ali idealisti ali pa popolni naivneži, da ne rečem kaj bolj grobega. Poudarjam: ne verjemite nikomur, ki vam bo hotel prodajati »skrb za vas«. Pa ne samo raznim prodajalcem prek telefona in akviziterjem, govorim denimo tudi o »dobrodelnih« akcijah in »humanitarnih« prispevkih. Govorim o akcijah raznih industrij, da se pokažejo lepše, kot so v resnici. Ljudje, pa tudi podjetja in države, ker smo podjetja in države ljudje, smo po naravi sebični. Seveda je odtenkov te »značilnosti« več, sicer ne bi bili ljudje. Vedno imamo roke obrnjene k sebi in delamo stvari predvsem in tudi zato, ker so bolj ali manj v našo korist. Kar je sicer prav, ker je to del igre, a narobe in slabo je takrat, kadar take igre drugih ne prepoznamo. In potem kot gobe po dežju rastejo ideje, kot je »lajkanje« na družabnem omrežju in podobno. Vaša pozornost gre za med in tem manj je vsebine, več pa čustev, večja je možnost, da boste nasedli. SEBIČNOST SAMA PO SEBI Seveda me ne smete po tem zapisu jemati za malenkostno in slepo, verjamem, da so geste dobrodelnosti sicer potrebne in da gotovo koristijo številnim ljudem. Rada bi le poudarila, da pa vseeno ne smemo misliti, da podjetja in posamezniki, ki denimo donirajo ali sponzorirajo, se dobrodelno udejstvujejo, delajo to iz čistega altruizma. Če ta sploh obstaja. Predvsem to delajo zase – enako kot bogataši, ki imajo vsega preveč in se tega zavejo, potem pa se hočejo

malo »odkupiti«. Ali mislite, da donator nekega aparata v bolnišnico (posebej me razjezi, ko gre za porodnišnice in otroške oddelke) pri svoji donaciji tako zelo misli na ljudi? Gotovo ne, bodimo odkriti. Njemu je in mu bo vedno v interesu, da s svojo donacijo pozneje (ali pa je že prej) kaj zasluži. Tudi tako imenovana družbena odgovornost se lahko dobro unovči. To je podobno, kot če bi trdili, da je farmacevtska industrija humanitarna industrija zato, ker odkriva zdravila za dobro človeštva. Odkriva že – ali pa tisti njen del, ki je v krizi precej v nemilosti, kjer se najbolj odpušča in mu finančni analitiki rečejo R & R (raziskave in razvoj) –, hkrati pa zdravila tudi prodaja, kar drago. In če jih nekaj »podari« v revne afriške države, potem si na bogatem zahodu že nekako povrne »naložbo«. Še enkrat: ne govorim vam, da to ni prav. Navsezadnje v teh podjetjih delamo ljudje, ki moramo preživeti družine. A tega se moramo zavedati. Do tega je treba imeti kritično razdaljo, in ne padati na čustva. Angleški jezik pozna sijajni rek »There ain‘t such thing as a free lunch« oziroma po naše: nobeno kosilo ni zastonj.

Odgovorna urednica in poslovni vodja: Lucija B. Petavs Telefon: 01 30 91 506; faks: 01 30 91 515 E-pošta: lucija.petavs@finance.si E-pošta: medicina-danes@finance.si Uredniški svet časopisa: prof. dr. Uroš Golobič Ahčan, dr. med., Matija Gorjanc, dr. med., dr. dent. med., prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

Sloveniji nič ne splača, dobiva vse večje razsežnosti. Česarkoli bi se človek rad in z veseljem lotil, šel na »svoje«, se »ne splača«, ne »doseže dovolj ljudi«, se »finančno ne izide« … Kako naj potem uspejo podjetniške ideje? V tem pogledu res zavidam Američanom. Kaj potem sploh še delamo v Sloveniji in kakšno sporočilo je to za mlade, ki v prihodnjih letih ne smejo računati na redne službe, če ves čas poslušamo, da se nič ne splača? Malodušju se človek res ne sme prepustiti, moramo pa pričakovati, da nas bo že v tem letu najverjetneje večkrat zajelo. Tudi zaradi sporočil, ki nam jih dajejo mediji in niso več pozitivna. Če sprejmemo dejstvo, da država ne bo za nas naredila nič več in da stvari vseeno niso tako slabe, da bi se morali predajati malodušju, potem bomo še zdržali kakšni dve leti. Vmes bomo pa že natuhtali, kaj nam je storiti. Na prvem mestu pa je naše zdravje, tako fizično kot psihično.

MALODUŠJE Jesen prinaša spremembe. No, upamo, da se ne bo uresničilo duhovito oglasno sporočilo z veleplakatov, kjer prvi lik pravi »V zraku čutim spremembe.«, drugi lik pa pravi »A bo dež?«. Spremembe bodo vse prej kot prijetne, zadevajo naše delo, zaslužek, pokojnino, življenje v prihodnjih letih, otroke… Že zdaj je v zraku čutiti malodušje, posebej, ko smo nekako postavljeni na realna tla. Slovenija namreč finančno še zdaleč ni tako pomemben dejavnik v Evropi, kot smo mislili. In mišljenje, da se v

Oglasno trženje: Direktor: Tomaž Čepon Projektni vodja: Anja Jurič Telefon: 01 30 91 514 Faks: 01 30 91 575 E-pošta: anja.juric@finance.si

Posebna izdaja strokovnega časopisa Medicina danes

Kaj potem sploh še delamo v Sloveniji in kakšno sporočilo je to za mlade, ki v prihodnjih letih ne smejo računati na redne službe, če ves čas poslušamo, da se nič ne splača?

Trženje naklade: Direktor: Miha Eržen Naročnine: Svetlana Mitrić Telefon: 080 15 80 Faks: 01 30 91 585 E-pošta: narocnine@finance.si Tehnična urednica: Maja Volk E-pošta: maja.volk@finance.si Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Andreja Mavsar

Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o. Direktor in urednik: Peter Frankl Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: medicina-danes@finance.si

TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

Vabimo vas, da komentirate članke v naši posebni izdaji časopisa Medicina in ljudje na spletni strani www.medicina-danes.si ali pošljete svoje mnenje na medicina-danes@finance.si. Vašega odziva, mnenja, kritike, komentarja bomo zelo veseli, saj bomo le z vašo pomočjo lahko še boljši. Medicina danes je neodvisen strokovni časopis za zdravnike, zobozdravnike ter farmacevte in ni v prosti prodaji. Je ‘usepaper’, uporabni časopis, ki objavlja novice, pomembne za strokovno delo svojih bralcev, ter jim svetuje in pomaga tudi pri njihovih poslovnih in zasebnih odločitvah v zvezi z denarjem, davki in predpisi. Strokovno javnost združuje tudi na spletnem portalu www.medicina-danes.si. KODEKS: Novinarji časopisa Medicina danes upoštevajo Kodeks časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljene na spletni strani: www.finance.si/kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev članov redakcije časopisa Medicina danes so objavljeni na spletni strani: www. finance.si/port felji POPRAVKI: Priporočila o popravkih, prikazih nasprotnih dejstev ali odmevih so objavljena na spletni strani: www. finance.si/popravek Delovni čas redakcije časopisa Medicina danes je od ponedeljka do četrtka od 10. do 15. ure, ob petkih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LASTNIK DRUŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Švedska Časopis Medicina danes izhaja v sodelovanju z Medicine Today International, ki izdaja časopise za strokovnjake iz zdravstvene panoge na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem, Danskem in v Estoniji. TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana. Natisnili smo 3000 izvodov.


4

www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

izkušnja

Po letih upadanja znova dvig števila samomorov Od izbruha krize v državah članicah EU, ki so najbolj prizadete, se število samomorov veča, kažejo raziskave. Med letoma 2007 in 2009 se je tako v Grčiji število samomorov med moškimi povečalo za 24 odstotkov, na Irskem pa za 16 odstotkov. Podobno je tudi v Italiji, kjer se je število samomorov, ki so posledica ekonomskih težav, povečalo kar za 52 odstotkov: leta 2005 so jih našteli 123, leta 2010 pa 187. V Sloveniji se je število samomorov med letoma 2000 in 2009 zmanjšalo za 30 odstotkov, od leta 2009 pa se spet povečuje.

KAKO OBVLADATI DEPRESIJO

Čas, ko ne moremo več obv Ko si zlomiš nogo, z veseljem razkazuješ svoj mavec, prijatelji se ti podpisujejo nanj. Ko zboliš za depresijo, največkrat tiho, neopazno trpiš v kotu, odmaknjen, sam s sabo in svojimi črnimi mislimi,

Nataša Medvešček, Ksenja Tratnik medicina-danes@finance.si

Vse večje zahteve, tako v službi kot v zasebnem živ­ ljenju, so med glavnimi vzroki za širjenje depresije in drugih duševnih motenj. Povečuje se intenzivnost dela, podaljšuje se delovni čas, varnost zaposlitve se je v zadnjih letih močno zmanjšala, uvajajo se ne­ tipične oblike dela, ki ne prinašajo socialne varnosti. To ima na drugi strani posledice tudi v zasebnem življenju, saj imamo manj časa zanj, zato je težje usklajevati tudi vse obveznosti.

Ka

. ure

Č

0

15 90 d 8. do 23 ) 520 9 č? o k dan o o zjutraj; (01 tednu; 116 1 a m s v o , a p t r v n u i o . la n 7 u d p b 7 in m 9. n, am

POMO

a 1 č med ur na d iatrična ) na psih tiski, vsako no Sopotnik, 24 t n e g r pevtov –U an in evni s m tera ij š r a u a n d z m e v a s tudi – Klic a telefona S lo najdete e n – Zaup za socialno d vi, Dam (kjer avje Šent r i o – Centr a: Altra, Most za duševno zd svet v o t je š P n u e r je ž n D ru – va nsko zd o sveto – Slove za psihološk r – Cente

Veliko raziskav je že potrdilo povezanost slabega socialno-ekonomskega položaja in slabšega duševnega zdravja. Študije iz tujine pa kažejo tudi, da se med krizo, ko gredo številna podjetja skozi prestrukturiranje, zdravstveno stanje delavcev poslabša. Zaznati je več bolniškega dopusta, invalidnosti, o slabem zdravju pa poroča tudi 2,5-krat več delavcev. V prvih treh letih po večjem prestrukturiranju so delavci zdravstveno veliko bolj ogroženi. Verjetnost, da bodo umrli zaradi bolezni srca in ožilja, je kar petkrat večja kot pri delavcih, ki niso doživeli reorganizacije podjetja.

opozarja specializantka psihoterapije Pika Bensa.

Urban Štebljaj

Med krizo se pogosteje kot sicer pojavi tudi trpinčenje na delovnem mestu, statistike pa kažejo tudi na povečanje števila samomorov. Kot kažejo izkušnje Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, zaposleni med krizo zaradi iste diagnoze ostajajo na bolniškem dopustu precej dlje kot sicer.

Ne pozabimo, da je preventiva za duševno zdravje dobra in trdna družina, opozarja Pika Bensa. »Tam, kjer si ljubljen in sprejet od majhnega, brezpogojno, tam si lahko zgradimo dobro samopodobo, potem pa naprej v svet,« spodbuja.

Zelo malo iščemo pomoč Hitri izračun pokaže, da je v podjetju s sto zaposlenimi za depresijo vsaj enkrat (že ali pa še bo) zbolelo od 20 do 30 zaposlenih, dvakrat več žensk kot moških. Anksioznih je, ali jih še bo, vsaj 25. Izgorel je vsak drugi. Zaradi duševne bolezni so bili vsaj štirje že hospitalizirani. Vsak deseti bolniški dopust je delavcu predpisan zaradi duševne bolezni. A vse te statistike so podcenjene. Veliko duševnih motenj namreč ostane nediagnosticiranih ali pa se jim pripiše kakšna druga diagnoza, pravi delovna terapevtka Pika Bensa, ki opravlja specializacijo iz psihoterapije. Manj kot polovica ljudi z depresijo poišče pomoč, ocenjuje psihiatrinja doc. dr. Vesna Švab iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Vzrok je še vedno slaba prepoznavnost bolezni. Ljudje si poskušajo pomagati sami in/ali s pomočjo najbližjih, saj na pomoč ne računajo, pravi. »Eden izmed pomembnih razlogov za slabo prepoznavanje in zdravljenje je tudi slab dostop do zdravstvene, posebej psihiatrične oskrbe, hkrati pa sram in odklonilnost do delujočih (pri nas večinoma bolnišničnih) služb,« pojasnjuje Švabova. Depresija med smrtonosnimi boleznimi Če depresija ni ustrezno zdravljena, postane kronična, pravi Pika Bensa. Pogosto se nezdravljenje depresije konča s samomorom, po številu teh pa smo na žalost na vrhu v Evropski uniji, dodaja. »Kljub temu je treba razumeti, da je depresija paleta različno intenzivnih bolezenskih znamenj in težav pri funkcioniranju in da vsaka – tudi dlje trajajoča – žalost še ni depresija. Dolgotrajna in huda znamenja pa zahtevajo takojšnje ukrepanje,« poudarja Švabova. Pri zdravljenju depresije ni mogoče sprejeti čakalnih dob in zavlačevati z ocenjevanjem, nadaljuje. Depresija je namreč ena izmed bolezni, ki so lahko, če so hude, smrtonosne. Vpliv na delo Kakovost bolnikovega življenja je, če zboli za duševno motnjo, občutno slabša, sta si edini sogovornici. Različne duševne motnje pa različno vplivajo na zmožnost dela in učenja, pritrjujejo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa. Tudi pri depresiji gre na primer za individualno presojo, ki temelji na številnih dejavnikih, povezanih s težo bolezni pa tudi odzivom bolnika na zdravljenje, poudarjajo. »Depresiven človek bo dosti težje zaprosil za pomoč na centrih za socialno delo. Ko bo poklican na pogovor za službo, ne bo izbran,

LIŽNJIH

ate svojcitie tako, da ste bližnjehmbuovlnik g a m o p o k Kako lahpoglabljanje depresije saprempirevidč ite rešitve inSpeovtie,dkai ,jiče te

POMOČ B

ik. ko , da Svojci lah oro in mu poveste sihiater Miloš Židan islu pokroviteljp p sm o v je o n e tu e n čustv svojcev v ravni, idi, sve resiji ne v ajajo na konkretni ja psihiater. Veliko edejo, p e d ji o sv a v st d hv tve res ob j se do nji kirati«, do poti in reši o bolje, nehaj se se in sprašuje, kako na opravljanjem dolojb v zvezi z iji med a bolnike skega »sa di spremlj ve in pričakovanja ustrezni komunikac ševne tu ti n la u te du o h e amb o za k e m jo n a a ostavlj ogovarj poteku ali lahko p ali ne. »Takrat se p re k ugodnejšemu di že veliko, če je o re g čenih nalo hko občutno pripom sivnega človeka na ila sprva verjetno re la ab njimi, kar pravi. Bližnji za dep eprav se na vaša v .Č še motnje,« trpežljiv poslušalec stna. ri o iskren in p l, bo zanj družba ko a zv d o o ne b

če bo videti utrujen, brez energije in apatičen. Zdelo se bo namreč, kot da mu je vseeno, dobre volje pa ne bo mogel zaigrati,« pojasni psihiater Miloš Židanik z zasebno ambulanto. Počasno okrevanje in kako nazaj v službo Tudi sicer velja, da sta bolniški dopust in nezmožnost pri duševnih in vedenjskih motnjah razmeroma dolga. Indeksu bolniškega staleža strokovnjaki pravijo resnost, označuje pa povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni. Pri duševnih in vedenjskih motnjah traja okoli 45 dni, pri depresivni epizodi več kot 60 dni, pri ponavljajoči se depresivni motnji pa skoraj 90 dni. Za primerjavo: povprečna odsotnost za vse diagnoze je okoli 17 dni. Oseba, ki se bojuje z depresijo, se po vrnitvi na delovno mesto po dolgem bolniškem dopustu spopada s številnimi


www.medicina-danes.si

3–4

odstotke BDP na leto nas »stanejo« duševne motnje, predvsem zaradi izgubljene produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnjih upokojitev.

1

Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

5

ženska od štirih in več kot desetina moških se enkrat v življenju sreča z depresijo. Za to boleznijo vsaj enkrat zboli vsaka šesta oseba, so Hans-Ulrich Wittchen in drugi ugotavljali že leta 2002.

vladovati svojih obveznosti i i znak

, a ni ! epletajo o r j i p j s o e b jte deptrnje, ki se lahko med se a n z o p oe Pr i depresivne mo po spoln jutraj); labše z in želje

N aj p o

g os te

si: (s m a Simpto a so prisotni v razpoloženja čnost), apetit e d je p , n s o e ja in nujn ja n o sprem i jutran • dnevn spanja (zlast , je • motn penenja ; pad hre u tivacije trujenost; o n e m sti; b in pomem e in u a volje • izgub jkanje energij ; odsotnost ali avdušenja; n n ja a n a keg • pom žnost uživa življenjs o • nezm zma oziroma entuzia in tesnoba; bup; aznine; ost • potrt k notranje pr rednosti in o gresivnost; jv e a t n u a in č e, m • ob nost ek krivd nca, impulziv ina; t u č b o m • a tolera e in spo • znižan koncentracij ruge ljudi; d je • motn zanimanja za st pri delu. o a • izgub ana učinkovit jš • zman Vir: IVZ

Veliko ljudi v duševnih stiskah potrebuje socialno podporo in pomoč pri čisto konkretnih zadevah, kot so stanovanje, služba, položnice in hrana. To pomoč pa je treba ponuditi tako, da ne bo ranjeno njihovo dostojanstvo,

svetuje psihiatrinja Vesna Švab.

SAMOPOMOČ

težavami. V številnih podjetjih v tujini so, da bi olajšali vrnitev, uvedli tako imenovane programe vračanja na delo. Med ukrepi, ki sodijo vanje, so začasni skrajšani delovni čas, prilagoditev delovnega mesta (manj zahtevno) in zmanjšanje delovne obremenitve. Kot poudarjajo na inštitutu, izkušnje ameriških podjetij kažejo, da se je tako skrajšala dolžina bolniškega dopusta. Nekatera podjetja uvajajo tudi programe promocije duševnega zdravja, ki med drugim vključujejo tudi usposabljanje za zgodnje prepoznavanje duševnih motenj. Pri nas pa žal za tovrstne programe pogosto ni ne posluha ne denarja. Spoštljiv odnos do ljudi v stiskah Ekonomska in družbena uspešnost je odvisna od tega, ali bomo sposobni prilagoditi družbeno okolje tako, da bo strpno in odprto do ljudi, ki imajo začasne ali trajne manjše zmožnosti na različnih področjih življenja, je prepričana

Švabova. Spoštljiv odnos do ljudi v duševnih stiskah in do kronično bolnih, oblikovanje možnosti za njihovo vključitev v družbo je temeljni kamen razvoja, poudarjajo v evropskih organizacijah. Treba pa se je zavedati še, da so manjše duševne nezmožnosti za delo praviloma prehodne in jih je mogoče zmanjšati ali odpraviti z ustreznimi rehabilitacijskimi metodami, pomirja Švabova. Pogosto zadostuje le nekaj več strpnosti in podpore na delovnem mestu ali v študijskem procesu ter nekatere manjše prilagoditve. »Številni ljudje, ki imajo dolgotrajnejše duševne motnje, pa potrebujejo takšne prilagoditve delovnega in šolskega okolja, da lahko opravijo svoje delo v svojem ritmu, s prilagojenimi odmori in prilagojenimi zahtevami delodajalcev,« dodaja. Ob takšnih prilagoditvah je večina – kar štirje od petih – visoko delovno uspešna tudi ob običajnih delovnih zahtevah, zatrjuje.

Thinkstock

Ko se bojujete z depresijo, upoštevajte naslednja priporočila strokovnjakov, in uspelo vam bo. • Poiščite strokovno pomoč (nekaj stikov smo za vas zbrali spodaj). • Začasno odložite velike življenjske odločitve: zamenjava službe, selitev … • Svojih težav ne zadržujte zase, ampak o njih govorite z bližnjimi ali terapevtom. • Ne izmikajte se družbi, pa čeprav bi bili raje sami. • Delajte stvari, ki vas veselijo, ne pozabite na rekreacijo. • Zahtevnejše naloge razdelite na več manjših in se jih lotevajte postopoma. • Ne pričakujte, da bo depresija ozdravljena čez noč, in ne valite krivde nase, če izboljšanje ne bo tako hitro, kot ste pričakovali.

Aleš Beno

Kako (si) pomagati?

Manjše duševne nezmožnosti za delo so praviloma prehodne in jih je mogoče zmanjšati ali odpraviti z ustreznimi rehabilitacijskimi metodami.


6 DILEMA www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Zakaj nekateri starši ne želijo cepiti svojih otrok?

Cepiti ali ne cepiti otroka? To se s Marja Milič marja.milic@finance.si

V prejšnji številki Medicine in ljudje so nam mamice pojasnjevale, zakaj so se odločile za samoplačniška cepljenja, ki so na voljo v Sloveniji, proti denimo rotavirusu, klopnemu meningitisu, gripi in podobno. Odziv bralcev je bil izjemen. Vsak je goreče zagovarjal svoja stališča, predvsem nasprotniki cepljenja. Preverili smo še drugo plat zgodbe in poiskali starše, ki svojih otrok ne cepijo niti s cepivi, ki so po zakonu obvezna. Sogovornice želijo ostati anonimne, predvsem zaradi strahu pred negativnim odzivom okolice, pravijo same. Natančnih podatkov o tem, koliko staršev letno odkloni cepljenje, ni. Glede na velik delež cepljenih otrok, ki se giblje okoli 95 odstotkov, pa na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ocenjujejo, da takih staršev za zdaj ni veliko. Kljub temu smo našli tri mamice, ki so zavrnile cepljenje. Poglejmo njihove zgodbe. Uršo preganja slaba izkušnja »Ko sem prvorojenko odpeljala na prvo, obvezno cepljenje, o stranskih učinkih, iskreno, nisem prav dosti razmišljala. Kmalu po cepljenju je dojenčica postala modra, penasta, trda in bila je v krčih. Oddrvela sem nazaj v zdravstveni dom. Tam je zavladala panika. Vpili so, da gre za anafilaktični šok zaradi reakcije po cepljenju. Ko je hči okrevala, pa so zatrjevali, da je šlo le za epileptični napad,« opisuje še danes, po 15 letih, s cmokom v grlu mamica Urša. Očitno je bilo, da je bila alergična na sestavino v cepivu, špekulira. Pri drugem obveznem cepljenju otroka so Urši svetovali, da se to opravi postopoma pod nadzorom, in sicer v sobi za reanimacijo. »Nisem privolila v eksperimentiranje z mojim otrokom,« je sklenila Urša, sicer mamica treh otrok. Tudi drugih dveh otrok ni cepila. Njena odločitev ni bila sprejeta le na podlagi slabe izkušnje, pravi. »Tudi druge stvari mi niso povsem jasne. Zakaj je bila pediatrična klinika polna otrok, obolelih za oslovskim kašljem, saj vemo, da je večina cepljena proti temu? Sprašujem se o učinkovitosti cepiv. Veliko neznank je v povezavi s cepivom za HPV. Menda sploh ni jasno, koliko časa naj bi cepivo učinkovalo, niti to, ali res učinkuje,« razmišlja Urša.

Katarina, Urša in Polona svojih otrok niso cepile z obveznimi cepivi. Cepivom ne zaupajo, predvsem zaradi slabih izkušenj z njimi.

Irena Herak

Katarino je strah stranskih učinkov »Med nosečnostjo sem na televiziji gledala prispevek o punčki, ki je bila po ugrizu netopirja cepljena proti steklini, zaradi česar se ji je ustavil razvoj, celo tako, da je bila nekaj časa priklenjena na invalidski voziček. Prispevek je v meni sprožil cel kup vprašanj. Šla sem brskat po spletu. Našla sem Društvo za svobodno odločanja – SVOOD, kjer razglabljajo o cepivih. Vse bolj sem začela dvomiti o varnosti in učinkovitosti cepiv. Tudi otroci nekaterih prijateljev so po cepljenju imeli precej hude posledice, recimo hude astmatične napade, nekaj časa niso mogli hoditi in podobno. Celo naš kuža po cepljenju proti steklini nekaj časa ni mogel hoditi. Nihče mi ne more zagotoviti, da moj otrok ne bo žrtev stranskih učinkov in da je cepivo stoodstotno varno. Navsezadnje bi morali mi živeti z morebitnimi posledicami,« Katarina pojasnjuje razloge, zakaj ni cepila svojega dvoletnika.

»Na splošno starši odklanjajo cepljenje, ker menijo, da cepiva niso učinkovita, so lahko škodljiva in ker bolezni, proti katerim cepimo, njihovih otrok ne ogrožajo,« pravi infektolog pediater Marko Pokorn s Pediatrične klinike Ljubljana.

Razlogi za odklonitev cepljenja Tako kot Katarina in Urša tudi drugi starši omenjajo podobne razloge. Na prvem mestu navajajo strah, ki je praviloma neracionalen, meni pediater Igor Dovnik iz Pediatrične ordinacije Borštnik, ki vsako leto opravi okoli 1.500 cepljenj. Neracionalni so tudi drugi razlogi, dodaja. Starši navajajo denimo nerazjasnjenost posameznih pomislekov v zvezi s posameznimi sestavinami cepiva, »nepreizkušenostjo cepiva«, različne navedbe iz literature, s spleta, domnevne težave po cepljenjih pri znancih, sorodnikih … Velikokrat je med razlogi tudi popolno nepoznavanje bolezni, proti katerim cepimo, saj jih niti pediatri ne videvajo. Starši menijo, da ni potrebe po tem, da bi otroka izpostavljal nekemu tveganju, kot je cepljenje,

če je neka bolezen izkoreninjena. »Nekateri nasprotujejo cepljenju, ker je otrok po tem zbolel, in čeprav je bolezen imela drug, dokazan vzrok, je strah pred ponovitvijo bolezni tako hud, da starši nočejo nadaljevati cepljenja,« dodaja Marko Pokorn z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Na splošno starši odklanjajo cepljenje, ker menijo, da cepiva niso učinkovita, so lahko škodljiva in da bolezni, proti katerim cepimo, njihovih otrok ne ogrožajo, še našteva infektolog. Na IVZ še opažajo, da nekateri starši cepljenje odklanjajo tudi iz nazorskih razlogov. Hočejo garancijo in navodila v angleščini Nekateri starši menijo, da cepivo ne daje absolutne zaščite. »Nobeno cepivo ne ponuja stoodstotne zaščite. Tudi prebolel oslovski kašelj ne ponuja dosmrtne zaščite pred to boleznijo. Več raziskav je pokazalo, da deset odstotkov mladih odraslih, ki v napadih kašljajo več kot 14 dni, preboleva oslovski kašelj. Zaradi tega ne obležijo v postelji, lahko pa okužijo dojenčka, ki zaradi tega lahko umre,« pojasnjuje infektolog Pokorn. Na zdravstvenem inšpektoratu, ki ponavadi potrka na vrata tistih staršev, ki odklonijo cepljenje, dodajajo, da starši najpogosteje trdijo, da niso bili ustrezno obveščeni, menijo, da zdravnik ni preveril vseh razlogov za opustitev cepljenja, in zato zahtevajo alergološko testiranje na sestavine cepiv pred cepljenjem. Starši prosijo za natančne obrazložitve, kako poteka cepljenje, seznam cepiv ter njihova navodila za uporabo, vključno s stranskimi učinki. Pri tem želijo originalna navodila za uporabo od proizvajalca v angleškem jeziku in podrobnejši seznam neželenih učinkov oziroma pisna navodila, kako bo pediater ugotovil, ali je otrok alergičen na katero od sestavin cepiva oziroma kako bo ukrepal ob morebitnih stranskih učinkih po cepljenju, dodajajo. Katera so za starše sporna cepiva Najbolj problematična se staršem zdijo cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, oslovskemu kašlju ter hepatitisu B, našteva Pokorn in ob tem dodaja, da sta oba njegova sinova cepljena po programu ter dodatno proti klopnemu meningoencefalitisu, saj za omenjeno bolezen zdravila ni. Recimo mamica Polona, ki je svoje tri otroke cepila po programu – na posledice cepiv pa je postala pozorna šele po rojstvu tretjega otroka –, se je odločila, da svoje prvošolke ne cepi proti hepatitisu B, čeprav je to


7 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

sprašuje vsaka mama – Drugi del Bogat slovenski nabor cepljenj otrok Prvo leto starosti 3 mesece

davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (1. odmerek)

od 4 do 5 mesecev

davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (2. odmerek)

6 mesecev

davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (3. odmerek)

Drugo leto starosti od 12 do 18 mesecev

ošpice, mumps, rdečke (1. odmerek)

od 12 do 24 mesecev

davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (4. odmerek)

Pred vstopom v šolo od 5. do 6. leta

ošpice, mumps, rdečke (2. odmerek), hepatitis B (1. in 2. odmerek)

V šoli 1. razred OŠ

hepatitis B (3. odmerek)

3. razred OŠ

davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza (5. odmerek)

6. razred OŠ

HPV (za dekleta)

Ob sistematskem pregledu v srednji šoli

tetanus (6. odmerek)

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS

ODLOČITEV Bodite kritični, objektivni, pretehtajte vse argumente za in proti in ne verjemite vsemu, kar najdete na spletu. cepljenje obvezno tik pred vstopom v šolo. »Verjetnost, da bi se otrok pri šestih letih okužil s hepatitisom B, je majhna. Večja verjetnost je pri 12 ali 13 letih, do takrat pa cepivo sploh ne bi več učinkovalo,« razmišlja. Zakaj je odklonila ravno to cepivo? »Nekaj dni pred cepljenjem smo dobili elektronsko sporočilo, kako nevarno je cepivo proti hepatitisu B, češ da lahko pride do vnetja v kolkih. Šolski zdravnici smo povedali o naši dilemi, ta se je nekako strinjala z nami. Med vrsticami nam je tudi povedala, da razmišljajo, da naj bi omenjeno cepivo umaknili s seznama obveznih cepiv,« pojasnjuje. Polona ne nasprotuje vsem cepivom, otroke je denimo cepila proti klopnemu meningitisu. »Pri tem sem imela nekaj pomislekov, a sem ocenila, da je večja nevarnost, da otroci zbolijo za meningitisom kot pa hepatitisom,« pojasnjuje. Koliko časa cepiva sploh učinkujejo? »Trajanje imunosti po cepljenju se od bolezni do bolezni razlikuje. Načeloma je potrebno cepljenje proti tetanusu vsakih deset let za vzdrževanje zadostne ravni protiteles. Cepljenje z oslabljenimi virusi (proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, noricam) z dvema odmerkoma naj bi po do zdaj znanih podatkih ponujalo dolgotrajno, verjetno dosmrtno zaščito,« dodaja Pokorn. Posledice necepljenja Otrok lahko zboli za boleznijo, zaradi česar utrpi posledice in okužbo prenese še na druge otroke. Najpomembnejša posledica cepljenja je imunost oziroma zaščita pred boleznijo. Seveda pa se po cepljenju lahko pojavijo neželeni učinki ali »adverse events following immunization«, kamor sodijo vse spremembe zdravstvenega stanja, ki se pojavijo v času po cepljenju. A ni nujno, da so v vzročni zvezi s cepljenjem. Med dokazanimi stranskimi učinki cepiv sta najpogostejši lokalna reakcija in kratkotrajna povišana telesna temperatura. »Omeniti je treba, da so velike raziskave pokazale, da ni vzročne zveze med cepljenjem in pojavom alergij, avtoimunskih in rakavih obolenj,« pojasnjuje Marko Pokorn. Nadzor cepiv Leta 2010 je bilo izdanih dobrih 637 tisoč odmerkov cepiv, od tega več kot četrtino proti gripi. Stranske učinke so prijavili v 377 primerih. Poročilo o nezaželenih stranskih učinkih kaže, da so največkrat prisotne bolečina, oteklina, rdečina in povišana temperatura. Bilo pa je tudi 26 hospitalizacij.

Shutterstock

»Vsako cepivo gre skozi serije raziskav, ki so najprej usmerjene v varnost, nato v učinkovitost in tudi po tem, ko cepivo pride v široko rabo, se neželeni učinki spremljajo, saj se določeni redki zapleti pokažejo šele takrat, ko cepivo prejme večje število otrok. Prav s takšnim spremljanjem so leta 1999 prvo cepivo proti rotavirusu zaradi večje pogostnosti zapletov na črevesju (en primer na deset tisoč cepljenih otrok) po cepljenju umaknili iz uporabe,« pravi Pokorn. Denarna kazen do 400 evrov Ko starši neupravičeno odklanjajo cepljenje, jih mora pediater prijaviti zdravstveni inšpekciji, opozarja Marta Grgič Vitek z IVZ. Zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih se lahko kaznujejo s kaznijo v razponu od 40 do 400 evrov. Naše sogovornice denarne kazni še niso prejele, dobile pa so že opozorila zdravstvene inšpekcije. »Prejeli smo že dve opozorili, zadnje je prišlo pred mesecem dni. Prvič smo se odzvali z ugovorom, zdaj pa ne vem, kako se bomo izmotali. Od pediatrinje imam namen izsiliti, da otroka testira za alergijo na sestavine cepiva. Ne vem, kaj bom storila, če nam ne ugodi. Na podlagi testov, če bi seveda ti pokazali, da obstaja tveganje, bi namreč lahko napisali predlog za opustitev cepljenja,« pojasnjuje Katarina. Težavo ima tudi Urša, ki ni cepila svojih treh otrok. »Vsakič, ko imajo otroci sistematski pregled, imam ’štalo’. Zdravstveno osebje me grdo gleda, zahtevajo potrdila o vseh cepljenjih, grozijo mi, da me bodo prijavili inšpektoratu in da bom denarno kaznovana. Če otrok ne cepiš, čutiš pritisk,« pojasnjuje Urša. Starši necepljenih otrok so tudi bolj pozorni pri otrokovi igri. »Na igrišču smo bolj pozorni, sploh če okolje ni preverjeno in obstaja nevarnost, da so na tleh kakšni žeblji, žice, steklo,« pravi Katarina. Tetanus je huda infekcijska bolezen in je v zahodnem svetu izkoreninjena.

sogovornica? »Če se že odločimo za cepljenje, bom poskušala doseči vsaj to, da ne bo cepljen s kombiniranimi cepivi. Ne bi cepila vsevprek. Nekajkrat sem bila tudi na tem, da ga cepim proti ošpicam. Za vsa nadaljnja cepljenja se bodo odločali sproti. Morda se celo spremeni zakonodaja,« pojasnjuje Katarina. Cepljenje sicer lahko opustimo ob morebitni alergiji na sestavine cepiva, resnih neželenih učinkih cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezni ali zdravstvenem stanju, ki je nezdružljivo s cepljenjem, pojasnjujejo na IVZ. Predlog za opustitev cepljenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Poleg zdravnika pa lahko predlog dajo tudi starši otroka, dodajajo na zdravstvenem inšpektoratu. Če ste v dilemi, vprašajte Pridobite čim več informacij o cepivih, še preden ta zakrožijo po krvnem obtoku otroka, in od zdravnikov zahtevajte odgovore na vsa vprašanja, ki vas tarejo, svetujejo tudi naše sogovornice. Čustva pustite na strani, jasno je, da vsi starši svojemu otroku želijo le najboljše. Bodite kritični, objektivni, pretehtajte vse argumente za in proti in ne verjemite vsemu, kar najdete na spletu. Pretehtati je treba tudi posledice. Tako za odločitev za kot proti ste odgovorni sami. Zato se dobro poučite o posameznih boleznih, ki jih s cepljenjem zatiramo. Svet je danes bliže kot kadarkoli in otroci zaradi denimo otroške paralize še vedno umirajo v Afriki in na nerazvitem severovzhodu Evrope.

Nekateri si premislijo Ali si starši, ki odklanjajo cepljenje, kdaj premislijo? »Redki, najpogosteje so to starši, ki so samo nesrečni, ker bomo posegali v malega otroka. Včasih mi uspe otroka pocepiti s pol- ali enoletnim zamikom. Tistih, ki so povsem prepričani o svojem prav, pa nič ne uspe obrniti v razmišljanju,« pravi pediater Dovnik. Kaj pa pravi naša INFORMACIJE

Splet, forumi, gibanja, knjige … O posledicah cepiv je veliko govora na različnih spletnih forumih. Čedalje več je skupin, ki opozarjajo na nevarnosti cepljenja, objavljajo razne analize. Veliko je tudi takšnih, ki so imeli slabo izkušnjo ali pa so to imeli sorodniki, znanci, prijatelji in podobno. Vsake toliko časa zaokrožijo razna elektronska sporočila, tako kot je pred kratkim odprto pismo javnosti v zvezi s cepljenjem deklet s cepivom HPV, ki ga je poslalo aktivistično starševsko gibanje ravno v času, ko IVZ išče ponudnika za omenjeno cepivo. Pred kratkim je na police prišla tudi knjiga Iluzije o cepivih, ki je dvignila veliko prahu v strokovnih krogih. Starši, ki so proti cepljenju, knjigo kujejo v zvezde, nekateri strokovnjaki s področja cepljenja pa pravijo, da v njej mrgoli napak. Brezplačno jo dobite na spletni strani (https://sites.google.com/site/iluzijeocepivih/).

Ko starši neupravičeno odklanjajo cepljenje, jih mora pediater prijaviti zdravstveni inšpekciji, opozarja Marta Grgič Vitek z IVZ.


8 TEZA www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Prehrana in geni

Koliko je preveč in koliko je premalo? Prof. dr. Vita Dolžan* medicina-danes@finance.si

Preden bodo izoblikovana nova, na znanstvenih spoznanjih temelječa priporočila v zvezi z vnosom hranil pri določenem genotipu ali kombinaciji genotipov, velja, da sta za ohranjanje zdravja najpomembnejša uravnotežena in raznovrstna prehrana ter zdrav življenjski slog z dovolj telesne dejavnosti. Nutrigenomika in nutrigenetika proučujeta povezave med prehrano in genetskimi dejavniki, njihov vpliv na zdravstveno stanje in tveganje za pojav bolezni. Nutrigenomika Nutrigenomika s pristopi funkcijske genomike in sis­ temske biologije raziskuje, kako hrana in njene sestavine vplivajo na značilnosti genoma (genomika), na organiza­ cijo genoma (epigenetika), na prepisovanje genov (trans­ kriptomika), na izražanje proteinov (proteomika) in na presnovo (metabonomika) v celicah, tkivih in celotnem organizmu. Ta spoznanja bodo pomagala razumeti, kako sestavine hrane vplivajo na presnovne in fiziološke procese ter njihovo ravnovesje (homeostazo). Pa tudi, kako so te spremembe povezane z zdravstvenim stanjem, s procesi staranja in s tveganjem za nastanek kompleksnih bole­ zni, kot so rak, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen ali nevrodegenerativne bolezni. Znano je, da poleg makro- in mikrohranil tudi nekatere druge sestavine hrane modificirajo prepisovanje in izra­ žanje genov ter s tem vplivajo na presnovo, celično rast in diferenciacijo, s tem pa tudi na fiziološke ali bolezenske procese. Za te snovi se je uveljavil izraz bioaktivne sestavi­ ne hrane. Takšne snovi so na primer polifenoli v zelenem

Cilj raziskav na področju nutrigenetike je, da bi lahko s prilagoditvijo prehrane genetskim značilnostim posameznika ohranjali zdravje in zmanjšali tveganje za nastanek določenih bolezni.

čaju, resveratrol v rdečem grozdju ali genistein v soji in sojinih izdelkih, ki jim študije pripisujejo zaščitno vlogo pred tveganjem za nastanek raka. Nutrigenetika Nutrigenetika proučuje, kako genetske značilnosti posameznika vplivajo na potrebe po določenih hranilih in na tveganje za nekatere bolezni. Pri tem se predvsem osredotočajo na genetske polimorfizme, večinoma v po­ sameznih genih nekaterih presnovnih poti pa tudi, vendar redkeje, na ravni celotnega genoma. Znano je, da genetske značilnosti posameznika vplivajo na izbiro hrane, apetit in sitost, s tem pa tudi na vnos hranil. Dobro je poznan tudi vpliv pomanjkanja določenih hranil na tveganje za bolezni. Te povezave so najbolj očitne pri makrohranilih pa tudi pri mineralih in vitaminih, kjer za splošno populacijo že obstajajo priporočila, kakšni naj bi bili priporočeni dnevni vnosi za ohranjanje zdravja. Pri drugih biokativnih sesta­ vinah hrane, na primer antioksidantih in zgoraj naštetih biokativnih snoveh, pa priporočil v zvezi z dnevnim vnosom še ni, kljub znanim povezavam s tveganjem za bolezni. Težava nutrigenetike je poenostavljanje Podobno kot genetski polimorfizmi v poteh presnove in delovanja zdravil vplivajo na odgovor na zdravljenje, lahko genetske značilnosti posameznika vplivajo na učinkovitost presnovnih poti in s tem na njegove potrebe po določenih bioaktivnih sestavinah hrane. Cilj raziskav na področju nutrigenetike je, da bi lahko s prilagoditvijo prehrane genetskim značilnostim posameznika ohranjali zdravje in zmanjšali tveganje za nastanek določenih bolezni. Čeprav je bilo na tem področju v zadnjih dveh desetletjih narejenih veliko študij, je glavna težava v tem, da so bile večinoma narejene na majhnem številu preiskovancev, večinoma so retrospektivne in da pogosto opažanj na eni populaciji niso mogli potrditi na drugi populaciji. Teža­ va teh študij je tudi preveliko poenostavljanje, saj so se večinoma osredotočale na posamezne polimorfizme in vpliv posameznih sestavin hrane na določen biokemični ali fiziološki parameter ali tveganje za določeno bolezen. S tem so zanemarili tako vplive sočasno zaužitih sestavin hrane na samo prebavo in presnovo kot tudi komple­ ksne interakcije med prehrano, genetskimi, fiziološkimi in okoljskimi dejavniki. Potrebujemo obsežne molekularnoepidemiološke študije Da bi spoznanja nutrigenomike bila prenosljiva v vsak­ danje življenje in v klinično prakso, je potrebno veliko bolj celovito razumevanje sočasnih vplivov več genetskih dejavnikov kot tudi njihovih interakcij s prehranskimi in

ODMEV

*Odmevov ne lektoriramo.

Hude posledice nepremišljene hormonske terapije Antiaging medicina ni ginekologija je pa popolnoma enakovredna veja medicine V Evropi in Ameriki je za področje antiaging medicine najbolj cenjena šola »Hertoghe medical school«, med predmete specializacije pa sodi tudi učbenik The Hormone Handbook v katerem najdemo poleg razpoznavnih znakov hormonskega neravnovesja tudi terapije in postopke zdravljenja, ki temeljijo na več kot 300 priloženih in dokumentiranih študijah in refe­ rencah. Glede na to dejstvo, lahko ra­ zumemo, da gre pri zdravljenju z bio­ identičnimi hormoni za medicinsko smer, ki pa ne sodi v krog ginekologije in je precej širša, saj obsega celoten endokrini sistem in pacienta obrav­ nava holistično. Torej, ni vzrok obiska antiaging ambulante zgolj menopavza,

temveč želja, da bi se čim bolj kvalite­ tno postarali. Pomembno je vse in po tem vrstnem redu: najprej nutricizem – prehrana in dodatki, potem življenj­ ski slog, stresno stanje posameznika in šele potem hormonska slika in po potrebi dodajanje hormonov. Nikoli in nihče ne dobi hormonov, recimo za ščitnico (kot je bilo omenjeno v spornem članku) z namenom, da bi hujšal; res je, da ženske jemljejo po po­ trebi testosteron in sicer v minimalnih dozah, ki pa koristi tako bolnikom z osteoporozo, kot tistim z nizko ener­ gijo in nenazadnje libidom. (Študije lahko preberete v knjigi The Hormone Handbook, poslane pa so bile tudi kot priloga v uredništvo). So zdravniki in zdravniki Zdravniška zbornica Slovenije je

povabila na zagovor (po urgenci dolo­ čenih ginekologov) nekaj zdravnikov, ki uporabljajo bioidentične hormone v praksi. Zakaj le, če pa so prav oni taistim zdravnikom potrdili šolanje za bioidentične hormone, ko so ga prija­ vili po utečenem sistemu na zborni­ co. Sprašujemo se kaj je podpisanim ginekologom sporno? Razumljivo, da se s hormoni ne sme trgovati po spletu in da jih ne sme predpisovati nihče, razen zdravnikov, ki so zato specializirani in če so, pustimo, da opravljajo delo, za katerega so bili šolani. Nerazumljivo je, da v isti sapi ni prav, da to delajo zdravniki (gine­ kologi niso a priori proti magistralnim pripravkom iz bioidentičnih hormo­ nov … a trenutno je takšno zdravljenje ’preskakovanje korakov’ na poti do preverjene in varne terapije za žen­

Objavljamo nasprotno mnenje k članku avtorice Urške Kukovič, objavljenemu 26. junija 2012 v Medicini in ljudje.

ske in zato neetično) in stališče, da pravzaprav s to terapijo ni nič narobe. Zakaj neetično, če imajo pa doktorji opravljena šolanja za terapije z bioi­ dentičnimi hormoni. Na Polikliniki Orlando smo vprašali kakšne so doze, ki jih predpisujejo pacientom (tudi to je bil predmet spora in očitek, da se predpisuje doze tako visoke, kot so pri ženskah v času ovulacije) in odgovorili so nam, da antiaging medicina nika­ kor ne želi dvigniti nivo hormonov previsoko, temveč samo toliko, da ne pride do posledic manjka hormonov v našem organizmu. Te pa so precej hude, od cističnih jajčnikov, izgube menstruacije v rodnem obdobju in po­ časno propadanje celega organizma. Ne gre za zavajanje in obljubljanje več­ ne mladosti na račun zdravja, temveč obratno; podaljšuje se kvalitetno sta­

rost in preprečuje starostne bolezni, kot so osteoporoza, različna rakava stanja, artritis, demenca, nespečnost in psihična nestabilnost. Sama sem doživela prehude po­ sledice menopavze in izgorelosti, ki so mi jih zdravili najprej z NHT (na­ domestno hormonsko terapijo), ker ni pomagalo z antidepresivi in uspavali in končali z antipsihotiki. In vso to kal­ varijo sem preživela zaradi izgorenosti nadledvične žleze, ki jo je spremljala prezgodnja menopavza. Na noge me je postavila šele terapija z bioidentič­ nimi hormoni. Vrnila mi je stabilnost in življenje. Danes, pri petdesetih letih živim kot produktivna ženska, polna elana, zdrava, srečna, vitka, ter vidno pomlajena. Prepričana sem, da si či­ sto vsaka ženska tudi zasluži in ima pravico do takšne obravnave.


9 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Ta hip kljub dvema desetletjema raziskav ni mogoče reči, ali naj posameznik z določenim genotipom poveča vnos določenih hranil za več, kot je trenutno priporočen dnevni vnos tega hranila za splošno populacijo.

drugimi okoljskimi dejavniki. Potrebujemo tudi boljše napovedne dejavnike, ki bi omogočali spremljanje dolgoročnih vplivov prehranskih sprememb na zdravstveno stanje posameznika in populacije. Šele na podlagi obsežnih molekularno-epidemioloških študij, ki bodo sledile zdrav­ stvenemu stanju več tisoč genetsko, klinično, prehransko in okoljsko dobro opredeljenih oseb in njihovih potomcev, kot je tako imenovana framinghamska kohorta, bo mogoče izdelati priporočila, kakšen naj bo pri posameznikih z določenim genotipom ali določeno kombinacijo genotipov *Prof. dr. Vita optimalni vnos določenih bioaktivnih snovi za ohranjanje Dolžan je zdravja, preprečevanje staranja in zmanjševanja tveganja znanstvenica, za nekatere kompleksne bolezni. Do takrat pa ni mogoče vodilna slovenska reči, ali naj posameznik z določenim genotipom poveča raziskovalka v vnos določenih hranil za več, kot je trenutno priporočen farmakogenetiki. Je dnevni vnos tega hranila za splošno populacijo. Pravo vodja laboratorija vprašanje je, koliko je dovolj, da se zmanjša tveganje za za farmakogenetiko določeno skupino bolezni, in koliko je preveč, lahko ima na Inštitutu za bio- dolgoročno celo negativne učinke na zdravje.

NUTRIGENETIKA Reklo »si, kar ješ« je na področju nutria – epigenomike zamenjalo reklo »si, kar je jedla tvoja mati«.

Prve kritične raziskave o nadomestni hormonski terapiji (odgovor na domnevno krivdo uporabe bioidentičnih hormonov za predrakavo stanje) Res je, da je še mnogo zdravnikov, ki ne spremljajo sodobnih spoznanj anti-agin medicine pod vtisom podatkov in poročanj o preleminarni študija WHI (Women’s Health Initiative, http:// www.nhlbi.nih.gov/whi/). V svetu je močno odmevala zaradi spoznanj, da hormonska nadomestna terapija (HNT) povečuje tveganje za karcinom dojke, srčni napad in tromboembolijo. Toda to nima nobene zveze s sodobnim uvajanjem bioidentičnih hormonov; dokazano je vzrok strašljivih poškodovanj medroksiprogesteron, zdravilo Provera. Kljub temu zdravniki še naprej promovirajo hormonsko nadomestno terapijo in skušalo ovreči grozljive rezultate. Analiza petdesetih člankov o teh „študijah“ dokazuje, da je vsaj deset piscev člankov, uglednih doktorjev, navajalo dejstva, ki so v nasprotju s stro-

ko in so čisti marketing farmacevtski industriji (članek: PLos Med, 2011 March; 8(3); Promotional Tone in Reviews of Menopausal Hormone Therapy after the Women’s Health Initiative). In zakaj doktorji pravzaprav »morajo« zagovarjati uporabo snovi progestogen (ki ga ne mešati s progesteronom)? Redno hodijo na kongrese in izobraževanja, ki jih seveda organizira farmacevtska industrija. Pod pretvezo donacije farmacevti nakažejo sredstva zdravstvenim inštitucijam, doktorji se prijavijo na seminar in ne boste verjeli, plača se jih prav iz teh sredstev. Ostalo povežite sami. Obstajajo hormoni in zdravila Naravni hormon pomeni, da nastane v človeku, torej na naravnem mestu, v človekovem telesu, in če bi ga uporabljali pri drugi osebi, bi bilo zaradi etičnih načel popolnoma nesprejemljivo. Rastlinski »hormoni« niso hormoni, ampak fitohormoni, torej

ne nadomeščajo njihovih primanjkljajev v telesu. Sintetični hormoni so vsi laboratorijsko narejeni hormoni, medtem ko tiste, ki ne nosijo imena hormona imenujemo zdravilo. Torej so načeloma vsi bioidentični hormoni v svoji osnovi sintetični, vendar je njihova sestava molekularno identična tistemu v našem telesu. Zato bi bilo bolj primerno, da jih delimo na hormone in zdravila ne pa na bioidentične in sintetične. Nikomur ne pade na pamet, da bi zamenjal inzulin ali ščitnični hormon z zdravilom, ker to ne bi delovalo in bi bile posledice tega smrtne. Predmet spotike je menopavzna terapija. V pripravkih je večinoma pravi le estradiol, progesteron pa je nadomeščen z zdravilom. Verjetno tudi obstaja razlog zakaj se pri takšni terapiji pacientki odsvetuje terapija daljša od petih let. Medtem ko pri pravih hormonih stranskih učinkov ni. Objavljene so mnoge študije o progesteronu, ki deluje kot zaščita pred karcino-

Shutterstock

kemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Si, kar je jedla tvoja mama Zlasti občutljiva skupina za prehranske intervencije so nosečnice. Številne bioaktivne sestavine hrane namreč lahko, podobno kot nekateri okoljski dejavniki, vplivajo na vzorec metilacije citozinov v verigi DNA, na modifikacijo histonov in na izražanje nekodirajočih regulatornih molekul RNA. Govorimo o epigenetskih spremembah, kjer kljub nespremenjenemu genetskemu zapisu, torej ob enakem zaporedju nukleotidov v verigi DNA, pride do razlik v prepisovanju genov in izražanju proteinov. Raziskave na mišjih modelih so pokazale, da določeni prehranski dejavniki, ki jim je bil zarodek izpostavljen med embrionalnim razvojem, zaradi epigenetskih sprememb lahko vodijo v povečano tveganje za nekatere bolezni. Čeprav rezultatov teh študij ni mogoče neposredno prenesti na človeka, je reklo »si, kar ješ«, na področju nutria – epigenomike zamenjalo reklo »si, kar je jedla tvoja mati« (»you are what your mother ate«). Preden bodo izoblikovana nova, na znanstvenih spoznanjih temelječa priporočila v zvezi z vnosom hranil pri določenem genotipu ali kombinaciji genotipov, velja, da sta za ohranjanje zdravja najpomembnejša uravnotežena in raznovrstna prehrana ter zdrav življenjski slog z dovolj telesne dejavnosti.

mom dojk. Razumljivo, če pa je to snov, ki jo identično proizvaja tudi naš organizem. Varna uporaba hormonskih preparatov Hormonski preparati so varni, če so bioidentični (kar smo zdaj že osvojili in ne gre za neke BIO proizvode, temveč, preprosto prave hormone) in pravilno dozirani. Tisti v kremi - transdermalno so varnejši, saj se preko mastnega tkiva absorbirajo povsem naravno in po potrebi v endokrini sistem, pri tem pa se tudi izognemo transformaciji hormonov v jetrih. Koncentracija pa je odvisna od odziva pacienta in ne od krvne slike. Kreme in geli imajo kot sestavino ime hormona in ne njegovo različico npr. progesteron in ne progestin! Povsem legalna pa so tudi magistralna zdravila, kot je že potrdil magister znanosti Borut Štrukelj izvedenec za biološka zdravila na Evropski agenciji za zdravila v Londonu in na Evropski farmakopeji v Strassbourgu;

ki se dobijo le na recept zdravnika. Kakšen odgovor o vsem kar je bilo napisano v prejšnji objavi ima na to Doktor Sanja Toljan? Doktor Sanja Toljan, specializantka dr. Thierryja Hertogha, pravi, da na način na katerega so ji postavili vprašanja, pred tem pa jo obdolžili zdravniške neetičnosti ni mogla odgovoriti, ker je bila že vnaprej obtožena. Dodaja, da ima v Zagrebu registrirano kliniko, katere pacienti so mnogi Slovenci in svoj poklic opravlja v skladu z zakonodajo in povsem legalno. V Sloveniji ima predvsem konzultacije, na katerih svetuje glede prehrane, življenjskega sloga, na željo, pa lahko vsak postane njen pacient na kliniki v Zagrebu. Hormone dobi vsak pacient na recept v lekarni, nekatere celo v Ljubljani ali v posebej zato specializirani lekarni v Frankfurtu. Ariana Vetrovec, apologetka za bioidentične hormone


10 HIPOTEZA www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

RDEČE MESO IN RAK

Skrivnost rakotvornega d mag. Samo Pitamic, Center Na-Vdih medicina-danes@finance.si

Nizozemski raziskovalci so postavili hipotezo, ki pojasnjuje mehanizem v ozadju rakotvornega delovanja rdečega mesa. Predlagajo biološke označevalce, ki bi lahko napovedali večje tveganje s prehrano pogojenega raka na debelem črevesu in danki. Tveganje, da zbolimo zaradi raka na debelem črevesu in danki, je veliko. Bolezen spremlja visoka umrljivost, večinoma pa jo povzročajo različni dejavniki tveganja, ki bi se jim lahko izognili. Tveganje je večje, če pogosto uživamo rdeče meso, še posebej določene tehnološko predelane mesne izdelke. O tem pričajo epidemiološke raziskave, ki kažejo na povezavo med obremenjenostjo posameznika s porfirinskim krvnim barvilom, hemom, in obolevnostjo za tem rakom. Krvno barvilo draži črevesno sluznico Da je preprost, na kalorimetriji temelječ nutricionizem že zdavnaj presežen, so z dobro načrtovano raziskavo dokazali avtorji iz nizozemskega Wageningena. Kot izhodišče so povzeli Kinzlerjevo predpostavko, da prehranski dejavniki, povezani z rakom na debelem črevesu, verjetno sploh niso specifično mutageni, ampak bolezen povzročijo s kroničnim draženjem črevesne povrhnjice. Osredotočili so se na rdeče meso oziroma bolj specifično na krvno barvilo hem, katerega povezava z incidenco raka na debelem črevesu in danki je epidemiološko potrjena. Do zdaj nikomur ni uspelo zadovoljivo pojasniti mehanizma v ozadju, Ijssennagger s sodelavci pa odkriva morebitne molekularne dejavnike, s katerimi krvno barvilo povzroči maligno hiperproliferacijo povrhnjice. Še več, na modelu testnih miši so identificirali tudi morebitne biološke označevalce, ki jih bo treba preveriti še pri ljudeh.

Odkrivanje morebitnih biomarkerjev V nadaljevanju so avtorji iskali spremembo v signalizaciji, ki zaradi toksičnega delovanja hema povzroči histološko ugotovljene spremembe v mukoznih kriptah. Ugotovili so manjšo izraženost genov za signalne molekule Wif1, Ihh, Bmp2 in IL-15, ki sicer v zdravi sluznici

RDEČE Krvno barvilo v mesu, hem, blokira avtoregulacijo celične delitve in draži črevesno sluznico.

Thinkstock

Hem blokira avtoregulacijo celične delitve Novost iz laboratorijev v Wageningenu je ugotovitev sprememb v izražanju genov v celicah na površini povrhnjice. V primerjavi s tistimi v epitelijskih kriptah, kjer sicer poteka intenzivna delitev kolonocitov, namreč celice, prizadete zaradi kroničnega draženja hema v večinoma mesni prehrani, kažejo manjše izražanje genov, ki kodirajo nekatere specifične signalne molekule. Kronična izpostavljenost hemu povzroči draženje črevesne mukoze in kompenzatorno hiperproliferacijo celic povrhnjice, s čimer se poveča tveganje za sprožitev endogenih mutacij tumorskih supresor genov in posledičnega malignega razraščanja. Poenostavljeno: toksični učinek hema torej zviša stopnjo odmiranja celic na površini mukozne povrhnjice, kar se v mukoznih kriptah kaže kot zaviranje apoptoze in hiperproliferacija. Rezultati raziskave so zanimivi in potrjujejo domneve raziskovalcev o stimulatornem vplivu hema na proliferacijo kolonocitov v mukoznih kriptah. Dvotedenska izpostavljenost barvilu je namreč v debelem črevesu testnih miši za 30 odstotkov povečala število celic v kriptah, ki so se zaradi hiperproliferacije tudi razširile in poglobile. K opisani histološki sliki je pripomogla tudi nižja stopnja apoptoze kolonocitov v kriptah.

črevesa bedijo nad delitvijo celic v kriptah in preprečujejo hiperproliferacijo. Uganka je bila končno rešena! Zanimiva je ugotovitev, da hem ni dosegel celic v mukoznih kriptah, ampak je njegov toksični učinek zajel le površinske celice povrhnjice, kjer je spremenil izraženost določenih genov za sintetiziranje signalnih molekul. Hipreproliferacija celic v kriptah je torej posledica zaviranja izločanja omenjenih signalnih molekul iz epitelne površine, ki sicer v zdravem črevesu nadzorujejo stopnjo celične delitve. Koncentracija Wif1 (Wnt inhibiting factor 1) se je pri testnih miših, obremenjenih s hemom, zmanjšala za petkrat in bi lahko, po mnenju avtorjev, pomenila potencialno zanimiv biološki označevalec proliferacijskih procesov v debelem črevesu. Zmanjšano izraženost Wif1 pri primarnem raku na debelem črevesu so namreč ugotovili že v neodvisnih predhodnih raziskavah (Taniguchi, 2005, in He, 2005). Enostransko informiranje javnosti Pogosto uživanje rdečega mesa nedvomno poveča tveganje za nastanek raka na debelem črevesu in danki,

povezujejo pa ga tudi z nekaterimi drugimi oblikami raka. Hem, katerega toksičnost se lahko še potencira v določenih mesnih izdelkih, predvsem zaradi obravnave z nitriti, je očitno ključna molekula, ki je rdeče meso postavila na zatožno klop. Z nutricionističnega vidika sicer ne gre dvomiti o biološki vrednosti kakovostnega, ne premastega rdečega mesa, je pa zanimiv in po svoje skrb zbujajoč širši javnosti slabo poznan negativen vidik pogostega uživanja tega živila. Informacije za javnost so enostranske in skrb zbuja podpora povsem nekritične javne promocije rdečega mesa, ki da je »zdravo in ga telo potrebuje«. Pri tveganju, ki ga prinaša rdeče meso, gre namreč za epidemiološko trdno utemeljene informacije. Po analogiji tobačnih izdelkov bi zato lahko pričakovali, da se bodo institucije, ki naj bi varovale zdravje državljanov, prebudile in preprečile vsaj neustrezno promoviranje izdelkov, ki zdravju lahko škodujejo. Poleg rdečega mesa tudi drugih, posebej tistih, po katerih najraje posegajo otroci in so pomemben dejavnik razširjene presnovne in srčno-žilne patologije populacije v »zrelih letih«.


11 www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

delovanja krvnega barvila

Hem v rdečem mesu poveča tveganje obolevanja zaradi raka na debelem črevesu in danki. Gre za pogosto uživanje posebej tehnološko predelanih mesnih izdelkov.

OB ROBU

To namreč v zanimivi publikaciji zatrjuje David Khayat. Mož, ki je sicer skoraj desetletje vodil francoski nacionalni inštitut za raka, se je kritično lotil zdaj veljavnih smernic o prehranskih navadah in raku ter med drugim zapisal, da rdeče meso ni nujno rakotvorno. Ugotavlja namreč, da je goveji zrezek na krožniku Američana povsem nekaj drugega kot tisti na krožniku Francoza ali Nemca – kot bi na obeh straneh Atlantika govorili o dveh različnih živilih. Medtem ko severnoameriška govedina vsebuje skoraj 25 odstotkov maščob, jih ima evropska le približno štiri odstotke. Zadnje sicer drži – razlika morda ni tako dramatična –, vendar avtor pozablja na hem, ki ga vsebuje rdeče meso na obeh straneh Atlan-

Thinkstock

Je res občutna razlika med ameriškim in evropskim mesom? Ameriško govedo

Evropsko govedo

tika. Kljub debelejšim in bolj krvavim »stejkom«, ki si jih Američani radi privoščijo, ne gre pozabiti na krvne pudinge v skandinavskih državah in krvavice v naši bližnji okolici. Evropejci verjetno tudi primerljivo pogosto posežemo po tehnološko predelanih mesnih izdelkih, ki pomenijo največje tveganje za zdravje. Po podatkih Santarellija (2008) lahko procesirano rdeče meso poveča tveganje za raka na debelem črevesu in danki kar za 20 do 50 odstotkov. Podobno ugotavlja tudi velika ameriška raziskava (Diet and Health Study; Cross, 2007), ki je vključevala več kot pol milijona

prostovoljcev. Rdeče meso in izdelki so povečali tveganje za pojav raka na požiralniku, jetrih, debelem črevesu in pljučih, pri najpogostejših konzumentih rdečega mesa pa se je tveganje za raka na debelem črevesu in danki povečalo za 20 do 60 odstotkov. Evropska raziskava o vplivih mesne hrane na pogostost raka na debelem črevesu (The European Prospective investigation into cancer and nutrition, 2005), ki je zajela podobno število udeležencev kot omenjena ameriška, je tveganje, ki ga prinaša rdeče meso, prepoznala tudi v Evropi.


12 TREND www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Spletno kramljanje s specialisti

Zanimajo nas ginekološke Vanja Erčulj, ro sigma medicina-danes@finance.si

Pogovori o zdravstvenih temah so vedno aktualni. Vprašanja o teh večina rada postavi tudi med neformalnimi druženji, še zlasti, če priložnost v družbo zanese zdravnika ali farmacevta. Kar je zadnjim, kot večkrat sami povejo, sicer zelo neprijetno. Pa ne zato, ker bi jim bilo težko, ampak zato, ker imajo tudi sami radi prosti čas. Zato ni čudno, da se »neformalno druženje« dandanes precej seli na svetovni splet. In prav na zdravstvena vprašanja je mogoče po tej poti pri nas razmeroma hitro dobiti kar odgovor specialista. Osnova za naš članek je analiza kramljanj s specialisti na spletnem forumu med-over.net v letu 2011. Leta 2011 je bilo na tem forumu odprtih skoraj 17 tisoč zdravstvenih tem, kar kaže na velik pomen spletnih medicinskih svetovanj za posameznika.

Thinkstock

Ginekološke teme prevladujejo Množica tako izmenjanih informacij je zanimiva za širšo in strokovno javnost. A z vpogledom v te informacije se srečamo še z eno veliko težavo: obsežnost informacij. Spremljanje posamezne »žive« razprave – kar je prvi cilj forumov – je namreč eno, pregled obravnavane teme pa nekaj povsem drugega. Prebiranje nepregledne množice prispevkov seveda ne pride v poštev. Potrebna je torej drugačna rešitev. Takšna, ki omogoči pregledno povzemanje informacij v prispevkih. Naloga ni preprosta, saj je analiza besedil zahtevno področje. Na srečo pa je izvedljiva z ustreznimi orodji. Eno smo denimo razvili tudi v podjetju ro sigma. Glavni pripomoček pri takšnih rešitvah so različni slikovni prikazi. Precej uveljavljen in znan je tako imenovani besedni oblak. Omogoča hiter vpogled v vsebino tem. Na spodnji sliki je prikazan besedni oblak tem foruma med-over.net za leto 2011.

S kolikor večjimi črkami je zapisana posamezna beseda ali besedna zveza, toliko pogosteje se je pojavila v naslovih tem. Besede in besedne zveze iste barve (in velikosti) so se v naslovih pojavile enako pogosto. Slika zelo nazorno kaže, da je bilo največ govora o nosečnosti, pregledih in bolečinah. Na splošno je bilo precej pozornosti in vprašanj namenjenih ginekološkim in porodničarskim temam, poleg nosečnosti so bile takšne teme na primer menstruacija, nuhalna svetilna, porod, krvavitev, izcedek, vnetje in tako naprej. S slike je mogoče razbrati tudi precej drugih tem in njihov delež v forumskih razpravah. Da prevladujejo ginekološke teme, je morda logično, če vemo, da je eden izmed najbolj odzivnih in zato znanih, prizadevnih »spletnih zdravnikov« pri nas ginekolog in porodničar Stanko Pušenjak. Vsebina v korist bolečine, a kakšne? Besedni oblak je pregleden in nazoren, a povzame le malo informacij. Kaže prisotnost in sorazmerno pomembnost posameznih tem, ne omogoča pa vpogleda v sobesedilo, v kontekst. To pomanjkljivost odpravlja naš novi način prikaza. Besedilo si lahko v nekoliko prenesenem pomenu predstavljamo kot velikansko pajkovo mrežo, v kateri niti povezujejo med seboj vsebinsko sorodne ali povezane besede, izraze, teme … Izkoristili smo to vzporednost in besedilo spremenili v veliko omrežje, ki smo ga analizirali. Rezultat takšne analize je zelo obsežen »zemljevid«. Za ilustracijo njegov del prikazujemo na drugi sliki. Besedni oblak je pokazal, da so sodelujoči na forumu veliko pisali o bolečinah. Za kakšne bolečine vse je šlo, pa lepo pokaže izsek našega omrežnega zemljevida. Debelina povezav prikazuje pogostnost povezanosti: besedi, ki ju veže debelejša črta, sta se v stavku pogosteje pojavljali nekje blizu druga drugi. Brez težav lahko razberemo, da je bilo največ vprašanj povezanih z bolečinami v trebuhu, glavi, kolenu, križu in prsnem košu.

SPECIALISTKA Predlagam vam naslednje ... BESEDNI OBLAK Kaj smo na zdravstvenem forumu najpogosteje spraševali.


13 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

e teme in bolečina

»ZEMLJEVID« Povezave pokažejo, da smo največ spraševali o bolečini in tudi o kakšni.

Radi imamo tudi pediatre in ortopede Od drugih področij so bila v »kra­ mljanjih s specialistom« zelo zasto­

pana pediatrično (težave otrok od prehrane prek spanja do vnetij ušes), ortopedsko (najbolj izpostavljeni so bili pretrgana križna vez na kolenu ter zvin in zlom gležnja) in področje alergij (zlasti alergija na pršice, mle­ ko, jajca in cvetni prah ter atopijski dermatitis). Kot smo že zapisali v uvodu, je lahko povzemanje spletno dostopnih virov zanimivo in koristno tako za nestrokovnjake kot za strokovnjake. Prvim lahko med drugim omogoči hiter, nezamuden pregled obravna­ vanih tematik in jim olajša iskanje. Strokovni javnosti – skupaj s snovalci zdravstvene politike – pa odpira ne­ koliko drugačen, tudi bolj življenjski vpogled v zdravstvene težave, kot ga omogoča uradna zdravstvena stati­ stika. Med drugim nam naše anali­ ze kažejo, da so forumi bogatejši vir informacij o občutljivejših zdrav­ stvenih temah kot druge evidence. Zato je pridobivanje in dopolnjeva­ nje poznavanja (zdravstvene) situ­ acije iz spletnih virov gotovo eden od perspektivnih pristopov bližnje prihodnosti.

Na znanem slovenskem spletnem forumu med-over.net so uporabniki lani s specialisti največ »kramljali« o ginekologiji, pregledih izvidov in vsakovrstni bolečini. Podrobnejši pregled pokaže, da imamo radi tudi ortopede in pediatre. Zadnje sprašujejo vse: o prehrani otrok, vnetjih, motnjah spanja ...

UPORABNICA DAISY Po kontracepcijskih tabletkah mi je slabo. Ali naj jih opustim in kakšne so druge možnosti zaščite?

Thinkstock

Brez zadržkov o občutljivih temah Če bi pogledali še druge dele ze­ mljevida (ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne prikazujemo), bi videli, da nam razkrije še vrsto drugih informa­ cij. Tako na primer pokaže, da je bilo v zvezi z nosečnostjo veliko vprašanj o znakih nosečnosti, testih nosečnosti, zunajmaternični nosečnosti, vmesni krvavitvi in izcedku med nosečnostjo. Pogosti so bili pogovori o težavah z za­ nositvijo, prav tako tudi o preprečeva­ nju zanositve. Uporabnice je zanimalo, kako hormonske tablete uporabiti za prestavitev menstruacije, pa tudi, kaj storiti, ko pozabijo vzeti kontracepcij­ sko tabletko. Zanimiva značilnost fo­ rumskih diskusij je, da se brez zadržkov – kakršni so sicer prisotni v dejanskih pogovorih – dotikajo tudi občutljivih tem. Na omrežnem prikazu so takšni med drugim genitalne bradavice, geni­ talni herpes in motnje erekcije …


14 IZZIV www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

POLONIN PRVI MARATON

Pot v S Tomaž Kos medicina-danes@finance.si

KAJ BO POLONA OBLEKLA ZA TEK V JESENI

»Hočem, da mi je udobno in ne prevroče« Tekaška kapica Za zaščito pred jesenskim vetrom. Prav tako pa odlično ustavlja oziroma vpija potenje. (Adidas, 19,95 €) Tekaška dežna vetrovka Zdi se mi najpomembnejša in obvezna oprema za tek v jesenskem vremenu. Zadržuje toploto in ščiti pred vetrom. Izbrala sem tako, da mi seže prek pasu in zadnjice. (Adidas, 59,95 €) Tekaška majica s kratkimi rokavi Ker je iz lahkih in zračnih materialov, telesu omogoča uravnavanje znoja in telesne temperature. Ob toplejših jesenskih dneh bom pod tekaško vetrovko oblekla majico brez rokavov, ko bo hladneje, pa tekaško majico z dolgimi rokavi. (Adidas, 29,95 €) Tekaške tričetrtinske hlače Tekaške hlače se morajo povsem prilegati, ta dolžina je za hladnejše jesenske dni tudi najbolj primerna. Pomembno se mi zdi, da segajo čez kolena. Le ko bo zares mrzlo, bom oblekla daljše in toplejše tekaške hlače. (Adidas, 44,95 €) Nogavice za tek Prave nogavice za tek preprečujejo drsenje stopala v copati. Pozimi naj segajo čez gležnje. (Adidas, 11,95 €)

Urban Štebljaj

Tekaške copate Izbrala sem za trening primeren model, stabilno copato z večjim blaženjem, ki se dobro »obnaša« na vseh tekaških podlagah. (Adidas InterNova, 109,95 €)

Za večino zaposlenih mamic bo nedelja, 24. februarja 2013, samo še ena v vrsti zimskih nedelj, namenjenih kuhanju nedeljskega kosila, pranju ter pospravljanju za možem in otroci. Če je sodobna družinska ženska navdušena športnica, je sicer izzivov, kako naj drugače preživi februarsko nedeljo, precej. Naša družina se bo na ta dan v španski Sevilli udeležila tekaškega maratona. Po pravici povedano, moški del družine bo navijal. Polona, edina ženska predstavnica družine, pa se bo spopadla s svojim prvim maratonom. V prihodnjih treh številkah časopisa Medicina in ljudje vam bomo predstavili zgodbo, kako se bo polno zaposlena ženska s partnerjem in dvema otrokoma, starima pet in šest let, lotevala svojega tekaškega podviga, maratona, 42-kilometrskega teka po ulicah Seville. To je v življenju mnogo tekačev najvišji cilj, izpolnjenje lastne biti. Za Polono bo dokončanje maratona najlepši možen zaključek in nagrada za več kot polletno usklajevanje družinskih in službenih obveznosti s tekaškimi treningi. To bo Polonina pot do Seville. A februar je še daleč. Ostanite z nami. Polono čakajo zimski treningi Največ treningov bo treba oddelati v času, ko večina rekreativnih tekačev miruje, torej pozimi. Če bi sam imel še eno priložnost, bi se svojega prvega maratona lotil tako, kot se ga bo zdaj Polona. Po pameti! Svoj prvi maraton sem pretekel septembra 2010 v Berlinu. Zaradi slabe pripravljenosti je bil tek zelo neprijetna izkušnja. No, malo tudi zaradi eksperimenta z elastičnimi vezalkami, ki sem jih ves vzhičen kupil dan pred maratonom na eni od številnih stojnic z vsakovrstno

ZGODBA

Kako me je prevzel Polona Koštomaj medicina-danes@finance.si

S tekom sem se rekreativno začela ukvarjati pred dvema letoma, pri svojih 31 letih. Glede na to, da sem se že od otroštva resno ukvarjala s športom, mi je po slabih desetih letih priložnostnega ukvarjanja s športom – večinoma tek za dvema živahnima fantičema ter kakšna večerna ura aerobike oziroma tenisa – postalo jasno, da potrebujem nekaj za sproščanje svojega duha in odvečne negativne energije. Tudi sicer so to leta, ko se precej ljudi zaradi sprememb v življenju loti rekreativnega teka. In redna služba ter dva otroka pomenijo veliko spremembo v življenju vsakega posameznika, še posebej za ženske. Predvsem to pomeni imeti dve službi, obe pa je treba opravljati stoodstotno. Za to je treba biti sproščen in poln energije. Meni je pot do vsega tega prinesel tek, čeprav sem vse življenje do teka kot oblike športa čutila odpor. A poslušanje Tomaža, kako navdušeno pripoveduje o svojih tekaških podvigih, me je premaknilo in moja tekaška pot se je začela. Prvič sem se na tek podala konec avgusta 2010 in komajda pretekla dobra dva kilometra. Bila sem odločena, da grem naprej in da dosežem svoj prvi cilj, preteči deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu istega leta. Dosegla pa sem tudi tisti drugi, skriti cilj, ki ga nisem upala izreči na glas, in


15 www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

Sevillo Poškodbe Moj dolgoletni tekaški sovražnik številka ena je plantarni fasciitis, vnetje tetive stopalnega loka. Gre za eno izmed najpogostejših tekaških poškodb. Sprva so se bolečine pojavljale le v petnem delu, ob prehitrem povečanju tekaških razdalj in nerednih treningih pa je prišlo do kroničnega vnetja. Rezultat? Po letih ignoriranja poškodbe sem z letošnjim avgustom s tekom do nadaljnjega zaključil. Mesece do Seville bom izkoristil za dokončno rehabilitacijo poškodbe. Najprej bo treba odpraviti kronično vnetje, potem pa se bom lotil krepitve plantarne fascije ter delov telesa, ki nanjo vplivajo. Tudi kakšen kilogram je priporočljivo izgubiti. Močno upam, da bova prihodnji maraton s Polono že odtekla skupaj. Vključena bo vsa družina Odstotek rekreativnih tekačev, ki se poškodujejo med pripravami na maraton, je zaradi različnih razlogov zelo visok. Poškodbe se največkrat dogajajo zaradi slabe osnovne fizične in tekaške pripravljenosti, preveč napornega režima treninga (prehitro povečevanje tedenskega števila kilometrov), nerednega treninga (izpuščanje dolgih tekov) in neustrezne prehrane. Poškodbam bi se rada s Polono seveda izognila, zato pot do Seville ne bo temeljila samo na tekaškem treningu, temveč bova poskusila izboljšati tudi prehrano, zmanjšati učinek vsakodnevnega stresa, dodala pa bova še kakšno netekaško vadbo za poživitev treningov. Predvsem pa bi rada v pripravo na maraton vključila celotno družino, zato pri nobeni spremembi ne bova pretiravala.

tek pretekla ljubljanskih deset v manj kot eni uri. In kar je bilo najpomembneje, v teku sem uživala. In še vedno uživam. To je čas, v katerem lahko odklopim vse in si zbistrim misli, se miselno spopadem z različnimi težavami. To je čas, ko sem lahko sama s seboj, in čudežno vsi drugi zmorejo vse tudi brez mene. Kakorkoli že, po vsakem teku se počutim odlično. Ker imam rada izzive, je bilo nadaljevanje moje prve »desetke« logično, preteči 21 kilometrov oziroma polmaraton. In sem ga. Lani konec oktobra v Amsterdamu, v uri in 49 minut. Po amsterdamski izkušnji mi teči 21 kilometrov ni bila več težava in sledilo je še nekaj malih maratonov, ki so zdaj dobra osnova za intenzivnejše treninge, ki me čakajo na poti do Seville. Se sprašujete, zakaj sem se priprave na maraton lotila prav zdaj in zakaj Sevilla? No, pred kratkim sem za rojstni dan od svojih fantov dobila startnino za katerikoli evropski maraton, za katerega so mi ponudili tudi vso podporo. Kaj lepšega, kot narediti zimo zanimivo in na vrhuncu mraza teči na toplem južnem soncu. No, dopuščam možnost, da morda sonca ne bo, a to me ne bo motilo. Želim si, da bi izpolnila svojo veliko željo in cilj. Ob tem bom skrbela, da ostanem zdrava in da mi poleg službe in treninga ostane še kakovosten čas za moje ljube.

TOMAŽEV IZBOR ZA JESENSKI TEK

»Copate so pomembne, a še bolj tehnika teka« Tekaška kapica Odlična zaščita pred soncem in vetrom. Zaustavlja pot. (Nike, 19,95 €) Tekaška dežna vetrovka Oblekel jo bom ob zelo vetrovnih in deževnih tekaških dneh ter v nižjih temperaturah. (Nike, 99,95 €) Tekaška majica Hočem kakovostno uravnavanje potenja in telesne temperature. Pri majicah sam nikoli ne varčujem, slabši in ceneni materiali zasmrdijo. (Nike, 27,95 €) Tekaške kratke hlače Z dodatnimi notranjimi hlačkami so udobne in zračne ter imajo dva žepka za najnujnejše reči. Poskus s »pajkicami« se ni končal dobro, če lahko izbiram, raje vzamem udobnejše tekaške hlače, ki ne stisnejo in ne ovirajo gibanja. Pozimi pa brez pajkic ne gre. (Nike, 37,95 €) Nogavice za tek Dobre nogavice za tek preprečujejo nastanek žuljev in otiščancev ter preprečujejo drsenje stopala v copati. Zdi pa se mi, da je v izogib vsem tem nevšečnostim pomembneje, kakšno velikost copate izbereš. (Nike, 11,95 €) Tekaške copate Manj blažene copate s čim manj tehnoloških dodatkov omogočajo bolj naraven tek, večjo odzivnost ter večji užitek pri teku. Za daljše teke v bolj minimalistični obutvi je treba najprej dobro natrenirati nožne mišice. Copate, ki po obliki posnemajo linijo stopala, so spredaj bolj široke, zato zlepa ne dobimo žuljev in otiščancev. Za daljše teke sam izberem nekoliko večje copate, saj noge po nekaj urah zatečejo. Obvezno pomerite in izberite pravo velikost. (Nike Vomero 7, 139,95 €)

*Vsa oprema Polone in Tomaža je iz prodajalne Intersport Ljubljana.

Urban Štebljaj

tekaško opremo. Občutek po preteku ciljne črte je bil kljub bolečini božanski. Na berlinski maraton sem bil sicer prijavljen že dve leti prej, a sem zaradi poškodbe tek lahko le gledal.


16 IZZIV www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

Kako bo trenirala Polona Po pregledu različnih programov treningov, ki sva jih našla na spletu in ki povprečnega tekača pripravijo na 42-kilometrsko razdaljo, sva si zastavila polletni načrt vadbe. Glavni element programa bodo zelo dolgi in zelo počasni teki na vsakih 14 dni. Postopoma z meseci pa se bodo daljšali do končnih 36 kilometrov v kosu. Večina programov se sicer zadovolji s končnimi 32 kilometri, a tako za glavo kot telo prihodnjega maratonca je dobro vsaj enkrat doživeti 35. kilometer, ko se maraton, kot pravijo izkušeni maratonci, pravzaprav šele začne. Med tednom bo Polona opravila najmanj dva hitrejša krajša teka po asfaltu in neurejenih poteh. Kombiniranje različnih podlag je za krepitev mišic, vezi in sklepov zelo dobrodošlo. Asfalt je kljub splošnemu mitu – predvsem mu verjamejo netekači – najvarnejša tekaška podlaga. Podoben učinek dosežemo tudi z uporabo različnih tekaških copat. Stabilizacijske vaje kar doma Vsaj na daljših tekih bomo Polono spremljali na kolesih in skrbeli za vso logistiko (pijača, tekaški geli, hranilne ploščice in druga hrana). Jeseni in pozimi bodo precejšnja ovira krajši dnevi, ki tekačicam pomenijo dodatno (ne) varnostno težavo. Treninge bo treba končati pravočasno, pred temo, kakšno traso pa bo treba najti tudi po osvetljenih ulicah prestolnice. V trening bova vključila vadbo za krepitev celega telesa, predvsem stabilizatorje trupa. Obiskovanje fitnesa ali vodenih vadb ne pride v poštev, saj so ob natrpanem dnevnem tempu časovno preveč potratni. Zato sva si v stanovanju montirala orodje TRX, s katerim bova poskrbela za učinkovito vadbo celega telesa. Vadbeni pripomoček bo uporabljala vsa družina. Prehrana Pri prehrani ne bova komplicirala. Brez kompleksnih ogljikovih hidratov (žita, testenine, riž) tako v nobenem športu ne gre, torej tudi pri Poloninih tekaških treningih ne. Tudi beljakovinske dodatke za hranjenje mišic uporabljava že nekaj časa. Zavedava se pomena maščob oziroma aerobne maščobne moči. Ko in če bo v drugi polovici seviljskega maratona zmanjkalo glikogenskih rezerv, bo treba energijo črpati iz maščob. Dober trening za večanje sposobnosti črpanja energije iz maščob pa so dolgi in počasni teki.

Urban Štebljaj

Midva sva pripravljena.

Zaposlena mamica dveh fantičev Polona Koštomaj se bo vso jesen in zimo pripravljala na svoj prvi maraton v španski Sevilli. Odločila se je, da bo vadila tako, da ne bo izpostavljala svojega zdravja, in da bo v tekaške treninge vključila tudi svojo družino. Na treningih jo bodo na kolesih spremljali in tudi sicer podpirali partner Tomaž in oba sinova. Njeno vadbo in življenje v času vadbe pa bomo spremljali tudi v vseh prihodnjih številkah časopisa Medicina in ljudje.


ŠTUDIJA 17 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Flavanol

KAKAVOVA ZRNA Vsebujejo antioksidant flavanol, z ugodnim učinkom na kognitivne funkcije pri starejših. Nataša Medvešček natasa.medvescek@finance.si

Brez slabe vesti si lahko takoj privoščite tablico temne čokolade ali napitek iz kakava. Zakaj? Antioksidant flavanol v kakavu ni koristen le za srce in krvni pritisk, pozitivno učinkuje tudi na kognitivne funkcije pri starejših ljudeh.

pristopov ohranjanja in izboljševanja zdravja možganov pa tudi zdravja srca in ožilja,« je prepričan Desideri. V strokovni publikaciji Hypertension Ameriškega združenja za srce je zato pozval, da se »nadalnje proučevanje vloge flavanolov pri blagih kognitivnih motnjah«. Ker je teh

čedalje več in vplivajo na kakovost posameznikovega življenja, so dlje časa trajajoče študije, ki bi pokazale na trajanje pozitivnih učinkov flavanola, nujne, dodaja. Hkrati pa bi lahko določili količine te kakavove sestavine, ki so potrebne za pozitivni učinek na zdravje.

Kakavove multiindikacije Italijanski raziskovalci so na podlagi izsledkov študije, v kateri so sodelovali starejši bolniki z blagimi kognitivnimi motnjami, »domačemu zdravilu« kakavu pripisali dodatno indikacijo. Pri skupini, ki je kakavove flavanole uživala v večjih količinah (od 520 do 990 miligramov), so namreč opazili občutno izboljšanje kognitivnih funkcij v primerjavi s tisto, ki je dva meseca zaužila le manjše količine kakava (45 miligramov). Tisti, ki so uživali večje količine flavanola, pa so imeli tudi zmanjšano odpornost proti inzulinu in nižji krvni tlak, je izsledke raziskave predstavil dr. Giovambattista Desideri, vodja raziskovalne ekipe z Univerze L’Aquila. Sprememb v ravni holesterola ali trigliceridov sicer niso zaznali pri nobeni od proučevanih skupin.

Za domorodce San Blasa domače zdravilo Sestavine kakava pripomorejo tudi k nižanju krvnega tlaka, kaže nov sistematičen pregled v publikaciji The Cochrane Library. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da se je krvni tlak rahlo znižal pri skupini, ki je dnevno uživala temno čokolado in kakavov prah, v primerjavi s kontrolno skupino. Na povezavo med kakavom in krvnim tlakom kaže tudi zdravstveno stanje domačinov otoka San Blas v Srednji Ameriki. Ti vsak dan uživajo kakavove napitke, bogate s flavanoli, njihov krvni tlak pa je v meji normale ne glede na starost prebivalca.

ŠTUDIJA Pri skupini, ki je kakavove flavanole uživala v večjih količinah (od 520 do 990 miligramov), so znanstveniki opazili občutno izboljšanje kognitivnih funkcij v primerjavi s tisto, ki je dva meseca zaužila le manjše količine kakava (45 miligramov).

ZA EKONOMSKO DIAGNOZO ZDRAVSTVA IN UČINKOVITO VODENJE ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ

vas Ekonomska fakulteta v Ljubljani vabi k vpisu na

Prehranski pristop k zdravljenju »Vključevanje flavanolov v redno prehrano je eden izmed prehranskih Nasvet

Optimalna količina Flavanoli sodijo v razred močnih antioksidantov flavonoidov. Najdete jih v čaju, grozdju, rdečem vinu, jabolkih in kakavovih izdelkih, vključno s čokolado. Kolikšne količine kakava oziroma flavanola bi morali uživati za optimalni (zdravilni) učinek, znanstveniki (še) niso raziskali. Se pa tudi koncentracije flavanola v kakavu in čokoladnih izdelkih razlikujejo. Različne so namreč glede na procese proizvodnje in tipe čokolade.

Thinkstock

Dedki in babice, nazdravite s kakavom

VPIS

19. SEPTEMBER 2012 WWW.EF.UNI-LJ.SI/ PODIPLOMSKO/MANAGEMENT_V_ZDRAVSTVU


18 KONCEPT www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Sodobne dojilje

Koliko je vredno materino ml

Mojca Vozel* medicina-danes@finance.si

Posli z materinim mlekom prek spleta se začenjajo tudi v Sloveniji. Matere namreč stvari jemljejo v svoje roke, ker so odgovorni leta zavlačevali z ustanovitvijo nacionalne banke materinega mleka, kar sodobne države že poznajo. Ker je mlečna banka tudi varčevalni projekt, je to, da se začenja, za nas pozitivna novica. »Drži, svoje mleko sem prodala prek spleta. Denar mi je prišel zelo prav, mleko pa je koristilo še enemu dojenčku in njegova mati je bila nad najinim dogovorom enako navdušena kot jaz,« pravi Mija, ki želi ostati anonimna. V Sloveniji si nekatere matere že nekaj let medsebojno podarjajo iztisnjeno mleko. Nekatere sorodnice ali prijateljice medsebojno dojijo otroke, ko kateri dojenje ne steče dobro. Toda prodaja materinega mleka po spletu – to pa je nekaj novega in kar težko sprejemljivega. A če se dogaja drugje v razvitem svetu, zakaj se ne bi pri nas? Živahno trgovanje Trgovanje z materinim mlekom prek spleta v tujini ni nenavadno. Nasprotno, izmenjava je čedalje živahnejša. Spletna stran www.onlythebreast.com je uveljavljeno stičišče novodobnih plačanih dojilj in staršev, ki za svojega otroka, kadar dojenje ne steče, iščejo mleko druge ženske. Nekatere hodijo, kot v starih časih, dojit v drugo družino, potem ko po spletu navežejo stik, večina pa si mleko iztiska, ga zamrzne in po spletu proda. Kupcev je dovolj, četudi je treba odšteti kar lep denar. Ena od mater pojasni, da je v mesecu dni (preračunano v evre) zaslužila skoraj tisočaka, druga mati je v letu dni prodala za več kot 15 tisoč evrov svojega mleka. Po nekaterih ocenah mesečna zaloga

materinega mleka na spletu stane od 200 do 900 evrov. Znana je tudi zgodba matere iz Hrvaške, ki je na spletu postavila izklicno ceno sto kun, torej dobrih 13 evrov za vsak deciliter svojega mleka.

*Mag. Mojca Vozel je novinarka, ekonomistka, raziskovalka prehrane otrok in svetovalka za dojenje pri mednarodni zvezi za dojenje La Leche League International.

Bolj tvegano nepregledano materino ali umetno mleko? A te prakse niso nujno varne. Materino mleko na prostem trgu ni pregledano. Prek tega se lahko prenašajo virus HIV, hepatitis in nekatere spolne bolezni. Težko se je prepričati, da mati, ki svoje mleko ponuja drugi družini, ne pije alkohola, ne kadi, ne jemlje zdravil (niti občasno) ali celo prepovedanih drog. Te snovi prehajajo v mleko in dojenčku škodijo. »Sem zdrava, ne pijem, ne kadim, ničesar ne bi vzela, niti tablete proti glavobolu, saj polno dojim svojega otroka. Prav je, da ste na to opozorili. A ne pozabimo, otrok se lahko okuži tudi z mlečno formulo iz trgovine ali se zaradi te slabo razvija,« odgovarja Mija. To drži, saj so nekateri primeri okužb z mlečno formulo tudi precej odmevali. V Rusiji je

DENAR

Koliko prihrani dojenje Dokazov, da je naložba v materino mleko oblika varčevanja zdravstvene blagajne, je veliko. Novo poročilo Dojenje v prvih 1.000 dneh: Položaj mater v svetu 2012 organizacije Save the Children navaja, da imajo industrializirane države milijardne stroške zaradi nizkih stopenj dojenja, ZDA imajo na primer 13 milijard dolarjev dodatnih stroškov zdravljenja na leto in za 911 dojenčkov višjo smrtnost, povezano s tem vzrokom. Ena od študij je izračunala, da je na vsakih tisoč nedojenih otrok 2.033 več obiskov zdravnika, 212 dni več bolnišničnega bivanja, 609 več izdanih receptov – in to le za tri najpogostejše bolezni dojenčkov: črevesne okužbe, vnetja ušes in dihal (3). ZDA bi le za zdravljenje črevesnih okužb in vnetij ušes otrok prihranile najmanj 3,6 milijarde dolarjev, če bi materino mleko ob rojstvu dobilo vsaj 75 odstotkov novorojenčkov (namesto 64) in vsaj polovica (namesto 29 odstotkov) šestmesečnikov (6).

za salmonelozo v začetku tekočega leta resno zbolelo 13 dojenčkov, ki so pili okuženo mleko belgijskega proizvajalca. Na Japonskem so lani umaknili mlečne nadomestke, kontaminirane z radioaktivnim cezijem. Marca 2010 je študija potrdila črevesne okužbe dojenčkov z bakterijo botulizma prek zaužitja mlečnih formul, nevarno bakterijo so dokazali v sedmih od devetih testiranih formul na ameriškem trgu. Leta 2001 so bakterijo botulizma našli v eni od mlečnih formul v Angliji. Septembra 2010 so v ZDA umaknili mleko za dojenčke, okuženo s hrošči in ličinkami, več staršev je tožilo proizvajalca. Največji škandal je jeseni 2008 pretresel Kitajsko. Vsaj štirje dojenčki so umrli, več kot 50 tisoč jih je zbolelo zaradi industrijske kemikalije melamin v mlečni formuli. Nekateri viri so zapisali, da naj bi melamin v sledeh vsebovala tudi večina formul za dojenčke v ZDA. Raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska so v Evropi v devetih vrstah mleka in hrane za dojenčke znanih korporacij odkrili rakotvorni arzen, ki povzroča tudi motnje v razvoju, znižano inteligenco, slepoto, težave s kožo, deformacije okostja, slabokrvnost, poškodbe ožilja in prebavil. Odkrili so še, da imajo nekatere formule občutno preveč dodanih mineralov, kot sta železo in magnezij; presežki so prav tako lahko zdravju nevarni. Marca 2001 so v Sloveniji umaknili eno od mlečnih formul zaradi previsoke vsebnosti nekaterih vitaminov, ki lahko povzročijo zaprtje, bruhanje in drisko. Starši, ki na spletu kupujejo materino mleko tuje ženske, veliko tvegajo. A ko na drugo stran tehtnice postavijo kemikalije, prebavne okužbe, tveganja za razvojne motnje, astmo, alergije, sladkorno bolezen in druge kronične degenerativne bolezni, ki so pri otrocih, hranjenih z mlečnimi formulami, pogostejše tako v otroštvu kot pozneje v odraslosti, odločitev ni lahka. Rešitev so banke humanega mleka Ali obstaja tretja pot? V Sloveniji še ne. V številnih drugih državah pa imajo ustanove, ki zbirajo podarjeno


19 www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

mleko

INFO

Irena Herak

Zgodovina mlečnih bank V ZDA je bila prva mlečna banka ustanovljena leta 1911. Neporočene doječe matere so banki v Bostonu za plačilo oddajale mleko za hospitalizirane dojenčke. V dvajsetih letih so v ZDA odprli številne nove mlečne banke. Da bi znižala smrtnost dojenčkov, je prvo mlečno banko v Nemčiji leta 1919 ustanovila pediatrinja Marie-Elise Kayser v Magdeburgu. Leta 1952 je moralo imeti mlečno banko vsako mesto nad 55 tisoč prebivalcev, leta 1958 pa sta imeli obe Nemčiji skupaj 86 mlečnih bank. Interes je upadel v sedemdesetih letih, zaradi agresivnih trženjskih kampanj novih mlečnih formul za nedonošenčke. Na vzhodu so pediatri ohranitev mlečnih bank podpirali, na zahodu pa so jih zaprli. Ko je klinična praksa Vzhodne Nemčije potrdila, da materino mleko omogoča preživetje že izjemno majhnim nedonošenčkom, je povpraševanje po doniranem mleku naraslo. Do združitve obeh Nemčij so imeli na vzhodu 60 mlečnih bank, po letu 1990 pa so številne spet zaprli. (Springer 1997)

Andreja Domjan Arnšek, pediatrinja in laktacijska svetovalka IBCLC na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, idejna vodja projekta slovenske banke humanega mleka, si že leta prizadeva, da bi tudi pri nas dojenčki lahko prejemali donirano mleko drugih mater. Težave so v financiranju, a zdaj se končno premika.

ni več alternativa? Bodo tudi matere v Sloveniji, če jim dojenje ne bo dobro steklo, poskušale kupiti mleko drugih mater prek spleta? Spletnih poslov vse do odprtja mlečne banke ne bo mogoče ustaviti. Koliko se bodo razmahnili, pa so odgovorni ministrstvo za zdravje, vodstva klinik in nacionalni organi, ki so leta odločali, zavlačevali in morda nekateri tudi usmerjali iz ozadja, da se projekt ni zgodil. Ker mlečne banke še nimamo, je tudi projekt Novorojencem prijazne porodnišnice (NPP) – ta želi povečati delež dojenih otrok v državi – sistem z napako. Kar šest od desetih korakov, ki se jih morajo porodnišnice z nazivom NPP držati, namreč temelji prav na predpostavki, da matere v porodnišnici lahko dobijo tudi mleko iz mlečne banke (LLL 2002). Čeprav imamo 12 od 14 porodnišnic z nazivom NPP, te nimajo dostopa do mleka iz mlečnih bank, kaj šele, da bi mu, kot zahteva certifikat NPP, dajale veliko prednost pred vsakršnim drugim nadomestkom.

projekta slovenske banke humanega mleka, si že več let prizadeva, da bi tudi pri nas dojenčki lahko prejemali donirano mleko drugih mater. Projekt dolgo ni dobil ustrezne podpore »pri vrhu«. Ovire so bile v financiranju, nam je povedala Domjan Arnškova. Načrt za prenovo prostorov je narejen, zdaj jim je uspelo zbrati tudi denar. Upa, da bo banka letos začela delovati.

MLEKO V LAKTARIJU Po eni od medicinskih študij vsak evro, vložen v preprečevanje hudih črevesnih okužb nedonošenčkov s podarjenim materinim mlekom iz mlečnih bank, zdravstveni blagajni povrne 11 evrov. To je torej tudi varčevalni projekt. materino mleko, to so banke humanega mleka. Sistem je podoben darovanju krvi. Matere, ki mleko donirajo, morajo opraviti zdravniške preglede in spoštovati stroga pravila. Mleko laboratorijsko pregledajo, praviloma ga pasterizirajo (v redkih primerih, ko se pri pregledu izkaže za visokokakovostno, ga lahko ponudijo tudi surovo, saj pasterizacija uniči nekaj koristnih snovi), zdravnik donirano materino mleko predpiše na recept. Najbolj zaupanja vredne so neprofitne mlečne banke, ki imajo najstrožja pravila. Profitne mleko prodajajo, cene so lahko visoke, a tudi varnostni standardi so ponavadi slabši. Starši v Sloveniji se zaenkrat še nimajo možnosti izogniti neljubi dilemi, ali hraniti otroka z umetnim mlekom ali z nepregledanim mlekom druge matere. V Sloveniji se projekt dolgo ni jemal resno Alenka Domjan Arnšek, pediatrinja in laktacijska svetovalka na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, idejna vodja PRIMERI

Uporaba mleka iz mlečnih bank • Nedonošenčki, predvsem črevesne okužbe • Rojstvo dvojčkov, trojčkov … • Neprenašanje druge hrane, alergija na mlečne formule • Zahirančki in dojenčki, izpostavljeni drogam v maternici • Imunsko šibki otroci, po operacijah, presaditvah organov • Porodna travma, poškodbe možganov, epileptični napadi • Botulizem • Posvojitve, nezadostna tvorba mleka zaradi operacij dojk • Zdravljenje raka pri otrocih in odraslih

Neodgovorno Etično neodgovorno bi bilo, da slovenskim materam ne bi omogočili, da bi lahko vsaj del presežnega mleka, ki bi sicer prej ali slej končal v spletnih transakcijah, podarile nedonošenčkom, novorojenčkom, alergičnim in bolnim otrokom. Države, ki izboljšujejo pogoje materinstva in povečujejo delež dojenih otrok, ustvarjajo merljive prihranke. Prav tako države, ki odpirajo banke materinega mleka. V ZDA so se pred desetimi leti nevoščljivo spraševali, zakaj ima denimo Brazilija odličen in nenehno rastoč sistem mlečnih bank, ZDA pa ne. Odkrili so te vzroke: nenaklonjena politika, nepripravljenost za finančna vlaganja, slabe usmeritve državnih agencij, ki skrbijo za spodbujanje dojenja. (LLLI 2002) »Mati, ki je kupila moje mleko, bi ga verjetno iskala najprej v banki, a kaj, ko je nimamo. Če teh stvari ne bo uredila vlada, jih bomo pač uredile matere same. Prek spleta se povežemo hitro in brez posrednikov,« pravi Mija.

Kaj bi pridobili? Slovenska mlečna banka bo po mnenju pediatrinje Domjan Arnškove zagotovila materino mleko za vse naše nedonošenčke, ki ga ne bodo mogli prejemati od svojih mater, če bomo seveda našli dovolj mater, ki ga bodo podarile. »Nekatere neprofitne mlečne banke v Evropi poročajo, da imajo premalo darovalk in večno premalo sredstev. Strošek materinega mleka pa se tako v EU kot v ZDA giblje od 50 do sto evrov za liter. Seveda banka ne zaračunava matični ustanovi, ki krije stroške njenega delovanja,« pravi. Študije kažejo, da mlečne banke zdravstveni blagajni precej več denarja prihranijo, kot ga iz nje vzamejo. Donirano materino mleko namreč preprečuje hudo bakterijsko črevesno obolenje nekrotizirajoči enterokolitis (NEK), ki lahko povzroči odmiranje črevesnega tkiva, sepso (zastrupitev krvi) in smrt, pojavlja se predvsem pri novorojenčkih in nedonošenčkih, skoraj vedno v prvem mesecu življenja (zboli desetina nedonošenčkov, lažjih od 800 gramov). Stroški zdravljenja so visoki, neprimerljivo višji od stroškov delovanja mlečnih bank, analizirala jih je študija Arnoldove (2002). Kalifornijska študija (Wight 2001) pa je izračunala, da preprečevanje NEK in sepse zdravstvenemu proračunu za vsak evro, vložen v pridobivanje doniranega materinega mleka, prihrani kar 11 evrov. Projekt za varčevanje Zakaj se je odpiranje ustanove, ki pomaga novorojenčkom, njihovim materam in preprečuje tvegano kupovanje nepregledanega materinega mleka prek spleta, tako zavleklo? Če gledamo logično in neposredno, ima koristi od tega, da v Sloveniji nimamo mlečne banke, industrija otroške prehrane. Kdo lobira proti? Skozi desetletja je naklonjenost medicinske stroke mlečnim bankam močno nihala. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo donirano materino mleko v svetu sestavni del terapije za nedonošenčke. Desetletje pozneje se je vse spremenilo zaradi komercialnih mlečnih nadomestkov, narejenih posebej za nedonošenčke. Komercializacija prehrane dojenčkov, ki se je z izumom mlečne formule začela leta 1867, je v drugi polovici minulega stoletja postala izjemno agresivna in je segla v samo jedro zdravstvenih ustanov. Matere so site obljub Ker so zdravstveni uradniki pri nas prepočasi obračali jadra, so matere veter že preusmerile v svoja. »Naveličane smo trditev, da je umetno mleko enako dobro, in pritiskov, naj ga uporabljamo,« pravi Mija. In kaj zdaj, ko za določene starše industrijsko mleko

VIRI

Več informacij 1. Arnold, L. W. (2000). Becoming a Donor to a Human Milk Bank. Leaven, 36(2): 19–23. 2. Arnold, L. W. (2002). The Cost-effectiveness of Using Banked Donor Milk in the Neonatal Intensive Care Unit: Prevention of Necrotizing Enterocolitis. Journal of Human Lactation, 18(2): 172–77. 3. Wight, N. E. (2001). Donor Human Milk for Preterm Infants. Journal of Perinatology, 21(4): 249–54. 4. Springer, S. (1997). Human Milk Banking in Germany. Journal of Human Lactation, 13(1): 65–68. 5. Arnold, L. W. (2002). Where Does Donor Milk Banking Fit in Public Health Policy? Breastfeeding Abstracts, 21(3): 19–20. 6. Save the Children (2012). Nutrition in the First 1,000 Days: State of the World’s Mothers 2012. 7. (3) Ball in Wright (1999) http://pediatrics.aappublications.org/content/103/Supplement_1/870.abstract 8. (6) Weimer (2001) http://www.ers.usda.gov/publications/fanrr13/ fanrr13.pdf 9. Ikem, A., et al (2002). Levels of 26 elements in infant formula from USA, UK, and Nigeria by microwave digestion and ICP–OES. Food Chemistry, 77(4): 439–47.


20 HIPOTEZA www.medicina-danes.si MEDICINA IN LJUDJE, PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA ŠTEVILKA

ZGODOVINA UČI

Krepostno prehranjevanje Steven Shapin* medicina-danes@finance.si

Rek »Si, kar ješ« je stoletja določal razmišljanje o prehranjevanju. Prevladujoča interpretacija je preprosta: naša telesa so tako kot hrana, ki jo jemo, kemične spojine. Da bi živeli dolgo in zdravo življenje ter da bi kar najbolj izkoristili svoj potencial, moramo uživati prave kemične snovi, se pravi hrano z ustreznimi hranilnimi snovmi.

Današnji nutricionisti bodo bolj verjetno svetovali nadziranje ravni holesterola kot pa dajali holistične in zdravorazumske nasvete v zvezi z zmernostjo. Požrešnost je bila nekoč greh, danes pa je debelost bolezen ali dejavnik tveganja za druge bolezni.

C

M

Y

CM

MY

CY

ksto

1

20. avg.. 12

11:43

Dietetika je predpisovala urejen slog življenja, ki ljudi ni usmerjal le pri hrani in pijači, ampak v zvezi z vsemi vidiki njihovega življenja, ki jih je mogoče uravnavati in vplivajo na naše dobro počutje. Od tega, kje so bivali, do fizične aktivnosti, vzorcev spanja, prebave, spolne aktivnosti in področja, ki ga današnja medicina povsem zanemarja, nadzora nad čustvi. Skratka, pri dietetiki je šlo tako za vrlino kot za telesno zdravje. Zdravniki so bolnikom svetovali, kaj naj jedo, kako naj živijo. Pa tudi, kakšne osebe naj bodo. Tradicionalni nasveti dietetike se danes lahko zdijo banalni, saj se osredotočajo skoraj le na zmernost. Priporočali so, naj bolniki ne jedo ne preveč ne premalo, naj spijo, kolikor je treba, a ne preveč, naj bodo fizično dejavni, a ne pretirano, naj nadzorujejo jezo in stres. Na pročelju Apolonovega templja v Delfih je pisalo »Ničesar preveč«, aristotelska filozofija pa je v zlati sredini videla pot k dobremu.

CMY

K

To spajanje medicine in moralnosti se zdi zdaj zaradi »znanosti prehranjevanja«, ki je v 19. in 20. stoletju izpodrinila tradicionalno dietetiko, naivno neznanstveno.

Thin

V antiki dietetika telesno zdravje in vrlina V antični grški in rimski medicini je šlo predvsem za preventivo. Režim prehranjevanja, ki bi ga lahko označili za dietetiko, je predpisoval slog življenja, ki naj bi ljudi ohranjal zdrave. Sicer so si zdravniki prizadevali storiti vse, da bi ozdravili bolnike, a dietetika je pomenila najpomembnejši del medicinske prakse. Prevladovalo je mnenje, da naj nekdo z zdravim načinom prehranjevanja nikoli ne bi Oglas_Vse dobro_129x179_TISK.pdf potreboval zdravljenja.

ck

Še pred kratkim so ta rek razumeli precej drugače, kar kaže na veliko spremembo v razmišljanju o prehrani in nas samih, spremembo, ki ima močne posledice za dandanašnje razprave o zdravju.

Zastarelo zdravilo Ob sedanjem norenju za čudežnimi dietami in večnem iskanju preprostih zdravil za zapletene bolezni se zmernost v vseh stvareh lahko zdi kot zastarelo zdravilo. Toda prepričanje dietetike, da sta zdravje in moralnost dve plati iste medalje, je globoko zakoreninjeno. Navsezadnje je krščanstvo požrešnost uvrstilo med sedem smrtnih grehov, zmernost pa je ena od glavnih kreposti. Zmernost, ki je dobra in koristna, je postala glavna ideja. S tem, ko je dietetika zdravniške nasvete utemeljila na mogočnih sistemih družbenih vrednot, je za stoletja oblikovala zdravniško misel. Zavračanje dietetike je pomenilo zavračanje moralne modrosti.

*Steven Shapin je profesor zgodovine znanosti na har vardski univerzi.

Znanost brez moralnosti Današnji nutricionisti bodo bolj verjetno svetovali nadziranje ravni holesterola kot pa dajali holistične in zdravorazumske nasvete o zmernosti. Požrešnost je bila nekoč greh, danes pa je debelost bolezen ali dejavnik tveganja za druge bolezni. Ker znanost, kot se zdi, napreduje tako, da pušča ob strani moralna vprašanja in se osredotoča na materialna vzročno-posledična razmerja, bi ta premik lahko razumeli kot napredek. Toda ločitev »dobrega« (prehranjevanje je dobro samo po sebi, torej smoter) od »koristnega« (prehranjevanje je sredstvo za zdravje) omejuje vpliv sodobnih nutricističnih spoznanj na vedenje ljudi in tako na koncu spodkopava cilj, ki je izboljšanje javnega zdravja. Debelost morda posledica upada družinskih obedov Zgodovinskih sprememb ni mogoče razveljaviti. Toda način, kako sodobne družbe obravnavajo nezmernost tako pri prehranjevanju kot sicer pri življenjskem slogu, zasluži vso pozornost. Ena od možnih razlag za naraščanje debelosti je na primer upadanje družinskih obedov, pri katerih se sicer otroci res lahko spodbujajo, naj pojedo več, a se jim lahko tudi reče, da so pojedli »več kot dovolj«. V kulturi sedanje hitre prehrane ljudje vse bolj uživajo hrano, ne da bi jih pri tem omejeval kritični pogled drugega. Ljudje jedo sami, družba pa skupaj razvija debelost. Čeprav ni preprostih rešitev za sedanja vprašanja v zvezi z načinom prehranjevanja, lahko sprejmemo skupno odločitev, da razmislimo ne samo o tem, kaj jemo, temveč tudi o načinu, kako jemo, in da priznamo, da je jesti skupaj samo po sebi vrednota. Morda je obed, ki ga delimo z drugimi, lahko dober pa tudi koristen za zdravje.


ZNANOST 21 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

»NINJA POLIMERI«

Majhni bojevniki proti trdoživim bakterijam Dr. Marjetka Conradi medicina-danes@finance.si

zdravljenje okuženih bolnikov včasih konča celo s smrtnim izidom.

Ljudje smo nenehno izpostavljeni napadom različnih tujih snovi ter mikro- oziroma nanoorganizmov, ki ogrožajo naše zdravje. Naloga našega imunskega sistema pa je, da te škodljivce prepoznava in uničuje. Pri večini ljudi imunski sistem svojo nalogo opravlja učinkovito, če pa se v telesu vseeno pojavi neravnovesje, moramo na pomoč poklicati medicino.

Odkritje novega materiala Znanstveniki se tako že vrsto let ukvarjajo z iskanjem rešitev za uničevanje bakterij, ki se ne odzivajo na zdravljenje s klasičnimi antibiotiki. Raziskovalci iz laboratorija IBM Research – Almaden v Kaliforniji so v sodelovanju s singapurskim Inštitutom za bioinženiring in nanotehnologijo v (nano)medicini naredili korak naprej, saj so odkrili novo obliko polimerov, ki proti antibiotikom odporne bakterije napadejo fizično in jih tudi uspešno uničijo. Pri IBM so sprva v sklopu razvoja polprevodniških čipov iskali nove možnosti mikroskopskega

Snovi z antimikrobnimi učinki, predvsem rastlinske izvlečke, ljudje uporabljamo že tisočletja. Prvi opisi delovanja teh snovi proti okužbam izvirajo že iz tradicionalne kitajske medicine in so stari več kot 2.500 let, poznali pa so jih tudi stari Egipčani in Grki. Prvi znanstveno podkrepljen antibiotik naravnega izvora penicilin pa smo dobili šele leta 1928. Zaradi velikega napredka farmacevtske kemije ter metod za proizvodnjo antibiotikov danes poznamo pisano paleto antibiotikov, ki v splošnem dobro služijo kot podpora našemu imunskemu sistemu. Antibiotiki bakterije uničijo in preprečijo njihovo razmnoževanje v določenem kemijskem procesu bodisi tako, da preprečijo sintezo celične stene bakterij, tvorbo beljakovin, ki jih te potrebujejo za preživetje, bodisi preprečijo pravilno predajo dednega zapisa med njihovim razmnoževanjem in podobno. Največja težava: odpornost Kljub temu pa se nekatere bakterije na zdravljenje z antibiotiki še vedno ne odzivajo, nekaj pa jih je odpornost razvilo sčasoma. Raziskave so pokazale, da se bakterije proti antibiotikom branijo različno. Nekatere oblike bakterij začnejo tvoriti snovi, ki uničijo antibiotik, preden lahko ta uniči njih, nekaterim se spremeni sestava celične stene, ki je odporna proti določenim antibiotikom, nekatere pa antibiotik izločijo iz sebe. Poleg tega danes vemo tudi, da vsako jemanje antibiotikov poveča možnost nastajanja in preživetja odpornih bakterij, zato je pomembno, da antibiotike jemljemo le takrat, ko jih res potrebujemo, in da jih jemljemo v pravilnih odmerkih. Trdoživa MRSA Ena izmed trdoživih bakterij, ki že desetletja povzroča dodatne preglavice bolnikom v bolnišnicah, tudi osebju, staršem šoloobveznih otrok ter obiskovalcem telovadnic, fitnesov, je na primer proti meticilinu odporna Staphylococcus aureus (MRSA). To je bakterija, ki je pogosto na koži zdravih ljudi, posebej rada pa se zadržuje na temnih, vlažnih in poraščenih delih našega telesa, na primer v nosu, kožnih gubah in podobno. Povzroči lahko blage okužbe ran pa tudi resne in obsežne okužbe krvi ali pljučnico. Ker je razvila odpornost proti antibiotiku meticilin in pogosto tudi drugim oblikam antibiotikov, se

jedkanja na silicijevih rezinah. Odkrili so material, ki v posebnih pogojih tvori polimerno strukturo z določenim elektrostatskim nabojem, kar je osnova za mikroskopsko jedkanje. Ko takšen polimer pride v stik s površino rezine, jo nabije z ustreznim nabojem, ustvari se električno polje, ki s površine odklanja ione in tako omogoči »jedkanje« na veliko manjši skali, kot je bilo to možno do zdaj. Protibakterijski bojevniki Ker se je polimer uspešno obnesel v tehnologiji čipov, so znanstveniki iz IBM razmišljali naprej. Ali obstaja še kakšna druga aplikacija, kjer bi lahko uporabili lastnosti na novo odkritega materiala? Izkazalo se je,

Ninja polimeri se ob stiku z vodo ali ko vstopijo v naš krvni obtok najprej združijo v nove, biokompatibilne in biorazgradljive nanostrukture. Nato na osnovi elektrostatskega privlaka poiščejo okužene celice in jih napadejo. ODPORNOST BAKTERIJ Ena izmed trdoživih bakterij je proti meticilinu odporna Staphylococcus aureus (MRSA).

da se »ninja polimeri«, kot so jih poimenovali, ko pridejo v stik z vodo ali ko vstopijo v naš krvni obtok, najprej združijo v nove, biokompatibilne in biorazgradljive nanostrukture. Te nato na osnovi elektrostatskega privlaka poiščejo okužene celice, ne da bi pri tem poškodovale tudi zdrave celice, ki tako še naprej nemoteno zagotavljajo prenos kisika po telesu. Dr. James Hedrick, vodilni znanstvenik s področja organskih materialov pri IBM Research – Almaden, pravi, da te posebne »lepljive« nanostrukture delujejo povsem drugače kot antibiotiki. Učinkujejo namreč na podlagi posnemanja delovanja našega imunskega sistema. Polimerna nanostruktura se, ko najde okuženo celico, prilepi na membrano bakterije, jo tako destabilizira in povzroči njen razpad. Hedrick ob tem poudarja, da je verjetnost, da bi bakterije razvile odpornost proti tem polimerom, zelo majhna, saj polimeri bakterijo napadejo fizično (se nanjo prilepijo), in ne na podlagi kemijskega procesa sproščanja zdravilne učinkovine. Poleg tega se po opravljeni misiji polimeri biorazgradijo brez stranskih učinkov in se prav tako ne kopičijo v organih. Ninje v zobnih kremah Po mnenju znanstvenikov iz IBM ti »ninja polimeri« obetajo tudi na

področju sistematične dostave zdravilnih učinkovin do želenega mesta v telesu, uporabni pa bi lahko bili še v izdelkih za osebno higieno ali celo v navadnih čistilnih sredstvih. Z nadaljnjimi raziskavami bi tako lahko v našem bivanjskem prostoru ustavili širjenje protimikrobnih agentov, ki jih najdemo povsod, tako v zobni kremi kot tudi v oblačilih. Dr. Hedrick o možnosti uporabe »ninja polimerov« pravi: »Pomislite na zobno kremo in ustno vodo. Po uporabi jo izpljunemo v umivalnik, nato obogatena z raznimi protimikrobnimi sredstvi potuje v odtok in konča bodisi v rekah, oceanih bodisi na kmetijskih obdelovalnih površinah. Krog je sklenjen, če protimikrobna sredstva končajo na vašem krožniku. Naši polimeri pa opravijo svoje delo in nato varno izginejo.« Dr. Yiyan Yang, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za bioinženiring in nanotehnologijo v Singapurju, pa je ob odkritju dejal, da z uporabo novih nanostruktur lahko ponudijo vitalne terapevtske možnosti zdravljenja okužb tako z MRSA kot tudi z drugimi, še zahtevnejšimi bakterijskimi okužbami. »To nadvse dramatično odkritje pomeni tudi korak naprej v konvencionalnih metodah dostave zdravilnih učinkovin v telesu,« je še dejal znanstvenik.


22 PROMOCIJA www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

Doc. dr. Samo Zver, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana, pojasnjuje značilnosti in načine zdravljenja diseminiranega plazmocitoma

V hematologiji diseminirani plazmocitom ni redka bolezen »Pred 15 leti so bolniki po odkritju diseminiranega plazmocitoma v povprečju živeli manj kot tri leta. Danes se okvirno preživetje bolnikov, ki jih zdravimo z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic in novimi zdravili, približuje sedmim letom,« pojasnjuje doc. dr. Samo Zver, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana.

Foto: Irena Herak

Kakšna bolezen je diseminirani plazmocitom?

Diseminirani plazmocitom je rakava krvna bolezen, za katero je značilno nenadzorovano razmnoževanje podvrste limfocitov. Če so slednji normalni, jih imenujemo plazmatke. Zdrave plazmatke tvorijo protitelesa različnih vrst, ki nas ščitijo predvsem pred bakterijskimi okužbami. Plazmocitomske celice so rakavo spremenjene plazmatke, ki tvorijo samo eno vrsto protitelesa ali pa le del protitelesa. To imenujemo monoklonalna beljakovina, ki je v človekovem telesu nekoristna. Bolezen velja za neozdravljivo, vendar pa nove možnosti zdravljenja ponujajo boljše rezultate zdravljenja, lahko dolgoletna obdobja, ko bolezen bolniku ne povzroča težav, in omogočajo daljše preživetje.

Kako pogosto se pojavlja diseminirani plazmocitom?

V hematologiji diseminirani plazmocitom ni redka bolezen. V svetu se pojavlja okvirno tako pogosto kot v Sloveniji. Iz lastnih podatkov za obdobje 2008–2011 vemo, da je incidenca te bolezni v Sloveniji 58 novih bolnikov na milijon prebivalcev za obdobje enega leta. To pomeni od 110 do 120 novih bolnikov na leto. V ljubljanski regiji je hematološka služba najbolj razvita v Sloveniji. Enako velja tudi za izobraževanje zdravstvenega osebja, ki deluje na področju hematologije. Tako bolezen mnogokrat že na primarni ravni prepoznamo prej kot drugje oziroma bolniki prej pridejo do hematologa, ki postavi diagnozo. Zato v ljubljanski regiji ugotavljamo še nekoliko večjo incidenco bolezni kot drugje v Sloveniji.

Kdo zboleva za to boleznijo?

Za to boleznijo praviloma obolevajo starejši. Verjetnost, da oseba zboli za diseminiranim plazmocitomom, se s starostjo povečuje. Povprečna starost ob postavitvi diagnoze je nekoliko nižja od 70 let. Redko bolezen odkrijemo tudi pri mlajših osebah. Nekaj naših bolnikov je starih tudi 30 ali 40 let. Pogosteje zbolijo moški. Bolezen ni dedna, se pa v nekaterih družinah lahko pojavlja pogosteje, vendar brez vzorca dedovanja.

Ali lahko negativni vplivi iz okolja povečajo možnost, da zbolimo za diseminiranim plazmocitomom?

Okoljski dejavniki, kot so hrana, alkohol, onesnažen zrak, stres, naj ne bi vplivali na pojav te bolezni. Možnosti, da zbolite za to boleznijo, pa se povečajo, če ste bili že kdaj zdravljeni s citostatiki ali z obsevanjem z ionizirajočimi žarki, kar se uporablja pri zdravljenju nekaterih rakavih bolezni. Diseminirani plazmocitom v teh primerih praviloma nastane šele vrsto let po omenjenem zdravljenju.

Za zdaj v Sloveniji z dostopom do zdravil za bolnike nimamo težav in upamo, da bo tako tudi ostalo.

Zadnja štiri leta v zdravljenje diseminiranega plazmocitoma rutinsko vključujemo tudi nova tarčna zdravila. Njihova generična imena so bortezomib, talidomid in lenalidomid. Vsa pomenijo ogromen korak v podaljšanju preživetja bolnikov, pravi doc. dr. Samo Zver, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana.

Kakšna so znamenja plazmocitoma?

diseminiranega

Težave, s katerimi se srečujejo bolniki, lahko delimo na več posamičnih sklopov. Zaradi slabokrvnosti, ki bolnike sprva spremlja zaradi bolezni, kasneje pa je lahko posledica zdravljenja, so bolniki utrujeni, brez prave moči, večino dneva prespijo. Utrujenost se lahko stopnjuje do te stopnje, da nekateri bolniki le s težavo opravljajo tudi najbolj enostavna dnevna opravila – denimo pot do stranišča, gibanje po stanovanju. Zaradi slabokrvnosti imajo vrtoglavico ali celo izgubijo zavest. Drug pogost sklop simptomov, povezanih s to boleznijo, so skeletne bolečine. Bolniki imajo lahko nepojasnjeno in praviloma napredujočo bolečino v tako imenovanih nosilnih delih skeleta, to je v hrbtenici – predvsem ledveni in prsni del –, kolkih ali medenici. Bolečina se praviloma povečuje ali pa se širi tudi na področja skeleta, ki sprva niso boleli. Jakost bolečin se pogosto hitro stopnjuje, prave razlage za njihov nastanek in hitro poslabšanje pa bolnik pogosto nima.

Upanje obstaja! Čeprav je diseminirani plazmocitom resna in neozdravljiva krvna bolezen, obdobju zdravljenja pogosto sledi obdobje, ko bolnik zdravljenja ne potrebuje. To je obdobje stabilne bolezni ali tako imenovane remisije krvne bolezni. Tako obdobje neredko traja tudi vrsto let. Razumljivo je, da je bolezen težko pozabiti, vendar svetujemo bolnikom, da v obdobju remisije odmislijo bolezen in uživajo življenje. V 10 do 15 odstotkih primerov lahko remisija diseminiranega plazmocitoma traja tudi do 10 let in več. V tem času se bolnik počuti dobro, ne kaže znamenj bolezni in ne potrebuje zdravljenja, temveč le občasne kontrole pri hematologu. Skratka, upanje obstaja!


obzorje 23 www.medicina-danes.si Medicina in ljudje, ponedeljek, 10. SEPTEMBRA 2012, ČETRTA številka

HIDRACIJA OB DOLGOTRAJNEM NAPORU

Imam diseminirani plazmocitom. Kaj je značilno za to bolezen?

Kakšne možnosti zdravljenja so na voljo? Kakšni zapleti se lahko pojavijo?

Kako naj živim s to boleznijo? Kje naj iščem podporo in pomoč?

Moj nasvet, ki ga dam svojim bolnikom, je, da se je treba sprijazniti, da sam ne moreš vplivati na potek bolezni. Na žalost se »vse, kar pomaga«, dobi samo pri zdravniku. Naslednji sklop so pogoste okužbe. Praviloma gre za bakterijske okužbe. Sorazmerno pogosto bolnik preboli več zaporednih pljučnic v kratkem obdobju – v obdobju enega leta na primer kar trikrat zboli za pljučnico, za katero pa ne odkrijemo nobenega primarnega vzroka. Najbolj pogoste so bakterijske okužbe dihal, sledijo okužbe sečil. Nazadnje je pogosto okvarjeno tudi delovanje ledvic. Bolniki lahko opazijo motnje v odvajanju urina, količina urina se zmanjša, poveča se telesna teža brez pravega razloga in pojavijo se otekline. Sprva otečejo noge oziroma goleni, kasneje pa se tekočina lahko kopiči v vsem telesu bolnika.

Kakšne načine zdravljenja poznamo?

Včasih smo imeli na voljo le klasično kemoterapijo in preživetje bolnikov ni bilo dolgo. Pred 15 leti pa smo v Sloveniji in tudi drugod po svetu začeli zdraviti z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Slednja je pomenila velik napredek v zdravljenju te bolezni, saj smo lahko bolnikom prvič značilno podaljšali življenje in tudi preprečili marsikateri zaplet ali poslabšanje bolezni. Zadnja štiri leta pa v zdravljenje rutinsko vključujemo tudi nova tarčna zdravila. Njihova generična imena so bortezomib, talidomid in lenalidomid. Vsa pomenijo ogromen korak pri podaljšanju preživetja bolnikov in lajšanju njihovih težav. Za zdaj v Sloveniji z dostopom do zdravil za bolnike nimamo težav in upamo, da bo tako tudi ostalo. V prihodnje pričakujemo še nekaj novih zdravil, s katerimi bomo verjetno lahko še dodatno podaljšali življenje zdravljenih bolnikov. Pomemben del zdravljenja je tudi lajšanje simptomov bolezni, tako imenovano simptomatsko zdravljenje. Sem sodi zdravljenje slabokrvnosti, bolečin v skeletu in preprečevanje zapletov, povezanih s skeletom, zdravljenje ledvične bolezni in podobno.

Za koliko se je bolnikom z diseminiranim plazmocitomom v zadnjih letih podaljšal čas preživetja?

Pred 15 leti so bolniki po odkritju bolezni v povprečju živeli manj kot tri leta. Danes se okvirno preživetje bolnikov, ki jih zdravimo z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic in novimi zdravili, približuje sedmim letom. Gre za pomembno podaljšanje preživetja.

Tekočina pomaga, kadar hrane ni dovolj Nataša Medvešček natasa.medvescek@finance.si

Hiperhidracija lahko pomeni večje tveganje za zdravje športnikov kot dehidracija, ugotavljajo v dveh člankih, objavljenih v ugledni medicinski reviji British Medical Journal (BMJ).

v telesu,« razkriva Noakes, ki je pretekel že več kot 70 maratonov in ultramaratonov. Če se količina vode v telesu poveča za samo dva odstotka, presežek te življenjsko pomembne količine vodi v splošni edem, nadaljuje. Še večje količine pa povzročijo zmedo, krče, komo in v najslabšem primeru (zaradi zastoja dihanja) celo smrt. Prepričanje, da kolaps povzroči dehidracijo, številni izkoriščajo za promocijo neresnične znanosti o hidraciji, predvsem za promocijo športnih pijač, poudarja znanstvenik. »A športniki, ki kolapsirajo, niso niti bolj vroči niti bolj dehidrirani kot njihovi sotekmovalci, ki isto športno aktivnost končajo brez težav,« pravi Noakes.

»Dehidracija le redko povzroči kolaps športnika med vadbo ali tekmo. V večini primerov je krivec s športno aktivnostjo povezana posturalna hipotenzija (sprememba krvnega tlaka, ki se lahko zgodi tudi, ko na hitro vstanemo, op. a.),« trdi dr. Tim Noakes z univerze v Cape Townu v Južni Afriki. Prva pomoč za okrevanje v takšnem primeru naj bo položaj, v katerem Znanost o hidraciji, osnova za trženje Na sodelovanje med zdravstveno stroko in je glava obrnjena navzdol, svetuje, ne pa vnos industrijo, ki ponuja športne napitke, je v drugem tekočine. članku BMJ opozorila avtorica Deborah Cohen. Zmota stara več desetletij »Podjetja sponzorirajo raziskave in znanstveVeč kot 40 let so ljudje zmotno verjeli, da nike, ki so razvili že celo znanstveno disciplino morajo piti, da preprečijo žejo in so optimalno o hidraciji. Ti isti znanstveniki nato svetujejo hidrirani, dodaja. »V resnici pa je lahko usodno vplivnim športnim medicinskim organizacijam, že razmeroma majhno povečanje količine vode ki razvijajo in dajejo smernice,« razkriva.

Kaj lahko storijo bolniki sami, da si olajšajo simptome bolezni?

Moj nasvet, ki ga dam svojim bolnikom, je, da se je treba sprijazniti, da sam ne moreš vplivati na potek bolezni. Na žalost »vse, kar pomaga«, dobijo samo pri zdravniku. Zato je prav, da se dosledno držijo režima zdravljenja in drugih navodil zdravnika. Sočasno je prav, da bolnik bolezen dobro pozna, predvsem njene mogoče zaplete in težave. Sem sodijo tudi neželeni učinki zdravil, s katerimi krvno bolezen zdravimo. Ključen je pogovor z zdravnikom, ki bolniku razloži vse omenjeno. V zadnjih letih pa so v veliko pomoč knjižice za bolnike o bolezni in spletna stran www.plazmocitom.si. Z njihovo pomočjo lahko bolnik najde dodatne informacije o bolezni in tudi njenem zdravljenju. Tako pridobljeno znanje lahko nato nadgradi z dodatnimi vprašanji za zdravnika ob naslednjem obisku v ambulanti. Prav je, da se z boleznijo na tak način seznanijo tudi bolnikovi svojci.

Ali lahko bolnik ohrani svoj način življenja?

Pri diseminiranem plazmocitomu ni trdnih pravil, kako naj bi živeli bolniki s to boleznijo. Vsak ima sebi lastno bolezen in prizadetost organskih sistemov v telesu je lahko povsem različna kot tudi različno intenzivna. Zato je vsak potek bolezni drugačen in tudi vodeče težave bolnikov so zato povsem različne. Posebna dieta se za bolnike s to boleznijo ne priporoča. Veljajo splošna navodila za zdravo prehrano, pomembno pa je, da bolnik ne postane prekomerno prehranjen. Prekomerna telesna teža namreč dodatno obremeni skelet, ki je že tako prizadet zaradi krvne bolezni. Debelost tako lahko izrazito poveča nevarnost patoloških zlomov skeleta in tudi poveča bolečine. Fizične dejavnosti naj bo toliko, kot bolniku ustreza oziroma kolikor mu dopušča telo. Vsekakor ta ne sme poslabšati skeletnih bolečin. Odsvetujemo agresivne športe, kjer lahko pride do poškodb skeleta, kot so borilne veščine, smučanje, nogomet, košarka in podobni športi. Priporočamo hojo, kolesarjenje in plavanje. Zaradi nevarnosti okužb odsvetujemo obiske krajev in prireditev, kjer se zbira veliko ljudi. Bolnik naj se izogiba tudi osebam, ki so trenutno bolne oziroma prebolevajo okužbo. Bolnik se mora zavedati, da je zaradi krvne bolezni njegov imunski sistem oslabljen.

Razkritje: Objavo prispevka je naročilo in omogočilo podjetje Janssen. Njegova vsebina ni del uredniške vsebine časopisa Medicina in ljudje. Prispevek odraža mnenje intervjuvanca in ne nujno podjetja Janssen.

KOLESAR Jeseničan Tadej Blatnik je letos zmagal ultramaratonsko preizkušnjo dirke po Švici. Med dirko je s tekočino nadomeščal tudi hrano.

Ob dolgotrajnem naporu, rekreaciji, kakršna je denimo daljši tek, maraton ali več ur trajajoča vožnja s kolesom, je hidracija zelo pomembna. Nekaj nasvetov za tiste, ki se ukvarjajo s športom, daje kolesar Tadej Blatnik, ki se v zadnjih dveh letih ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem. Tadej je lani in letos v kategoriji dvojic zmagal na Dirki okoli Slovenije, ki je trajala približno dva dni in dve noči. Zmagal je tudi na dirki okoli Pohorja, njegova zadnja zmaga pa je bila konec avgusta na Dirki po Švici oziroma slovitem TorTouru, kjer je zmagal v dvojicah skupaj s kolegom Urošem Komacem. V 18 urah je prevozil 580 kilometrov. »Spil sem približno plastenko tekočine na uro, torej približno 15 litrov tekočine. Pil sem dva različna energetska napitka, in sicer hidratni napitek in napitek, ki vsebuje čiste elektrolite. Ena mešanica je imela k izotoniku dodanih malo hidratov, druga pa je bila čisti izotonični napitek. Dirka po Švici je taka preizkušnja, kjer je pomembno, da vnašaš hidrate tudi s tekočino, saj s hrano ne moreš nadomestiti vse porabljene energije. Predvsem že pozneje,

ko ti zaradi napora nobena hrana ne ustreza. Vreme v Švici je bilo sicer idealno za kolesarjenje, sončno, ne pretirano vroče, saj smo veliko kolesarili na gorskih prelazih. Pasja vročina je bila le v dolini, a največ šest ur na dan. Ponoči je bila temperatura najboljša, okoli 15 stopinj Celzija, tako da je telo izgubljalo najmanj tekočine ter energije za ogrevanje in delovanje,« razlaga Tadej. Rahle težave je imel s prebavo, zakaj, mora še ugotoviti, a kot kaže, slabo prenaša maltodekstrin, kompleksen ogljikov hidrat, ki se v telo precej dobro in hitro absorbira, zato je priljubljen napitek vzdržljivostnih športnikov. »Proti koncu preizkušnje sem imel tako ali tako dovolj teh praškov in sem pil v glavnem samo še navadno vodo, težav zaradi tega še nisem imel,« pravi. Kaj svetuje rekreativnim športnikom? »Hidracija je pri športu, sploh vzdržljivostnem, najpomembnejša. Nujno je, da ob naporu vnašamo v telo vsaj liter tekočine na uro, tudi če žeje ne čutimo. Če zamudimo z vnosom, za rehidracijo potrebujemo več časa, telo si ne opomore hitro, pa tudi rekreacija nam ni več v tak užitek,« pravi L. B. P. Tadej.


POSLOVNA PONUDBA Finance PREMIUM: print & digital

Celotna vrednost paketa*: 791 Prihranek*: 411,50 Za vas: 379,50 ali

35,90/m e se c

080 15 80

narocnine@finance.si www.finance.si/narocam

Novo!

Top ponudba Finance PREMIUM: PRINT & DIGITAL

Finance PRINT

Finance DIGITAL & Finance WEEKEND

Finance DIGITAL

Mesečna naročnina (ob vezavi za 12 mesecev)

35,90

32,90

27,90

27,90

Letna naročnina

379,50

329,50

279,50

279,50

Mesečna naročnina brez vezave**

35,90

32,90

27,90

27,90

Dostava časnika Finance do 7. ure zjutraj po Sloveniji NOVO! Dostava petkove izdaje s prilogo Finance Weekend NOVO! Dostava mesečnih revijalnih prilog: F Trendi, F P&P in F Nasveti On-line dostop do tiskane verzije časnika Finance Neomejen spletni dostop do posebnih vsebin samo na www.finance.si NOVO! Poslovni dnevnik Finance na iPadu NOVO! Preverite svoje partnerje - neomejeno do storitve Finance mini.FI-PO Spletni oglasni prostor na portalu finance.si v vrednosti 120 EUR z DDV

KODA za prevzem KUPONA v vrednosti 120 EUR z DDV za nakup na www.enaa.com*** *Skupna vrednost paketa in posledično prihranek sta simbolična, saj vseh storitev in produktov ni možno samostojno kupiti na trgu. V skupno vrednost je všteto letno prejemanje poslovnega dnevnika Finance skupaj z novo prilogo Finance Weekend na izbrani naslov v Sloveniji, popolni spletni dostop do vseh vsebin na www.finance.si, tudi prek iPada in iPhona, neomejen dostop do storitve Finance I mini.FI-PO, popust pri nakupu spletnega oglasnega prostora na www.finance.si v vrednosti 120 EUR (z DDV) ter KODA za prevzem KUPONA ugodnosti v spletni trgovini www.enaa.com v vrednosti 120 EUR. Znesek računa je odvisen od števila delovnih dni v posameznem obdobju. Ponudba velja do 31.12.2012. **Naročniki ob mesečnem plačilu naročnine na Časnik Finance, brez 12-mesečne vezave, ne dobijo KODE za prevzem KUPONA v vrednosti 120 EUR za nakup na www.enaa.com. ***Naročniki, ki izberejo naročniški paket Finance z 12-mesečno vezavo, so seznanjeni, da je nakup kode v vrednosti 5 EUR z DDV pogoj za prevzem kupona ugodnosti v vrednosti 120 EUR z DDV. Odpoved naročniške pogodbe je treba posredovati pisno, lahko po elektronski pošti, in začne veljati v treh delovnih dneh od prejema odpovedi. Obdobje vezave se podaljša za obdobje mirovanja naročniškega razmerja ali posamezne storitve in za obdobje začasne zamrznitve prejemanja časnika zaradi razlogov naročnika. Pri enostranski odpovedi naročniškega razmerja, za katero se odloči Časnik Finance, d. o. o., zaradi kršitev naročnika ali drugih razlogov (npr. stečaj), skladno z veljavno zakonodajo, velja dogovorjena pogodbena kazen. Naročniku, ki izbere naročniški paket Finance z 12-mesečno vezavo, se ob prenehanju naročniškega razmerja zaračuna tudi pogodbena kazen iz morebitnih drugih posebnih dogovorov k sklenjeni naročnini, kot je koriščenje vrednostnega kupona na www.enaa.com (v vrednosti 120 EUR z DDV), če obdobje vezave ob prenehanju pogodbe še ni minilo. Vse vrednosti so v EUR.

MEDICINA IN LJUDJE  

Posebna izdaja

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you