Art@CraftEurope2012 ROKODELSKA RAZSTAVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO SLOVENJ GRADEC
18.4.–31.5.2012
KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI KLAGENFURT/ CELOVEC
16.8.–15.9.2012
STADTHAUS KLAGENFURT, ÖSTERREICH
Izdajatelj / Published by: Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5 2380 Slovenj Gradec Slovenija za / for Mestna občina Slovenj Gradec: mag. Lidija Požgan Kurator razstave in besedilo / Exhibition curator and author of the text: prof. dr. Janez Bogataj Art direction in oblikovanje / Art direction and design: Edi Berk / KROG, Ljubljana Fotografija / Photographs by: Tomo Jeseničnik Lektoriranje / Language editing: Irena Destovnik Murray James Bales Kristina Vorbach Prevod / Translation: Marjana Karer Borut Novinec Kristina Vorbach Realizacija / Production: KROG, Ljubljana 2012
Razstava Art@Craft Europe 2012 je del čezmejnega projekta DUO Kunsthandwerk, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007—2013.
* Informacije / Information: Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, SI-2380 Slovenj Gradec T: +386 (0)2 88 12 116 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Celovška 71, SI-1000 Ljubljana T: +386 (0)1 58 30 500 Podjetniški center Slovenj Gradec Ronkova 4, SI-2380 Slovenj Gradec T: +386 (0)2 88 42 927
Avstrija / Austria
Latvija / Latvia
Belgija / Belgium
Litva / Lithuania
Ciper / Cyprus
Madžarska / Hungary
Estonija / Estonia
Portugalska / Portugal
Irska / Ireland
Slovaška / Slovakia
Italija / Italy
Španija / Spain
Slovenija / Slovenia
Prof. dr. Janez Bogataj kurator razstave
KULTURNA DEDIŠČINA ZNANJ IN VEŠČIN TER SODOBNI EVROPSKI USTVARJALNI IZZIVI THE CULTURAL HERITAGE OF KNOWLEDGE & SKILLS AND CONTEMPORARY EUROPEAN CREATIVE CHALLENGES Prof Janez Bogataj, PhD Exhibition Curator
∂
Kulturna dediščina znanj in veščin ter sodobni evropski ustvarjalni izzivi
The cultural heritage of knowledge & skills and contemporary European creative challenges
Prof. dr. Janez Bogataj, kurator razstave
Prof Janez Bogataj, PhD, Exhibition Curator
Leta 1977 je mesto Slovenj Gradec gostilo »1. slovensko razstavo domače in umetne obrti«. V Galeriji likovnih umetnosti so razstavili rokodelske izdelke in s tem tudi Slovenj Gradcu omogočili bienalno sejemsko dejavnost. Seveda pa že prva razstava ni bila le sejemski prikaz sočasne rokodelske ustvarjalnosti, ampak je imela širše poslanstvo: opozoriti je želela na velike in različne ustvarjalne možnosti ter rokodelcem, ki so bili v takratni družbeni ureditvi razumljeni le kot nekakšen reprezentativni privesek v siceršnjem razvijajočem se industrijskem vzdušju, zagotoviti ustrezne delovne, statusne in ekonomske pogoje. Nekateri politiki so poudarjali, da se zavedajo vloge in mesta umetnostne in domače obrti v okviru malega gospodarstva, saj je ta dejavnost nepogrešljiv element v kompleksni gospodarski in turistični ponudbi. Še več, umetnostna in domača obrt, spodbujana in zasnovana z jasnim konceptom, z utemeljitvijo in dokazom o njeni izvirnosti, je pomemben element v ponazoritvi razvoja določene narodne skupnosti. Vendar je vse do danes ostalo le pri lepih besedah! Leto 1977 je kljub temu »rojstno leto« nove dobe razvoja rokodelskih dejavnosti v Sloveniji, ki so bile do tedaj že v delnem zatonu. Predvsem ni bilo niti ustreznega prenosa bogatih tehnoloških in oblikovalskih znanj niti strokovnega vrednotenja izdelovanja, kar naj bi pomembno vplivalo na raz-
∂
lične oblike zaposlovanja in omogočalo nove vire zaslužka. Tako je bilo stanje v Sloveniji kot eni od republik nekdanje Jugoslavije. V drugih vzhodnoevropskih socialističnih državah so razvijali rokodelske dejavnosti v državnih združenjih in zadrugah. Njihova velika prednost je bila, da so imeli ustrezne strokovne temelje in vodstva, predvsem pa se je znanje ustrezno prenašalo na mlajše generacije, kar se je npr. v Sloveniji po drugi svetovni vojni postopoma opuščalo; izjema je bila le Čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje od leta 1876 do danes. Seveda so bili rokodelski izdelki močno zastopani v državnih promocijah in identifikacijah, rokodelce in njihove izdelke so vključevali v najrazličnejše turistične vsebine, vendar bolj kot posebnost ali nostalgično spogledovanje s preteklostmi. Zahodna Evropa je nadaljevala razvoj tako individualnih delavnic kot tudi kreativnih skupin. Svojevrsten model poznajo skandinavske dežele, ki so razvile visoko raven razpoznavnega ali identitetnega oblikovanja, temelječega prav na bogatih tehnoloških in kreativnih izkušnjah rokodelske kulturne dediščine. Pomembno za nadaljnji razvoj rokodelskih dejavnosti v Zahodni Evropi je bilo vključevanje rokodelcev v mednarodne, tudi lokalne in krajevne sejemske prireditve, med katerimi naj še posebej izpostavim sejma Handwerksmesse in Heim u. Handwerk (H+H) v Münchnu.
∂
In 1977, the town of Slovenj Gradec hosted the “First Slovenian Art&Craft Exhibition”. When art&craft products were put on display in its Gallery of Fine Arts, Slovenj Gradec was offered the possibility of embarking on a biennial fair activity. However, the first show not only aimed to showcase contemporary art&craft creativity, but also had a broader mission: to highlight the considerable and varied creative possibilities and to provide artisans, whose role in the then social system was that of an appendage to the otherwise upbeat industrial atmosphere, appropriate conditions in work, status and economic terms. Some politicians claimed to be aware of the role and position of arts and crafts within small industry, acknowledging this activity to be a key element in the complex economic and tourist capacities on offer. Moreover, if arts and crafts are promoted and planned according to a clear concept as well as justified and certified as original, they are an important element of guiding the development of any national community. To date, however, these have simply remained lovely words. 1977 in Slovenia nevertheless marks the “birth year” of a new age for art&craft activities which had, by that time, already started to decline. What were lacking in particular were both the appropriate transfer of considerable skills in technology and design, and practices of expert evaluation which should
∂
have provided significant employment possibilities and new income sources. Such was the situation in Slovenia, one of the republics of former Yugoslavia. As regards other Eastern European socialist countries, arts and crafts were being developed under the auspices of national associations and co-operatives. They had the great advantage of having appropriate expert bases and management and, in particular, suitable channels for transferring the related knowledge to younger generations. In Slovenia, however, such channels were gradually abandoned after World War Two, with the only exception being the Idrija Bobbin Lace School which has been operating without interruption since 1876. Art&craft products nevertheless played an important role in Slovenia’s promotional and identification-oriented efforts, with artisans and their work being included in many tourist contexts, although only as a peculiarity and to evoke nostalgia. Western Europe promoted the development of both individual workshops and creative groups. A special model evolved in Scandinavian countries which have achieved a high level of recognition or identity for design based particularly on the rich technological and creative experience of the cultural heritage in arts and crafts. The inclusion of artisans in international and both local and community fairs was very important for the further development of art&craft activities in Western Europe.
V
sa naslednja leta se je v Sloveniji orala ledina in šele v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja je država rokodelcem namenila nekaj zelo skromnih, komaj omembe vrednih statusnih stimulacij (npr. leta 1992 v novem Zakonu o prometnem davku). V nadaljevanju je bil izdelan strokovni sistem vrednotenja, ocenjevanja in označevanja rokodelskih izdelkov (1994) in na tej podlagi smo v devetdesetih letih 20. stoletja razvili in postavili blagovno znamko »Rokodelstvo Art&Craft Slovenija«. Začeli smo sistematično strokovno ocenjevati izdelke in označevati tiste, ki jih Strokovna komisija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije še danes izbira v krog najbolj vsestransko kakovostnih. Vsi kakovostni izdelki so označeni z razpoznavnim znakom, kar postopoma ureja ponudbo na trgu in ustvarja določeno razpoznavnost. Strokovna komisija ocenjuje izdelke celo leto, razen v juliju in avgustu. Odziv je izjemen, saj rokodelci in drugi izdelovalci mesečno pošljejo v ocenitev tudi po sto izdelkov. Tako so postajale bienalne razstave v Slovenj Gradcu (nekaj jih je bilo tudi v Ljubljani) prikazi dvoletne kakovostne ustvarjalnosti in pomemben dogodek za trženje izdelkov. Posameznim avtorjem, ki so zaokrožili svoje delo z življenjskimi ustvarjalnimi dosežki in opusom, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, lastnica in glavna organizatorka razstav, začela podeljevati nazive za odličnost »Zlata vitica«. Sistem skrbi za ohranjanje in razvoj rokodelskih dejavnosti, ocenjevalni kriteriji za ocenjevanje izdelkov in organizacija bienalnih razstav pa so pomembni slovenski dosežki, ki so bili deležni tudi ustrezne mednarodne pozornosti. Leta 2001 je bil v Sloveniji narejen še en poskus ureditve stanja na področju rokodelskih dejavnosti. Izdelan je bil sistem s približno 13–14 regionalnimi in delno tudi tematskimi rokodelskimi centri in osrednjim centrom v Ljubljani. Osrednji center naj bi imel povezovalno, promocijsko in izobraževalno vlogo, regionalni centri pa naj bi razvijali za določena območja značilne rokodelske dejavnosti. Namenjeni bi bili pretežno mladim rokodelcem in bi delovali po principu bivalnih ateljejev oz. rokodelskih delavnic. Trdno zgrajeni sistem bi ponujal številne aplikativne možnosti pri prenosu znanj, oblikovalski nadgradnji, v turizmu, idr. Sistem je bil že v fazi prvih uresničitev, vendar sta njegovo dinamično nadaljevanje zavrla neodločnost in (politično) vmešavanje. Kljub temu se danes v Sloveniji lahko pohvalimo z nekaterimi zametki regionalnih centrov v Veržeju, Škofji Loki, Ribnici, Sežani, Idriji, Moravčah, Slovenj Gradcu, delno tudi v Kropi in Slovenski Bistrici.
∂
A
ll the years that followed meant the breaking of new ground. It was only in the 1980s and 1990s that the government started to provide very modest, almost negligible incentives in terms of status (e.g. in the new Sales Tax Act of 1992). Later, a system for evaluating, assessing and marking art&craft products was set up (1994), resulting in the 1990s in the “Rokodelstvo Art&Craft Slovenia” brand name. Products started to be systematically evaluated according to expert criteria. Those which have been selected by the expert commission at the Chamber of Craft and Small Business of Slovenia as possessing the most all-round quality are now appropriately marked. Since all products satisfying certain quality criteria are marked with a recognisable label, the respective market has progressively started to be regulated and, in addition, a notable level of recognisability has been achieved. Products are assessed by the expert commission throughout the year, except in July and August. The response has been amazing, with up to 100 products being received per month. At the same time, the biennial exhibitions in Slovenj Gradec (some were also held in Ljubljana) started to act as a showcase of high-quality creativity, spanning a period of two years, and an important opportunity for marketing the products concerned. Some authors, whose work has been complemented with lifetime creative achievements and oeuvre, were awarded “Golden Tendril” excellence titles by the Chamber of Craft and Small Business of Slovenia, which is the owner and main organiser of the exhibitions. The system aims to maintain and develop art&craft activities. Another attempt at regulating the situation with regard to art&craft activities in Slovenia came in 2001. A system comprising approximately 13–14 regional and partly also thematic art&craft centres with the main centre in Ljubljana was set up. Whilst the main centre was to be tasked with coordination, promotion and education, the regional centres were to assume responsibility for developing art&craft activities typical of their respective regions. They were mainly intended for young artisans and were to operate as residential studios or art&craft workshops. The solidly built system was to facilitate many concrete opportunities for transferring skills, upgrading design, in tourism etc. Unfortunately, although it had already started to be implemented the system was later obstructed by indecisiveness and (political) interventions. Despite that, today we can be proud of the initial stages of the regional centres in Veržej, Škofja Loka, Ribnica, Sežana, Idrija, Moravče, Slovenj Gradec, and partly also in Kropa and Slovenska Bistrica.
∂
K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Z N A N J I N V E Š Č I N T E R S O D O B N I E V R O P S K I U S T V A R J A L N I I Z Z I V I
∂
Razen ocenjevanja in izbire kakovostnih izdelkov, organizacije najrazličnejših razstav v Sloveniji in tujini ter zametkov rokodelskih centrov je rokodelstvo močno zapostavljeno področje narodnega gospodarstva, izobraževanja, zaposlovanja ter trajnostnega in sonaravnega razvoja. Organizacija pričujoče razstave je tudi pokazala, da kljub vsem mogočim komunikacijskim povezavam v rokodelstvu tudi na ravni Evropske unije nimamo nekih trdnejših povezav, še manj ustreznega pretoka znanj in predvsem enotnejših pogojev za delovanje in razvoj rokodelskih dejavnosti. Rokodelstva se zelo obrobno dotikajo različni resorji, od gospodarstva do izobraževanja, kulture in turizma. Prav zato sem podpisani ob koncu leta 2008 izdelal zasnovo za reprezentativno potujočo razstavo rokodelcev vseh držav EU, ki naj bi luč sveta ugledala že leta 2010 v Slovenj Gradcu. Kljub trdno postavljenemu strokovnemu okviru je zatajila organizacijska stran, in razstava je bila prestavljena v leto 2012. Bolj sramežljivo so jo uvrstili v program Evropske prestolnice kulture, čeprav bi bila lahko eno temeljnih sporočil in izzivov prihodnjega evropskega prizadevanja. Povrh vsega take celovite vseevropske rokodelske razstave v Evropi še ni bilo. Slab odziv za sodelovanje pri razstavi in skromni finančno-organizacijski okviri so botrovali okrnjeni zasnovi. Kljub temu, da številne države EU na razstavi ne sodelujejo, jo lahko razumemo kot prvo napoved novega rokodelskega dialoga v Evropi. Dialoga, za katerega nam tako sporočila kulturne dediščine kot prihodnje rokodelske naloge in potrebe posredujejo vrsto argumentov. Prav ti argumenti so temelji, ki se jim bomo morali v prihodnje še kako posvečati in jih razvijati.
∂
Kot sem že zapisal, je bila razstava sprva zamišljena kot temeljit, popoln pregled rokodelske ustvarjalnosti prav v vseh stalnih članicah Evropske unije. Vendar bo pričujoča razstava šele prvi korak ali »most« k taki predstavitvi ustvarjalnih dosežkov, ki so nadaljevanje zgodovinskih spominov, sestavin nesnovne kulturne dediščine in tudi najbolj ustvarjalnega sodobnega iskanja v različnih izraznih načinih in smereh. Na tokratni razstavi sodelujejo različni rokodelci iz Slovenije in nekaterih drugih držav članic Evropske unije, ki svoje mojstrovine ustvarjajo iz lesa, kamna, gline, šibja, slame (tudi ličja in trav), stekla, železa, papirja, naravnih tkanin, volne, usnja in voska, izdelujejo pa tudi vezenine in čipke. Naravna gradiva sooblikujejo sodobna prizadevanja za trajnostni in sonaravni razvoj ter s paleto žlahtnih dodanih vrednosti omogočajo kakovost človekovega bivanja. V posameznih rokodelskih panogah in tehnoloških postopkih so uskladiščena številna znanja, veščine in spretnosti, ki jim s Konvencijo o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 veliko pozornost namenja tudi Unesco. Prav ta konvencija poudarja pomen rokodelske dediščine in sodobnih rokodelskih znanj na lokalnih in državnih ravneh, kar je priložnost za spoznavanje lokalnih in regionalnih kulturnih identitet v mednarodnem okolju. Ne gre le za ohranjanje kulturnega bogastva in identitet, ki so zaradi razraščenega globalizma močno ogroženi, ampak tudi za iskanja novih ustvarjalnih poti in načinov, vendar temelječih na različnih dediščinskih izkušnjah. Razstava je torej primer mednarodne komunikacije z dejavnostmi in bogatimi znanji, ki v prihodnje lahko pomembno sooblikujejo možnosti za nova delovna mesta, zaposlovanje razvojno oviranih in invalidnih oseb, ustvarjajo žlahtne vsebine
C U LT U R A L H E R I T A G E O F K N O W L E D G E & S K I L L S A N D C O N T E M P O R A R Y E U R O P E A N C R E A T I V E C H A L L E N G E S
∂
Apart from the evaluation and selection of quality products, organisation of numerous exhibitions in Slovenia and abroad, as well as the first stages of art&craft centres, arts and crafts in Slovenia are a relatively neglected area of the national economy, education, employment and sustainable development. The organisation of this year’s exhibition has shown that, despite many communication links in the art&craft sphere even at the European Union level, there are no reliable links, let alone appropriate channels for transferring knowledge and, in particular, equal conditions for the operation and development of art&craft activities. Arts and crafts are tangentially affected by various spheres, such as the economy and education, culture and tourism. That is why in late 2008 I personally designed a representative travelling exhibition of artisans from all the EU countries, whose first show was scheduled for 2010 in Slovenj Gradec. Notwithstanding the solid expert framework, the organisational part failed and, as a result, the exhibition was rescheduled for 2012. It was then, reluctantly, included in the European Capital of Culture programme. What is more, there has never been such a comprehensive art&craft exhibition in Europe. A weak response as regards participation in the exhibition together with the limited financial/organisational framework resulted in a project which was deprived of some of its original aspects. Even though many EU countries are not participating in the exhibition, it can still be considered a call for new art&craft dialogue in Europe: a dialogue for which many arguments can be found in both the contents of the cultural heritage and future art&craft tasks and requirements. These arguments may serve as the resources which will need to be considered and developed in the future.
∂
As I already suggested, the exhibition was first designed as a comprehensive, complete overview of art&craft creativity in all European Union member states. However, this year's exhibition will only be the first step towards such a presentation of creative achievements representing a continuation of the historical memory, a constituent part of the intangible cultural heritage and, at the same time, the most up-to-date investigation of diverse ways of expression. In this year’s exhibition, various artisans from both Slovenia and some other European Union member states will present themselves; their masterpieces are made of wood, stone, clay, wicker, straw (including cornhusk and grass), glass, iron, paper, natural textiles, wool, leather and wax, and comprise embroidery and bobbin lace. The natural materials make their own contribution to today’s endeavours towards sustainable development, enhancing the quality of human existence by offering a wide range of valuable improvements. The individual art&craft branches and related technological procedures comprise a true storeroom of knowledge and skills which have also been included in UNESCO's Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. It is not only about safeguarding the cultural heritage and identities which are seriously jeopardised by the onset of globalism, but the quest for new creative channels and manners which are nevertheless based on diverse heritage experience. The exhibition thus poses an example of international communication through activities and significant skills which in the future might help create new jobs, promote employment of the handicapped and disabled persons, generate considerable tourist potential and enhance the identity of regional cultures in
turistične ponudbe in utrjujejo istovetnost evropskih regionalnih kultur. Prav slednje je eno temeljnih sporočil razstave, ki omogoča »berljivost« lokalnih in regionalnih rokodelskih stvaritev, izdelanih v naravnih gradivih, torej gradivih lokalnih okolij, v katerih imajo tudi svojo »logiko« in poslanstvo. Z njihovim odkrivanjem in spoznavanjem nam ni omogočen le pogled v delovanje in ustvarjalnost konkretnega rokodelca, ampak tudi v družbo, ki ji pripada, v oblike in vsebine njenega gospodarskega prizadevanja, družbenih odnosov in duhovne ustvarjalnosti. Z razstavo želimo opozoriti na različne ravni družbenega položaja rokodelcev v Evropi. To pomeni, na možne načine njihove povezanosti in organiziranja, na stimulacije in druge oblike družbene skrbi, ki jih posamezna evropska okolja namenjajo ali ne namenjajo rokodelcem oz. posameznim dejavnostim. V splošni krizi izobraževalnega sistema se postavlja vprašanje prisotnosti rokodelskih znanj na ustreznih izobraževalnih stopnjah. Za vse te je seveda temeljnega pomena uskladiščenje obstoječih znanj in njihovo sistematično prenašanje na prihodnje mlade generacije. Vrhunskemu obvladovanju elektronike, računalniških znanj in drugih najsodobnejših tehnologij se morajo v prihodnje pridružiti znanja, ki so povezana z naravo, so človeku in okolju prijazna in v vsakdanje človekovo bivanje in življenje vnašajo razsežnost kakovosti. Rokodelska znanja vsebujejo izjemne izkušnje in so hkrati nabor za iskanje novih ustvarjalnih možnosti. Rokodelci so bili v vsem razvojnem obdobju po drugi svetovni vojni najbrž še najbolj vključeni v turistične programe. Predstavljali so in še vedno predstavljajo posebnosti in značil-
∂
∂
nosti posameznih lokalnih in regionalnih kultur. Čeprav se je izdelovanje rokodelskih izdelkov večkrat preneslo v cenejša, najpogosteje azijska okolja, in se v posameznih evropskih okoljih ti izdelki le še prodajajo, je število »originalnih« izdelovalcev še vedno na ravni, ki omogoča ohranjanje pestrih lokalnih in regionalnih različnosti. Tudi zavajanje turističnih in drugih kupcev s ponarejenim svetom umetnih gradiv se zadnja leta vedno bolj umika, vračajo pa se lokalna, naravna oz. pristna gradiva. Odkrivanje rokodelske palete Evrope in sveta je poleg spoznavanja naravne in kulturne dediščine ter kulinarike eden od najbolj vabljivih motivov siceršnjega svetovnega turističnega prizadevanja. Človeku omogoča vpogled v stoletna ali sodobna razmerja med rokodelci in naravo, odstira mu pogled v zakladnico znanj in veščin, sledi rokam in orodjem, ki za naša delovna in bivalna okolja ustvarjajo žlahtnost in vrednote ter omogoča spoznavanje vsakdanjikov in praznikov različnih kultur. Danes države Evropske unije ponujajo številne kulturne poti; nekatere so bolj, druge manj obiskane. Prav tako nastaja veriga prijaznih turističnih destinacij v okviru združenja EDEN (European Destinations of Excellency). Vsa ta trajnostna prizadevanja naj v prihodnje povežejo tudi rokodelske poti Evrope, tako kot so jih povezovale že pred stoletji, seveda z drugačnimi motivi in potrebami. Zato naj nas tudi prva, čeprav po udeležbi omejena razstava »Art@Craft Europe« predvsem opomni na številne možnosti, ki nam jih ponujajo rokodelska znanja v tem našem pogosto brezglavem, atomskem, asfaltnem, betonskem in še kakšnem svetu, ki mu sicer radi pravimo, da je sodoben.
Europe. This is one of the basic messages the exhibition conveys, which makes “legible” those local and regional art&craft products made of natural materials, i.e. materials pertaining to local environments where they also pursue their own “logic” and mission. By discovering and recognising these, we will not only be able to understand the work and creativity of individual artisans but also gain an opportunity to comprehend the society to which they belong, its economic efforts, social relationships and spiritual creativity. Another aim of this exhibition is to highlight the various levels of the artisans’ social positions in Europe. This implies possible ways of associating and organising them, the incentives and other forms of social commitment which are provided – or not provided – to artisans or their activities in different European environments. The universal crisis affecting the educational system also poses the question of whether art&craft skills are present at appropriate educational levels. In this context, the issues of safeguarding the existing skills and handing them down systematically to younger generations are crucial. In the future, superb command of electronic devices, computer skills and other state-of-the-art technologies must be complemented with skills that have strong links with nature, are human-friendly and environment-friendly, and simply make our lives better. Apart from accumulating extraordinary experience, art&craft skills also provide opportunities to discover new creative ways. During the entire development period following World War Two, the role played by artisans was probably the most accentuated in tourism. Artisans represented and still represent
∂
∂
peculiarities and characteristics of individual local and regional cultures. Although in many cases the production of handicrafts has been moved to cheaper – most often Asian – environments, and that in Europe such artefacts are now predominantly only being sold, the number of “original” artisans still makes it possible to maintain a variety of local and regional diversities. As both tourists and ordinary buyers are increasingly refusing to be misled by the mock world of artificial materials, the significance of local natural or genuine materials is gaining ground. Apart from the wish to become familiar with natural and cultural heritage and culinary delights, the drive to discover the art&craft riches of both Europe and the world is one of the dominant motives at work in global tourism. In pursuing this drive, one can gain an insight into either centuries-old or contemporary relationships between artisans and nature, discover a treasury of knowledge and skills, follow the hands and tools which create eminence and values for our environment, and become familiar with various cultures of everyday and of holidays. Today, countries of the European Union have numerous cultural paths. Moreover, a chain of fine tourist destinations is being created under the European Destinations of Excellence (EDEN) project. In the future, similar endeavours for sustainable development should also connect Europe’s art&craft paths; these were already connected centuries ago, albeit for different motives and needs. That is why the first “Art@Craft Europe” exhibition, even with its limited participation, should highlight the multiple opportunities offered by art&craft skills in our sometimes mindless, nuclear, asphalt and concrete world, which we often refer to as “modern”.
S E Z N A M R A Z S TAV L J AV C E V / L I S T O F E X H I B I T O R S / L I S T E D E R A U S S T E L L E R
1
6
11
LES / WOOD / HOLZ Āboltin,š Gundars, Latvija Hanula Michal, Slovaška Hiršenfelder Matija, Slovenija Jaklič Franc, Slovenija Oblak Franc, Slovenija Pogačar Franc, Slovenija Samsa Janko, Slovenija Tschertou Lorenz, Avstrija Uhrín Tibor, Slovaška
STEKLO / GLASS / GLAS . Dailidenas Viktoras, Litva Keenan Catherine, Irska Mendez Rosa, Španija Višnar Stojan in Metlikovič Matej, Slovenija
USNJE / LEATHER / LEDER Burke Úna, Irska Handanović Zekija, Slovenija La Calzoleria di Max e Gio, Italija Krik,is Vilnis, Latvija
2 ŠIBJE / WICKER / WEIDENRUTEN Ágostonné Bene, Madžarska Kalšek Štefan, Slovenija Kivcāne Anita, Latvija Maskalāne Maija, Latvija Plūme Laimonis, Latvija
Kulturelles Erbe von Wissen und Fähigkeiten sowie moderne europäische kreative Herausforderungen Prof. Dr. Janez Bogataj, Kurator der Ausstellung
∂
Das Jahr 1977 gilt als „Geburtsjahr“ einer neuen Epoche im slowenischen Handwerk, das sich zu jener Zeit bereits zum Teil im Untergang befand, wie sich auch generell das slowenische Handwerk in einer kritischen Situation befand, als in Slovenj Gradec die erste Handwerksausstellung vorbereitet wurde. In den übrigen sozialistischen Staaten Osteuropas wurde das Handwerk in staatlichen Verbänden und Genossenschaften gefördert, während sich in Westeuropa sowohl individuelle Werkstätten als auch kreative Gruppen entwickelten. Einen Sonderweg schlugen die skandinavischen Staaten ein, die auf hohem Niveau ein einprägsames und unverwechselbares Design entwickelten, das gerade aus den reichen technologischen und kreativen Erfahrungen des traditionellen Handwerks hervorging. In den 90er Jahren des vorigen Jahrhunderts wurde in Slowenien das Gütesiegel „Rokodelstvo Art&Craft Slovenija“ ins Leben gerufen, mit dem die systematische Bewertung durch Experten und die Kennzeichnung von Produkten begann, welche die Fachkommission bei der Slowenischen Handwerks- und Gewerbekammer auch heute noch zu den qualitativ hochwertigsten zählt. Im Jahr 2001 wurde in Slowenien ein erneuter Versuch unternommen, die Lage im Handwerk erneut zu regeln. Es wurde ein System bestehend aus 13 bis 14 regionalen und teilweise auch themenbezogenen Handwerkszentren und einem Hauptzentrum in Ljubljana eingerichtet. Heute sind bereits in Veržej, Škofja Loka, Ribnica, Sežana, Idrija, Moravče, Slovenj Gradec und teilweise in Kropa und Slovenska Bistrica Ansätze dieser Regional-zentren aktiv.
∂
Ende 2008 wurde das Konzept für eine Wanderausstellung repräsentativer Erzeugnisse des Handwerks aus allen EU-Staaten entworfen, die bereits 2010 in Slovenj Gradec das Licht der Welt erblicken sollte. Trotz des fest verankerten fachlichen Rahmens versagte jedoch die Organisation, so dass die Ausstellung auf das Jahr 2012 verlegt wurde. Diese wurde darauf eher stiefmütterlich in das Programm der Kulturhauptstadt Europas aufgenommen, obwohl diese Ausstellung zu den grundlegenden Zeugnissen und Herausforderungen der zukünftigen europäischen Bestrebungen zählen könnte. Darüber hinaus handelt es sich um die erste das gesamte Handwerk Europas umfassende Ausstellung. Das Handwerk und die in ihm verwendeten Verfahren beherbergen viel Wissen, Sachkenntnisse und Fertigkeiten, denen auch die UNESCO-Konvention zur Bewahrung des immateriellen Kulturerbes aus dem Jahr 2003 große Aufmerksamkeit schenkt. Es handelt sich nicht nur um die Bewahrung des kulturellen Reichtums und der Identitäten, die wegen der zunehmenden Globalisierung stark gefährdet sind, sondern auch um die Suche nach neuen kreativen Wegen und Ansätzen, die aber auf verschiedenen Traditionen beruhen. Somit stellt die Ausstellung ein Beispiel der internationalen Kommunikation zwischen verschiedenen Gewerben und ihrem Wissen dar, die in Zukunft einen bedeutenden Beitrag zur Schaffung neuer Arbeitsplätze und zur Beschäftigung Jugendlicher sowie geistig und körperlich Behinderter leisten, in einem auf Nachhaltigkeit ausgerichteten Tourismus neue Angebote schaffen und die Identität der regionalen Kulturen Europas stärken können.
∂
3 SLAMA, KORUZNO LIČJE, TRAVE / STRAW, CORNHUSK, GRASS / STROH, MAISSTROH, GRAS Antolinc Vida, Slovenija Bencsik Márta, Madžarska Van Lierde Margotte, Belgija Žižek Bernarda in Ivan, Slovenija
4 KAMEN / STONE / STEIN Bortolato Jernej, Slovenija Bošič Richard, Avstrija Gulič Pavel, Slovenija
12 7 ŽELEZO IN DRUGE KOVINE / IRON AND OTHER METALS / EISEN UND ANDERE METALLE Bukovec Romi, Slovenija Coutinho Leandro, Portugalska Čakars Uldis, Latvija Guerreiro Liliana, Portugalska Jelnikar Miša, Slovenija Kalnin,š Guntis, Latvija Krmelj Jože, Slovenija Mašukov Nikolaj Aleksandrovič in UKO- Kropa, Slovenija Pecúch Slavomír, Slovaška Sáenz Emilia in Pardo de Donlebún Javier, Španija Zupančič Vlado, Slovenija
GLINA, PORCELAN / CLAY, PORCELAIN / TON, PORZELLAN Azevedo Alberto in Vilarinho Cristina, Portugalska Bricman Jurgec Katja in Bricman Jure (»Catbriyur«), Slovenija Dravšnik Silva, Slovenija Fazekas Ferenc, Madžarska Lichard Daniel, Slovaška Kolter Rezi, Avstrija Kremžar Franc, Slovenija . Šipalyte Ru-ta, Litva Steiner Zalika, Avstrija Zeil,a Lilija, Latvija Zelko Franc, Slovenija
13 VOSEK / WAX / WACHS Perger Hrabroslav, Slovenija Samec Rafael, Slovenija
14 8 PAPIR / PAPER / PAPIER Cuichán Juan Manuel Fernández, Španija O’Kelly Angela, Irska Regouz Cili, Avstrija Valant Jože, Slovenija
9 5
VEZENINE, ČIPKE / EMBROIDERY, LACE / STICKEREI, SPITZEN Brikmane Rasma, Latvija Debeljak Andraž, Slovenija Koder Tina, Slovenija Lászlóné Vécsei, Madžarska Pálné Lipták, Madžarska Strojan Rozalija, Slovenija Studio Koder, Slovenija Stylianoy Eleni, Ciper
TKANINE / TEXTILES / TEXTILIEN Cvitkovič Nada, Slovenija Lehis Maret, Estonija Mündi Maiken, Estonija Piik Gerli, Estonija Poncik Ľubica, Slovaška Prank Riina, Estonija Strahov Inge, Estonija . . . Urbiene Ju-rate Terese, Litva
10 VOLNA, POLST / WOOL, FELT / WOLLE, FILZ Gigante Miguel, Portugalska Jaunzeme Aija, Latvija Orešnik Špela, Slovenija Prīberga Gita, Latvija SOVEN, Slovenija
DRUGA NARAVNA GRADIVA IN IZDELKI IZ SESTAVLJENIH GRADIV / OTHER NATURAL MATERIALS AND PRODUCTS MADE OF COMPOUND MATERIALS / ANDERE NATÜRLICHE MATERIALIEN UND ERZEUGNISSE AUS ZUSAMMENGESETZTEN MATERIALIEN Armada Marta, Španija Ament Éva, Madžarska Bertin Colette, Belgija Billens Jeanine, Belgija Celec Jožica, Slovenija Davini Jeanne, Belgija Grom Franc, Slovenija Korošec Darko, Slovenija Mlakar Janko, Slovenija Perger Hrabroslav, Slovenija Zupan Valentin, Slovenija