GOODLIFE 22, FALL 2013

Dobro življenje

Letnik 5, številka 22 Jesen 2013

L

Goodlife.si 21

2

3

Goodlife.si 21

L

5

Goodlife.si 22

Letnik 5, številka 22 jesen 2013

10 . JESENSKA KOŠARICA . Barviti les .

12 . ZAJTRK Z MATICEM FABJANOM .

Estetski kirurg, ki obožuje kolo in nabira kolajne, zato ni čudno, da mu liposukcija ni ljuba operacija, ker jo potrebujejo samo leni ljudje. .

14 . PORTRET SAMANTHE MORTON .

Patricija Maličev pravi, da je tako izjemna igralka, kot je izjemna ženska. Odkrita, z milim obrazom angela fatalne ženske, ki zna producentom povedati tudi v obraz, da je predvsem in najraje mama. .

18 . PLATNO . Jaša, sodobni umetnik .

Nekateri ga označujejo za »enfant terrible«, a Alenka Birk ga je opisala kot umetnika, ki razlaga z neznansko mirnostjo, a hkrati strastno, in pretehta vsako besedo, preden jo izreče. Kot svoja dela. .

38

»Savne so tudi super, a 'švicati' je najbolj zdravo (smeh), tako namreč stimuliraš še veliko organov, da ne zaspijo in se prehitro ne starajo.« Matic Fabjan v zajtrku o tem, kako zaustaviti staranje

20 . ŠKARJE . Roksanda Ilinčić .

Srbkinja, ki oblači princese in prve dame, je kraljica sodobnega glamurja, ki živi in ustvarja v Londonu. Črno barvo je potisnila v noč in se raje bohoti z barvnim kalejdoskopom na pisani paleti. .

22 . SALON . Za čudovit jesenski obraz .

24 . ULOV . V mrežo ujeti dogodki .

27 .

L . DUEL . Iz tistega časa Milena Zupančič in iz tega časa Nina Rakovec. Polde Bibič pa skrbno pazi nanju. NA NOŽ: O gorenjski hruški s Simonom Bertoncljem METULJČEK Mitje Meršola. .

34 . ZDRAVO . Zdrav izbor za dobro, zdravo življenje .

36 . IGRAČE . Mavrično, (ne) jesensko razpoloženi Gregor Šket .

38 . DALJNOGLED . Z električno limuzino tesla model

14

»Vsekakor rada igram ženske, ki niso puste, ki v dobrem ali slabem pustijo pečat na družbi, v kateri živijo.«

S želi genialni inovator Elon Musk v večna lovišča poslati »bencinarje« .

42 . POBEG . Trikratni glamur italijanskih jezer .

46 . DOBRO MESTO . Bologna Koena Van Daeleja .

Samantha Morton v portretu Patricije Maličev

12

7

Goodlife.si 22

Pozdrav

Brskam

po telefonu, po spominih na poletje. Pravzaprav listam po gladkem zaslonu. In za nekaj trenutkov se prepustim fotografiji. Tej zgoraj. Poletni sončni zahod. V šarmantni istrski vasici. Kako prijetno. A je minilo, tako kot je minilo še eno poletje. Vendar pustilo sledi.

Se je filmskim igralcem laže ali teže soočiti z minevanjem? Njihovo delo je zapisano za vedno. Kot spomin ali opomin. Zgodbe na traku pa puščajo sledi tudi gledalcem. In čudovito je biti del časa, del publike, ko slovenski film doživlja nov zagon z mladimi, nemirnimi, naprednimi ustvarjalci, polnimi zanosa, odprtosti in vizije prihodnosti. Čestitke Roku Bičku za nadvse izjemen prvenec in številne nagrade, pa tudi Nini Rakovec, ki v Duelu govori o uspehu in prtljagi, ki prihaja z njim.

Filmska umetnost ima to čarobno moč, da nas lahko kadar koli in kjer koli ponese v tisti čas in prostor.

Vedno in znova v tisti čas in prostor. Le perspektiva opazovalca se neusmiljeno spreminja. A to je še dodaten čar umetnosti. Naj se vam čim več čarobnih, močnih in globokih slik bogati to jesen.

— Mateja Janežič

Revija Goodlife 22 . jesen 2013 dobro življenje Goodlife.si . info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL d.o.o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: Mateja Janežič Avtorji: Alenka Birk, Matej Grošelj, Mateja Janežič, Patricija Maličev, Zarja Menart, Mitja Meršol, Blaž Porenta, Fernanda Prado Verčič, Yana Ptashka,Teja Roglič, Robert Seljak (Kontrasti) in Gregor Šket Lektura: Nataša Simončič Vodja trženja: Vesna Hodnik Svetovalec za trženje: Saša Vitič Oblikovna & vsebinska zasnova: Anžej Dežan Prelom: Sebastjan Rutart Naslovnica: Andraž Filač Tisk: Delo d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu.

Postanite oboževalec naše strani na facebooku.

Več na: www.facebook.com/goodlife.si.

Goodlife.si 22

Mojih pet najljubših, ki mi prinašajo dobro življenje ...

Ob meni sta vedno star zguljen zvezek in svinčnik, skodelica čaja, velikokrat pa me spremlja knjiga Charlesa Dickensa. Obožujem majico Sex Pistols in nenehno razmišljam za organizacijo Safe The Children.

— britanska filmska igralka Samantha Morton, stran 14

Nemir, dvom, vztrajnost in na koncu rezultat; realizacija.

— sodobni umetnik Jaša, stran 18

Podpora moje družine. Sprehod v naravo z mojima pasjima mrcinama. Vikend z mojimi prijateljicami. Odklop in pobeg v tuje kraje. Umetnost v sliki ali besedi.

— navdihujoča filmska igralka Nina Rakovec, stran 28

8

Jesenska Košarica

PARN pripo A POSTA J več n ročena m A SENSIX X a: 08 alop roda DS37 ED 0 169 IT jna c 1. ena 2 IONROS 33,73 S evra O TDS37 3110P

A LIC DE O SK et JNA r.n ČA briyu cat

ročno Košara iz ba m delo, t rgovin busa a FLAT, flat.si

am Gl h c t wa ice a r au u čn an.e o R lal ma

UR RIY B T CA

Prstan Vicotria by Pomellato Draguljarna Malalan malalan.eu

e e Coutur ica Haut na omar Pink Noč monde.com u maisonsd

Goodlife.si 22

c lji , ca prav i ga l e nji eb pših k č ka na jle ins er t na a s d i B se evr la De ,90 ba M 59 lož si Za ka. em

Lesena igra ča (Areaware), Ursa The Bear trgovina FL AT, flat.si

Co avt pati ur oric Urs san a: an ina Ur ina .si ša N iz v ina oln Cig ene ler ga f ilc a

Moška o č Optika M ala FRED morelao OOP Morela ptika.si

10

Zajtrk

Matic Fabjan, estetski kirurg

NA KOLO, DA PREZRAČIŠ DUŠO IN TELO »O, kako čudovito je tukaj! Sem že čisto pozabil, ker me toliko časa ni bilo tu!« je bil nad Tivolijem navdušen moj tokratni gost. Matic Fabjan uživa v svojem poklicu estetskega kirurga, a kadar koli ima priložnost, pobegne v naravo.

Najraje na kolesu. Pravzaprav veliko časa preživi na kolesu. In nabira tudi kolajne na dirkah.

Prav nedavno je s svetovnih medicinskih iger, ki so bile v Zagrebu, domov prinesel štiri zlate.

K

o sva se pogovarjala o kolesarstvu, je iz njega vrela posebna energija, obraz mu je žarel in besede so bruhale iz njega. Večinoma kolesari sam, vsake toliko pa se rad udeleži tekem. »Ni vse v kondiciji, v pripravah, ampak je veliko v glavi. To je zelo zanimiv šport. Na tekmi je treba taktično razmišljati, zato me dirke privlačijo.« A brez goriva ne gre, zato je njegov zajtrk zelo športen. Sveže stisnjen pomarančni sok, vanj pa strese kosmiče. In to vsak dan, tudi pozimi. Če mu čas dopušča, nadaljuje dan s športom. Kolesarjenje je tudi dobra motivacija in sprostitev, da dobi energijo, ki jo potrebuje za paciente. »Malo je odvisno od človeka, ampak ni fino biti vse dneve v operacijski. Kdaj pa kdaj se mi zgodi, a sem bolj zagovornik tega, da moraš imeti čas tudi zase, da se očistiš, prezračiš in imaš tako več energije za delo. Če si prenasičen z operacijami, tudi ni dobra naložba za starost, saj se ne obnavlja tvoja življenjska energija.« DA SE V MOŽGANIH SHRANJUJEJO LEPE SLIKE

Piše: Mateja Janežič Foto: Fernanda Prado Verčič Goodlife.si 22

Kolesarstvo mu daje to življenjsko energijo.

V primerjavi s tekom na kolesu potuješ

in slike se spreminjajo hitreje. Zdaj visok prelaz, čez nekaj časa že vznemirjajoč spust v dolino. Tako se v ozadje možganov shranjujejo lepe slike. »Všeč so mi Vršič, Mangart pa Logarska dolina. Zanimivi so italijanski Dolomiti. Nimam rad ravnine, je preveč monotona. Če so hribi, prideš v kak gozd in diši po smrekah, ali pa vonj po gorski travi.

Obožujem tudi zgodnja poletna jutra, okoli šestih, ko se narava prebuja in s polj vohaš pšenico.«

povezani z desko. Kajtanje, deskanje na vodi, pozimi na snegu. »V otroštvu sem veliko deskal in zato mi je všeč vse, kar je povezano z desko.« V otroštvu pa je tudi že lahko spremljal delo staršev, oče je prav tako estetski kirurg, mama pa anesteziologinja.

Tako se je pojavila želja po tem študiju, saj je imel že takrat vizijo kirurgije. »Nič drugega razen mogoče športa me ni veselilo.« In zdaj uživa v svojem delu, predvsem pa je zanj velika prednost, da vsa družina dela v tem poslu. Pravi, da si tako lahko bolj odkrito povejo in da so bolj sproščeni.

»Liposukcije ne potrebuje nihče, če ima zdravo prehrano in se dovolj giba. Pri dojkah ali nosu je drugače, tam ti je mati narava nečesa dala premalo ali preveč.

Pri maščobi pa lahko narediš vse sam.«

Všeč mu je, ko je aktivna vsa družina, zato se mu na kolesu kdaj pridružita žena in osemletni sin. »Tina tudi rada kolesari in včasih jo prelisičim s kakšno dolgo turo, da je jezna name, ker je potem preveč utrujena.« (Smeh.) Šport je v družini na meniju v vsakem letnem času. Razen kolesarstva so vsi drugi športi

»ŠVICATI« JE NAJBOLJ ZDRAVO Kljub temu, da je estetski kirurg, zagovarja, da lahko ljudje za lepoto največ naredimo

12

sami. Način življenja, prehrana in športna aktivnost so izredno pomembni. Največja sovražnika naše kože, sploh na obrazu, pa sta kajenje in sončenje. »Stvari, ki jih zaužiješ, izločaš tudi prek kože, ne samo prebavil, zato je rekreacija zelo pomembna.

Savne so tudi super, a 'švicati' je najbolj zdravo (smeh), tako namreč stimuliraš še veliko organov, da ne zaspijo in se prehitro ne starajo.« Vseeno se najdejo stvari, ki nas motijo in bi jih spremenili. Meja med resnično potrebnim in pretiranim je sicer tanka, zato mora biti estetski kirurg dober psiholog. »Če ne znaš poslušati, kaj pacient potrebuje, boš imel vedno težave. Najbolje se razplete, če ve, kaj si želi in zakaj. Skoraj 80 odstotkov je takih, ki pridejo k nam samo enkrat. Moti jih res le ena stvar, to popravijo in potem so zadovoljni. Se pa najdejo tudi kolobarniki, ki v tem iščejo uteho.« Še vedno je najpogostejša operacija povečanje dojk, moški se odločajo za popravke nosu in ušes. Predvsem ušesa popravljajo obema spoloma in tudi že precej mladim. Razpon let tistih, ki jih obiščejo, je res velik. Pred časom so imeli celo pacientko, staro 82 let, ki si je želela malce zgladiti obraz. Pa ni bila

Italijanka, ampak Slovenka. »Slovenci še ne sprejemamo tako zelo plastične kirurgije, sploh ne tako kot Italijani ali recimo Srbi, in verjetno je nikoli ne bomo. Taka je naša mentaliteta.« Zato so tudi odprli kliniko na Obali, čisto ob meji, v Kolombanu, in tam so njihove stranke v večini Italijani.

LIPOSUKCIJA – OPERACIJA ZA LENOBE A imamo Slovenke prednost v naravni lepoti, pravi Matic Fabjan, saj so Italijanke zaradi pretiranega sončenja velikokrat videti starikave. Po drugi strani bi nas morala skrbeti prihodnost naših otrok. »Bral sem statistiko, da so mladi v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem debelosti. Ko sem bil s sinom na bazenu, sem opazil, da so res precej zaliti, predvsem deklice imajo težave s težo. Očitno jih ne spodbujajo k telovadbi, so za računalniki, na telefonih. Niso na dvorišču in tudi prehrana je precej slaba.« Kar namrdne se, ko omenim liposukcijo.

Pravi, da imajo na kliniki pacienti po liposukciji na voljo tudi osebnega trenerja, ki jim svetuje pri prehrani in gibanju, a je odziv zelo slab. »To so bolj leni ljudje, zato je to tudi ena mojih bolj neljubih operacij.

13

Liposukcije ne potrebuje nihče, če ima zdravo prehrano in se dovolj giba. Pri dojkah, nosu, ušesih je drugače, tam ti je mati narava nečesa dala premalo ali preveč.

Pri maščobi in oblogah pa lahko narediš vse sam. Debelost pač pride z nepravilno prehrano in nikakor drugače.« Starši se morajo zavedati, da otrokom že v zgodnjem otroštvu dajejo popotnico. »Maščobne celice se jim še množijo. Če si kot otrok močnejši, je to velik problem za odraslo dobo, ker imaš veliko maščobnih celic, ki ne bodo izginile. In ko si starejši, se hitreje zrediš, ker imaš več maščobnih celic in te se povečajo.« Otrok zato ne silite s hrano in jih držite čim dlje od sladkarij. Te so namreč še večji problem debelosti kot maščobe, je še nasvet, ki ga posreduje z močnim poudarkom in pove, da sam najraje poje dober krožnik špagetov po bolonjsko, ki jih pripravi njegova žena ali pa celo tašča. To je vedno dobra hrana za športne aktivnosti.

Sicer pa obožuje juhe, morsko hrano in zrezke. Dan se lahko recimo najlepše konča, če na svojem vrtu zažene žar in peče meso ali ribe. In to v vsakem letnem času, tudi pozimi.

Goodlife.si 22

Portret

Samantha Morton, filmska igralka

NEUKROČENA, A ZANESLJIVA Samantha Morton ni Kate Winslet ali Rachel Weizs. Bog ne daj Keira Knightley. Nizke rasti, z že v rani mladosti popolnjenimi oblinami, z milim obrazom angela, fatalne ženske, ki ji ni neprijetno producentom, ko podvomijo o njej, v obraz povedati, da je predvsem in najraje mati. Morda bi bila njena igralska energija še najbližja nekakšnemu amalgamu Emily Watson z začetka njene kariere in Sienni Miller v vlogi Edie Sedgwick v Factory Girl. Neukročena – a zanesljiva. In čeprav je za generacijo britanskih igralk, ki danes štejejo od trideset do štirideset let, značilno, da so nekako zraščene z britansko glasbo – če živiš na Otoku, se vsa predstava šovbiznisa skrči na London in tako ali drugače je glasbeni in igralski svet precej bolj premešan kot onstran luže – morda nobena od njih ni tako zlita z njo kot prav Mortonova. Predvsem s tršezvočnim delom nje. Glasba je del nje, mi kasneje pove ...

Piše: Patricija Maličev Ilustracije: Blaž Porenta

S

pomnim se je iz videa Sheena is a parasite skupine The Horrors – skoraj neprepoznavne v frenetičnem gibanju ženske – pošasti. Ali pa iz precej bolj stilistično dovršenega Corbijnovega videa Electrical Storm skupine U2.

Samantha veliko raje posluša glasbo, kot gleda filme; Boards of Canada, Chopina, Toma Waitsa, Smithse seveda, Nicka Draka, Squarepusher in Dirty. Ne postavlja se s svojim eklektičnim okusom, ne pri izboru muzike, še manj pri izbiranju vlog ali sodelovanju z režiserji, ki se zanjo, kot mi je pred leti povedal Winterbottom, zares borijo: on sam, Woody Allen, Steven Spielberg, David Cronenberg, Shekar Kapur, Harmony Corine, Jim Sheridan, Anton Corbijn, Laurence Dunmore. To jih je samo nekaj, ki so hoteli njo. Zaradi nje.

Njena milina je izrazitejša, ko molči. »Mislim, da si zdaj to že lahko privoščim, čeprav je včasih treba sprejeti tudi kakšen kompromis – vedno povezan z denarjem,« z dvignjenimi obrvmi pove, ko jo vprašam, da je v etabliranju britanskega neodvisnega filma nepogrešljiva in edinstvena. »A nikdar več ne bi snemala pravega holivudskega filma,« doda.

Minority Report. Mhm. »Ne prenesem logike tega mesta, v katerem sicer živi še

nekaj normalnih režiserjev, scenaristov in igralcev. Samo še nekaj ... Ne predstavljam si, da bi se morala z družino preseliti v Hollywood.« IZKUŠNJE IZ SIROTIŠNICE Od kolegic svoje generacije se je vedno – ne samo zaradi enormnega talenta – razlikovala tudi po tem, da je delala le tisto, kar je hotela. Seznam vlog, ki jih je zavrnila in so jih med drugim potem sprejele Kidmanova, Natalie Portman ali Naomi Watts, bi bil predolg.

Včasih je doživela tudi razočaranja.

Ko ji je eden od ameriških producentskih pokvarjenih mačkov rekel, da ima preširoka ramena za vlogo ali pa da je premalo shujšala za leta svojega lika, je slišano sprejela s humorjem. »Doma imam

veliko dela, pravzaprav ste mi naredili uslugo,« je menda odgovorila, medtem ko je vihtela plašč na preširoka ramena in zapuščala newyorško pisarniško izpostavo enega od dveh bratov, producentskih magnatov. Že dolga leta tesno sodeluje s človekoljubno organizacijo Save The Children. Mortonova je sirota, ki je sicer do sedmega leta odraščala z materjo in očimom, nato pa je vse do najstniških let bivala pri različnih rejniških družinah in v sirotišnicah. »Bila sem precej svojeglava in včasih tudi nasilna. Tako sem lahko preživela.

Zdaj vem, da mi tedanje izkušnje služijo v življenju: vem, česa se je treba izogibati. In nasilje je zame postalo nevzdržno.« Vsak dan vsaj uro preživi na spletu, kjer prebira vesti o zlorabljenih in zavrženih otrocih. Potem usklajuje s Save The Children, kako bi jim lahko pomagali. »To me prizemljuje,« pravi, »sicer bi čisto lahko odplavala v 'svet slavnih in bogatih'.«

Ne prenesem logike Hollywooda, v katerem sicer živi še nekaj normalnih režiserjev, scenaristov in igralcev.

Samo še nekaj ... Ne predstavljam si, da bi se morala z družino preseliti v Hollywood.

15

Goodlife.si 22

Pet najljubših predmetov: (1) Organizacija Safe The Children, (2) Majica Sex Pistols, (3) Skodelica čaja, (4) Knjiga C. Dickensa, (5) Star zguljen zvezek in svinčnik (piše ideje, spomine, osnutke, dela storyboarde).

ŽE KOT DEKLICA JE VEDELA KAJ HOČE A ostaja doma. Ker ima svoj dom in domovino rada. »Takšno popkovino je treba negovati, dokler se le da. V njej je veliko dobrih snovi,« pove.

Z njeno preteklostjo je drugače. Dolga leta jo je skrivala pred samo seboj. A vseeno pisala dnevnike in spomine. In leta 2008 posnela in režirala film The Unloved, zgodbo o Lucy, deklici, ki bi čisto lahko bila ona sama. »Seveda gre za avtobiografske motive, toda ...« Pogleda skozi okno lokala na East Endu in se zazre v daljavo. Odsev njene podobe na steklu je odsev podobe majhne deklice, ki je že zelo rano v svoji krhki nezlomljivosti vedela, kaj hoče: »Zvenelo bo patetično, morda vzvišeno, toda zgodbe sirot so tako podobne ena drugi ... Zato je treba govoriti o vsaki posebej. Veliko sem pretrpela, a pod črto sta bili moje otroštvo in odraščanje sproščeni, zabavni ... Divji.«

ki jih upodablja na velikem platnu – divje. »Pogosto mi rečejo, da se liki, ki jih igram, težko prikupijo igralcem, morilke, prostitutke, dolgočasne in zafrustrirane žene ... Vsekakor rada igram ženske, ki niso puste, ki v dobrem ali slabem pustijo pečat na družbi, sredi katere živijo.« Strah je nekaj, česar ne pozna. In nekaj podobnega velja, če govorimo o njeni nepreračunljivosti pri izboru vlog. Mortonova redkokdaj spusti pogled. Zato pa se večkrat nasmehne: »Ko bi samo vedeli, kako razglašena je moja negotovost ... Samozavest, ki mi jo pripisujejo, je nekaj, kar je zunaj mene. Mar dejstvo, da sem za svoj poklic izbrala igro, film, torej potrebo po tem, da svetu vladam z višav, filmskega platna, ne pove o meni dovolj?!

Pogosto živim v iluziji, da lahko živim brez česar koli in kogar koli. Razen brez same sebe, seveda. Tu je še vedno tista Samantha izpred dvajsetih let: samozadostna. V svetu, kjer je to, da se preseže vse meje, postalo merilo, človekova pomirjenost s samim seboj pa olesenela vrlina, je zame pomembno, kaj pravi moj notranji čut.« In kaj ji pravi? »Da v življenju ne smem čez trupla. Da je dovolj prostora za vse. In da sta trud in delo prej ali

Bila sem precej svojeglava in včasih tudi nasilna.

Tako sem lahko preživela.

Zdaj vem, da mi tedanje izkušnje služijo v življenju: vem, česa se je treba izogibati. In nasilje je zame postalo nevzdržno.

MOČNI FILMSKI LIKI – VELIKA OSEBNA NEGOTOVOST Morda gre samo za naključje, a zdi se, da so ali pa postanejo tudi skoraj vse junakinje,

Goodlife.si 22

slej poplačana. Ne nujno vedno v denarju. A vendar.« Vse od šestnajstega leta, ko se je podala v svet sedme umetnosti, sprva v televizijskih serijah in nadaljevankah – k preboju je precej pripomogel celovečerec Under The Skin – Mortonova še ni dobila uničujoče kritike.

igralka. Vsak otrok ima svoje skrivališče, pribežališče. Pretvarjanje je bilo moje. Igra.

Preleviti se v nekoga drugega, odigrati, da mine ... To so spomini iz mojega otroštva. Biti nekdo drug mi je pomagalo, da sem lahko preživela.«

»Hm, kaj res nisem?!« se nezlagano zamisli.

Nagrade, nominacije za najprestižnejše nagrade ... »Zame osebno niso bistvene. Kipci.

Drugače pa je, ko gre za zbiranje denarja za kakšen projekt. Takrat so nominacije in nagrade lahko odločilne, kajti v očeh producentov te informacije pritegnejo gledalca v kinodvorane ... »nominirana za oskarja ...« Verjame v to, kar govori – pa ne gre za izraz nespoštovanja – o čemer priča tudi dejstvo, da se je ob prvi nominaciji za oskarja, Allenov Sweet And Lowdown, drugo je dobila za Sheridanov In America, na prireditvi pojavila v neo pank opravi, v moški obleki z mikico Sex Pistolsov. Kolegice v toaletah so na rdeči preprogi zardevale ob tem. Ona ni. Kar še ne pomeni, da se ne zna opraviti po kraljevsko. A kaj ko je v njeni naravi, da tu in tam naredi tudi kakšen kiks. Na sprejem v Buckinghamsko palačo je tako na enega od sprejemov oddrsala v natikačih ... »Sem garaška mama dveh odraščajočih otrok.

Včasih se med polnjenjem enega pralnega stroja in drugega, pospravljanja spozabim, ko kmalu zatem odhitim ven.« Čutnost in odločnost sta njena zaščitna znaka, čeprav se ju ne zaveda zares. Težko verjamem, da bi besedi kdaj uporabila skupaj v istem stavku s Samantho Morton. In skromnost nima nič s tem. »Vedela sem, da bom postala

Zanimivo, kako se oboje, senzualnost in odločnost, v Samanthini igri izrazi v zaključnih sekvencah dveh tako različnih filmov, kot sta Libertinec in Code 46. Njene oči, glas – in drža obeh junakinj, ki živita stoletja narazen – pravzaprav sporočata eno in isto: ostati zvest samemu sebi. Dovoliti si. Neulovljivi prihodnosti in vsemu, kar je že bilo. Kar je tisti hip. »Seveda bom poskusila še režirati,« pove in doda, da se veseli režiranja tudi glasbenih videov, če bodo prišla povabila, seveda. »Zdaj bolje razumem, kako pomemben je tesen odnos med režiserjem in scenaristom. Ni naključje, da sem najplodneje sodelovala z avtorji, ki so v eni osebi združevali oboje, Charliejem Kaufmanom, Allenom in Ramsayjevo. Zgodilo pa se mi je tudi že, da sem imela na snemanju občutek, da imam opravka z nekakšnim šefom, menedžerjem, in ne režiserjem, ki je seveda premogel odličnega direktorja fotografije in montažerja. Precej frustrirajoče. Ne glede na to, kaj vse je danes že filmska industrija, moram imeti pri projektu vsaj delni občutek, da sodelujem pri nastajanju umetniškega izdelka, pri katerem bo vsak od nas prispeval najboljše, kar zmore, kjer ne bo omejitev in rezov idej.«

OSTATI ZVESTA SAMA SEBI

16

Platno

Jaša, sodobni umetnik

KOT BI S SKALPELOM REZAL BARVNE MEGLICE V ZRAKU

»Slikar sem po načinu razmišljanja, moja prva strast pa je umetnost,« mi pove Jaša, nadarjeni umetnik, ki ni unikaten samo v ustvarjanju in razmišljanju. Srečava se v njegovem ateljeju. Razlaga z neznansko mirnostjo, a hkrati strastno, pretehta besede, preden jih izreče, in taka se zdijo tudi njegova dela. Čeprav ga nekateri označujejo za umetniškega »enfant terrible« in so bila njegova dela še pred kratkim videti polna kiča, provokacije in šokiranja, začinjena z destrukcijo, so v ozadju vedno potekali poglobljen proces in jasni nameni, umetnikov prostor pa se je na prvi pogled »očistil«. Njegova dela visijo v pomembnih pisarnah pri nas – tudi od nekdanje premierske Pahorjeve pa do aktualne predsedniške, v tujini pa so že v marsikateri osebni zbirki.

Piše: Alenka Birk Foto: Saša Hess Goodlife.si 22

N

a visoki mizi velikega odprtega prostora stoji maketa galerije, v kotu so skice, po stenah visijo risbe, slike in fotografije, na drugi strani nastaja tloris novih postavitev, pred velikim oknom je preprosta miza z računalnikom. Jašev atelje govori zase – je urejeno neurejen in vse, kar je trenutno na očeh, je del priprav na sodelovanje s finskim umetnikom Jyrkijem Riekkijem, na helsinško razstavo »Cloud tailor« oktobra v galeriji Sinne. Gre za drugi projekt obeh umetnikov, za veliko prostorsko postavitev. »Oba iščeva smisel in odnos do lepega, vsak iz svojega položaja,« mirno razloži Jaša.

STATUS BAVBAVA Slikar z diplomo drugega nivoja beneške akademije za likovno umetnost se najlaže identificira z nazivom sodobni umetnik.

Pravi, da žal sodobna umetnost pri nas še vedno ohranja nekakšen "status bavbava", ker se je velik del laične in strokovne publike brani kot nekaj negativnega ali celo pretečega. Kritike aktualnega U3 trienala sodobne slovenske umetnosti to samo dokazujejo, žal, pripomni. Jaša kot

veliko drugih umetnikov ustvarja zato, da bi prinesel optimizem in napredek, ki se vedno začneta z majhnimi premiki. »Škoda je, da vehementno odpraviš celotno generacijo, ne vem, zakaj si ne bi dovolili videti svetlih stvari. To se mi zdi površno in nekonstruktivno.« USTVARJALEC ENERGIJE

predvsem pa njihovo zlitje, njegovo delo pa najbolje povzema komentar Vadima Fiškina: »Ustvarja energijo.« PERVERZNOST PRESKOKOV Njegovo ustvarjanje se rojeva v realnosti življenja in v realnosti umetniškega dela, kot sam pripomni.

Performansi, kot eni izmed Jašinih medijev komunikacije in samo-realizacije, pa lahko delujejo kot spontano spočeti ad-hoc izbruhi, a so vedno rezultat stroge strukture, ravnotežja med željo in realnostjo okolja ter njegove sposobnosti prepuščanja čustveni inteligenci tako v procesu kot v končni izvedbi. Takšno razmišljanje je najbliže slikarstvu, pojasni Jaša: »Ko slikaš osem ur dnevno, ne razmišljaš racionalno, slediš emotivnemu valu, odločitve pa

Ko slikaš osem ur dnevno, ne razmišljaš racionalno, slediš emotivnemu valu, odločitve pa so zelo natančne, nekaj takega, kot da bi s skalpelom rezal barvne meglice v zraku.

Pri Jaši je vse povezano z intimno zgodbo, občutljiv je za romantične okoliščine, za podobo, ki skriva prikrito agresijo, za nekaj, kar odpira ali omejuje prostor, vse v odvisnosti od hipnega zanimanja v odnosu do trajanja. V zadnjem času na nov način odkriva abstrakcijo, predvsem v odnosu s figuro, kot sicer je to pri njem nemogoče opredeliti zgolj na en medij. Arhitekturne strukture, svetloba, zvok, beseda in gib so materije, ki ga najbolj navdušujejo,

18

so zelo natančne, kot da bi s skalpelom rezal barvne meglice v zraku.« Vselej ga zanima nekaj sublimnega, ampak nikoli od gledalca ne pričakuje, da bi zgolj razumsko gledal stvari. Včasih zahteva od njega, da ravna detektivsko, kot nekakšen Poirot; da otroško radovednost združi z odraslo inteligenco. »Predvsem pa me zanimajo vtis, atmosfera in posledično sporočilnost.

Med procesom se vedno držim načrta, zdržim do konca, nikoli si ne dovolim, da bi privolil v poceni kompromise ali bližnjice.« TRDO DELAJ IN BODI PRIJAZEN DO LJUDI Na steni zagledam sliko s sporočilom Work hard & be nice to people (prev. Trdo delaj in bodi prijazen do ljudi) in Jaša se spontano odzove: »To je bistvo mojega delovanja. Zanimajo me cilji, ko sam in z ekipo vemo, kaj smo naredili, to je občutek zadovoljstva, zmage. Nekoč sem narisal risbo Mount Everesta, na katero sem napisal Do you want to drink champagne alone (prev. Želiš sam piti šampanjec?)?

Moj odgovor je ne, težko pa je sebe in vse te ljudi spraviti gor,« razloži in se nasmeje. To je tudi razlog, da sodeluje s

številnimi umetniki, med drugim s svojo življenjsko sopotnico Meto Grgurevič, in s ponosom prizna, da je rad obkrožen z genialnimi ljudi, ki so v tem, kar počnejo, dobri, strastni in predani. »Lepo je, kadar si v svojem kreativnem ritmu obdan z drugimi. To je tako kot igrati glasbo sam ali v skupini.« In že se pogovarjava o glasbeni skupini Leftfinger, ki so jo ustanovili z najbližjima sodelavcema Kalujem in Junzijem. »Z njima odpiramo dileme in si od nekdaj dovolimo sanjati, a le toliko, da se nato zgodi,« in se nasmeji.

bil predstavljen na U3 trienalu sodobne slovenske umetnosti, je bila postaviti spomenik pesnikom. »Biti pesnik je podobno kot biti slikar: če je slikarstvo način razmišljanja, pesništvo doživljam kot pozicijo v življenju. Zame poezija ni zgolj medij v besedi, ampak idealen medij, kjer se združita noč in dan, razum in čustva.« Spomenik se po vnaprejšnjih pričakovanjih ni zgodil, so pa ustvarili čudovit 45-centimetrski prototip iz medenine po vzoru studia iz Colorado Springs Nikole Tesla, pesnika med znanstveniki.

Performans je namensko potekal kot vehementni triurni monumentalni dogodek pred Muzejem sodobne umetnosti. Ob Kalujevi avtorski glasbi se je nabor optimističnih misli velikih mislecev vrtel nazaj in pritekal v ušesa gledalcev kot molitev. Kip so neznanci nekaj dni kasneje uničili.

Kot veliko drugih umetnikov ustvarja zato, da bi prinesel optimizem in napredek, ki se vedno začneta z majhnimi premiki.

VČERAJ SO BOGOVI PRIŠLI NA VEČERJO, DANES SO PADLI Središčna ideja zadnjega Jaševega projekta z Markom Požlepom v sodelovanju s Kalujem in Tiborjem Hrs Pandurjem Gods came for dinner last night, ki je

19

LJUBLJANA IN SVET, SVET IN LJUBLJANA Produkcijsko in intimno je Jaša vpet v Ljubljano, sočasno pa tudi v druge prostore, z drugimi umetniki, drugimi realnostmi, ki jih Jaša opiše kot paralelna življenja, kjer je proces vedno v teku. »Trudim se, da ne izgubim stikov s svetom, prav zato se rad vračam v Benetke.« Že šesto leto na akademiji v Benetkah predava eksperimentalni program.

Alejandro Jodorowski pa je eden od tistih, ki poleg vseh vrstnikov in sodelavcev v tem hipu najbolj vpliva na Jaševo delo in umetnik mu je v tem letu dal vero v to, da so sedanje ustvarjanje in pot naprej prava izbira zanj, zato ni čudno, da je na seznamu kuratorja Charlesa Escheja za naslednji bienale v San Paolu. To pa je resničen dokaz, da je na pravi poti, ki ji kmalu sledi nov zanimiv projekt Crystal C v Ljubljani, drugo leto v New Yorku.

Ljubljana mu omogoča predvsem prožnost produkcije in veliko nadarjenih, žlahtnih ljudi, a vseeno namerava delati v velikem jabolku. Glede drugih namenov in planov pa se le sladko nasmeji.

Goodlife.si 22

Škarje

Roksanda Ilinčić, modna oblikovalka

OBLAČI PRINCESE IN PRVE DAME Kraljica sodobnega glamurja Roksanda Ilinčić je tista, ki oblači princese in prve dame v živahna oblačila arhitekturnih krojev, čistih linij in prefinjene elegance. Srbkinja, ki živi in dela v Londonu, je poznana po čudovitih brezčasnih elegantnih dnevnih in večernih oblekah.

Ljubljenka modne industrije od leta 2003, ko je prvič vstopila na modni zemljevid, je črno barvo potisnila globoko v noč. Mojstrica barvnega kalejdoskopa na pisani paleti posega po izrazitejših tonih, ustvarja zanimive kontraste in barvne poudarke. Je ženska, ki oblikuje za ženske.

M

odo jemljem kot zabavo.

Obožujem barve, pravzaprav se jih nikoli nisem bala uporabljati, tudi na nenavaden način.

Kadar uporabim nevtralno osnovno barvo blaga, ji vedno dodam barvni poudarek,« razloži Roksanda. Petintridesetletnica piše nove modne zapovedi: podaljšuje dolžine, daljša rokave do zapestja in zapira ovratnike, vse skupaj obarva v živahne tone ter jim vdihne novo eleganco. Njene kreacije izražajo ultimativno ženstvenost in prefinjenost, njihova kompleksna izdelava je kombinacija visoke mode in sodobnih tehnik. Roksanda Ilinčić je sinonim za lepo oblačenje. »Vedno sem bila navdušena nad magijo, ki se zgodi, ko stopiš v tisto posebno obleko,« pravi oblikovalka.

Poudari, da ji je všeč, kadar ženska nosi obleko, in ne nasprotno, pomembno je, da njena samozavest sije skozi obleko. »Kadar nosite nekaj, v čemer se počutite prav posebno, ste srečnejši in obliti z energijo, zato ljudje okoli vas to resnično čutijo.« PRINCESE, PRVE DAME in ZVEZDE

Piše: Alenka Birk Foto: PR-material, arhiv

Goodlife.si 22

Roksandino oblikovanje je pisano na kožo močnim neodvisnim ženskam, ki vedo, kdo

so in kaj si želijo, zato ni čudno, da po njih med drugim posegajo Michelle Obama, Samantha Cameron, Tilda Swinton, Gwyneth Paltrow, Keira Knightley, in cambriška vojvodinja Catherine. »V čast mi je, da tako pomembne ženske s prefinjenim občutkom za slog nosijo oblačila z mojim podpisom.

To mi daje še dodatno samozavest,« razloži Roksanda.

Vedno pa se rada ustavi v trgovinah in poklepeta s strankami, da dobi pristen odziv, kar ji pomaga pri ustvarjanju nove kolekcije. Želi navdušiti ljudi in očitno ji to zelo dobro uspeva. »Nikoli ne ustvarim česa, česar tudi sama ne bi oblekla,« poudari. Med oblikovanjem vselej razmišlja o tem, kaj bi ženska rada nosila, razmišlja o različnih

tipih postav, letih, kulturnih razlikah, o udobju, o tem, kaj ženske pogrešajo in kaj so morda z ekipo spregledali. In nasprotno, razmišlja tudi o tem, da svojo prvinskost ohranja iz sezone v sezono. To so zaznali tudi modni strokovnjaki in jo letos še uradno okronali za najboljšo oblikovalko rdeče preproge po izboru revije Elle.

Njena mama je oboževala Yvesa Saint Laurenta, zato je Roksanda kmalu postala strastna zbirateljica njegovih vintage kosov, in danes se lahko pohvali z več kot petsto kosi.

VISOKA MODA 50. LET

Občuduje visoko modo 50. let, predvsem občutje in duha tistega časa. »Všeč mi je pristop, da so oblačila dragocena in brezčasna. Kar želim pokazati v svojem delu, je prav to, ne želim samo kopirati aktualnih smernic.« Pri sodobnem glamurju, pravi Roksanda, pa gre za svobodo izražanja in kombiniranja, ne pomeni več tega, kar je nekoč, ko je bila ženska urejena do potankosti od glave

20

do pet, od obleke do ličil in pričeske, z ujemajočo se torbico in čevlji. »Obožujem, kadar ni zapovedi in meja, ko je moda način izražanja, ko z njo sporočate, kdo ste.« In doda: »Všeč mi je, ko vidim žensko, ki si je nadela obleko do tal podnevi ali kombinacijo dizajnerskega krila in zgornjega dela iz Topshopa. Bistvo je v kar najbolj nenavadnem in zapeljivem mešanju hkrati.« Roksanda, ima poseben smisel za dostojanstvo svojih podob in poudarja, da nima privlačnost zapeljivega oblačenja nič opraviti z razgaljenostjo.

OD SRBIJE DO SOHA Ilinčićeva je otrok Jugoslavije. V idiličnem družinskem okolju je imela srečno otroštvo v Beogradu z, po njenih besedah, lepimi poletji in romantičnimi belimi zimami, tudi barve je od tam prenesla na svoja dela. Mama pa je ljubezen do mode prenesla nanjo, imela je izdelan stil in njena garderoba se je ponašala z oblačili s podpisom Yves Saint Laurent.

In ker kri ni voda, je hči kmalu postala strastna zbirateljica vintage kosov slovitega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta, ki je še vedno njen najljubši, in danes se lahko pohvali z več kot petsto kosi. »Že od

malega sem z mamo hodila k šiviljam, na pomerjanje oblek, gledala sem, kako se je igrala s tkaninami, jaz pa sem enako počela s svojimi lutkami, za katere sem potem sama naredila oblačila iz ostankov.« Kasneje je predelovala mamine obleke, študirala arhitekturo in modno oblikovanje v rodnem Beogradu, dokler ni leta 1999 odšla v London, v Soho, kjer je na slovitem Central Saint Martins kmalu diplomirala iz ženske mode.

ROKSANDIN RAZCVET

kolekcij na leto razširila še na kolekcijo kopalk in otroških oblačil. »Hči Efimia je razlog, da smo začeli oblačiti otroke; če je ne bi imela, ne bi nikoli vedela, kaj so zakonitosti otroškega oblikovanja.« So donosno podjetje in prihodki so v zadnjih štirih letih zrasli za 40 odstotkov.

V pripravi je nov program modnih dodatkov: torbic, čevljev in nakita, razumen naslednji korak, ki bo popeljal znamko še višje.

Razmišljajo tudi o moški liniji v daljni prihodnosti. »Modna revija je še vedno najbolj pomembna, to je glas oblikovalca.

Modne revije ne bodo nikoli izginile. Če želite ustvariti zelo močan glas, pa je treba nekatere prioritete poudariti,« pravi in dodaja, da cena in nosljivost oblačil nista nujno v ospredju pri ustvarjanju kolekcije.

Svojo prvinskost ohranja iz sezone v sezono. To so zaznali tudi modni strokovnjaki in jo letos okronali za najboljšo oblikovalko rdeče preproge po izboru revije Elle.

Njeno natančno oko, ki je navdihnjeno z arhitekturo, je ključno za oblikovanje, smisel za barvne kombinacije in pravi proporci pa so še dodatni razlogi, zakaj v zadnjih letih njeno oblikovanje doživlja razcvet. Blagovna znamka Roksanda Ilinčić se je iz štirih ženskih

21

»Potrebujemo oboje: eno za kreativnost in drugo za povečanje prodaje.« Roksanda ima rada nadzor nad vsem in z možem Philipom Bueno de Mesquita, ki je ustanovitelj kultne znamke Acupuncture, sta tudi lastnika znamke in sama vodita podjetje.

PRAVLJICA S SREČNIM KONCEM Morda je le vprašanje časa, kdaj bosta dobila ponudbo katere izmed luksuznih skupin za odkup, ki je ne bosta mogla zavrniti. »Pristopili so že do mene in sem odprta tudi za to idejo, ne bi pa nikoli spustila iz rok tega, kar imam.« Zakaj le, kar je Ilinčićeva ustvarila v zadnjih letih, ima velik pomen, spremenila sta se način oblačenja in odnos do glamurja, uvedla je nov barvni koncept med stroga večerna oblačila in napisala novo definicijo romantike ter jo odela v najsodobnejšo preobleko. To je prava modna pravljica z lepim koncem.

Goodlife.si 22

rok ših eno, a v l k ate v ze I iz dod ohte th OP xas i n n s wi e Te mod jte Za barva ´t Mes lekcij o n ko I Do OP

Mojs t Lanv er estet i Lanc inove kr ke Alber eacij ômov Elba e, z e ma skar je tokra , ki obla č t pre e oble i ženske v kel š tiri k prekras ne ultn e

nih stel e a p kih tur meh h Cou v i s am lu arv O B mi b TDEC e r t , AR ms o ijaje svežin s s a a c r i za l riča ilo olti p č e p o rd aši nat na v Svil enkih odt

Salon Za dneve polne vzklikov Buongiorno, Principessa.

Ne mlapogre kre dost šljiva Cel ma za en vid za sv e lul e ar obraz z je d ž, An nev , N ti-A IVE na ge, A

Spoznajte Honey, novo ljubezen Marca Jacobsa, ki je drhteča, razkošna in spontana, parfum na voljo v 30 ml, 50 ml ali 100 ml

Očarljiva je mešanica poživljajoče energije z bogatimi modernimi lesnimi notami v dišavi zanj, toaletna voda CALVIN KLEIN Encounter fresh, 50 ml

Mladost prinašajo novi izdelki, ki vsebujejo magnolol, oligopeptide in hialuronsko kislino, EUCERIN Volume-Filler

Než obn na in pr lažj avljanj efinjen e i, pr a iroč kože b inten nejš o za zivn a b i in oko lestel vodic lju p a v n a iz v rija o zne vi pod rtnice jši, M obi za v laže ELV nje i ITA n

Božanska suhocvetnica Immortelle/suhocvetnica je legendarna cvetlica izjemne dolgoživosti, ki ne oveni niti takrat, ko jo požanjejo. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa se soočimo s sledmi njegovega minevanja.

Immortelle je namreč razkrila še eno skrivnost mladosti, ki jo je L'OCCITANOV laboratorij prelil v nove negovalne formule kolekcije za popolno in celovito nego proti staranju BOŽANSKA IMMORTELLE. Večna immortelle v kombinaciji z edinstvenim kompleksom 7 naravnih aktivnih sestavin spodbuja izražanje gena za zaščito in obnovo DNK v koži. Z izjemno močjo obnavljanja nove negovalne formule povečujejo celično vitalnost, popravljajo vse znake staranja in ohranjajo mladosten videz kože. Koža je poživljena, opazno obnovljena, pomlajena in zasije v lepoti nove vitalnosti.

Goodlife.si 22

22

Ulov

THE SHOW – VOKALNA EKSTAZA V STOŽICAH

9. IN 10. NOVEMBRA Perpetuum Jazzile, izjemna, svetovno priznana vokalna skupina, pripravlja svoj največji koncertni spektakel doslej. Poznavalcem že dobro poznana Vokal Xtravaganzza, ki jo skupina že nekaj let pripravlja prav jeseni, bo praznovala 30-letnico ustanovitve zasedbe. Perpetuum Jazzile vedno postrežejo svojim oboževalcem z novostmi in presenečenji, tokrat obljubljajo šov, kot ga slovensko občinstvo še ni videlo. Arena v Stožicah se bo tresla od norih vibracij in energije 10.000 obiskovalcev.

PIKIN FESTIVAL V VELENJU

OD 22. DO 28. SEPTEMBRA Še je čas, da pokukate v Pikin pisani svet. Že 24. Pikin festival, največji otroški festival v Sloveniji, letos namreč poteka od 22. do 28. septembra pod razgibanim sloganom Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino! Otroci bodo navdušeni, saj jih čaka kakovosten program gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav.

Vse aktivnosti so na TRC Jezero v Velenju brezplačno na voljo vsem obiskovalcem. Ne zamudite tudi posebne nagradne igre zavarovalnice Generali.

Goodlife.si 22

LJUBLJANA – USTVARJALNA PRESTOLNICA

OD 7. OKTOBRA DO 7. NOVEMBRA Že 10. Mesec oblikovanja zapovrstjo ob tej obletnici ponuja več kot 30 razstav, konferenc in drugih dogodkov, namenjenih vsem, ki jih zanima oblikovanje z vseh strani. Potekali bodo v prostorih stare tiskarne Mladinske knjige in bivše prodajalne Merkur v Ljubljani na Dunajski 123. Slovesno odprtje bo 7. oktobra, tudi s podelitvijo nagrad za oblikovalske dosežke. Ne zamudite strasti, ustvarjalne moči in vrhunca slovenskega oblikovanja.

BOSCHEVE INOVACIJE V BERLINU

OD 6. DO 11. SEPTEMBRA Berlin se je v začetku septembra potopil v svet zabavne elektronike in bele tehnike. Na sejmu IFA 2013 je podjetje Bosch predstavilo številne inovacije, narejene tako, da spodbujajo sodoben in odgovoren življenjski slog. Obiskovalci so si jih lahko ogledali in jih tudi preizkusili v t. i. Boschevem laboratoriju, ki je bil zasnovan na petih zahtevah potrošnikov: energijska učinkovitost, nizka raven hrupa, kakovost, zmogljivost in sodoben način življenja.

NOČ MAXIMALNIH UŽITKOV

17. OKTOBER Ta oktobrski četrtek bo blagovnica Maxi, ki je v središču pozornosti že več kot 42 let, spet zaživela tudi v poznih večernih urah. Maxi, prva veleblagovnica s celovito ponudbo v Sloveniji, daje poseben poudarek nakupovalni kulturi in zagotovo zadovolji izbrane okuse različnih kupcev. Obiščite jo med 20. in 23. uro in se pustite razvajati s privlačnimi popusti, prijetno glasbo in sladkimi dobrotami v odlični Maxijevi družbi.

Maximalno vabljeni!

SEDEM NAGRAD RAZREDNEMU SOVRAŽNIKU

OD 11. DO 15. SEPTEMBRA Na tokratnem Festivalu slovenskega filma smo videli popolno zmagoslavje filma Razredni sovražnik, prvenec Roka Bička.

Vesna za najboljši film ter še nagrada kritikov in tudi občinstva.

Pa vesna za najboljšo moško vlogo Igorju Samoborju in Nataši Barbari Gračner za najboljšo žensko stransko vlogo. K temu je Razredni sovražnik dodal še nagrado za kostumografijo in fotografijo. Marko Šantič je za film Zapelji me prejel nagrado za režijo, Nina Rakovec pa vesno za najboljšo žensko vlogo.

24

DUEL: Milena Zupančič in Nina Rakovec o igralskem poklicu —NA NOŽ: Simon Bertoncelj o gorenjski hruški — METULJČEK: Mitja Meršol o Arcosantiju, čarobnem mestu prihodnosti

27

Goodlife.si 22

L

DUEL

Milena Zupančič in Nina Rakovec o igralskem poklicu

USPEH JE ČUDOVIT, A PRINAŠA PRTLJAGO »Ne odlagaj torbe na tla, saj veš, kaj pravijo, potem denar odteka ven,« pred fotografiranjem nekaj metrov stran od obema ljube Drame Nina opozori Mileno. »Ah, že vse življenje odlagam torbo na tla, če bi zdaj nehala, niti ne bi znala živeti z vsem bogastvom,« v smehu odgovori Milena.

Skoraj kot sorodnici sta si blizu, legendarna Milena Zupančič, ki se je Slovencem za vedno zapisala v spomin kot Meta iz Cvetja v jeseni, zdaj pa jo je mogoče videti v novi predstavi z naslovom Boris, Milena, Radko, in Nina Rakovec, mlada igralka, ki je z aktualnim filmom Dvojina dokazala, da uspeh v filmu Izlet ni bil naključje.

Kako si tudi ne bi bili blizu, Nina je vnukinja pokojnega Poldeta Bibiča, s katerim sta z Mileno prav zaradi Cvetja v jeseni ostala večen par.

Zapisala: Teja Roglič Foto: Kontrasti L

Goodlife.si 22 21

M

ilena: Nine se spomnim kot dojenčice, zavite v pleničke in dekice, ko so mi jo prinesli pokazat.

Nina: Tudi jaz imam od nekdaj spomin tebe ob sebi. Spomnim se tudi, da sem vedno hodila v Dramo in te videla tam.

Milena: Bila sem kar malo presenečena, ko sem izvedela, da bo Nina igralka, in v kakšno super igralko se je že razvila, kaj šele bo.

Nina: Mileno neverjetno spoštujem, da me pokličete na intervju z njo, mi je v čast. Od nje se lahko samo učim.

Milena: Ninin opus ni velik, a kako veliko je že naredila. Vedno sem vesela, ko se pojavi mlada igralka, ki ima takšen dar, poleg tega pa še tisto nekaj, čemur pravimo posebna igralska osebnost, fluid. Zelo pomembno je, da ti gre na začetku dobro, kaj ti pomaga, da se trudiš 25 let, da potem po 30 letih nekaj dokažeš. A če dobro začneš, je odgovornost hudičevo velika. Kar naprej moraš tekmovati sam s seboj.

Nina: Ves čas se bojim, kdaj bo to minilo.

Milena: Rečejo ti, saj to smo že videli, to ni nič. Kritike postanejo vse bolj stroge. Uspeh

je čudovita zadeva, prinaša pa prtljago.

META SE NE MORE NIKOLI SKRITI Nina: Milena je v filmu Cvetje v jeseni naredila nepozabno vlogo, lahko bi bila čisto banalna. Zato sta ta dva lika ostala. Če bi bil to le običajen filmček …

Milena: V katerem se dva rada gledata …

Nina: Bi bil že zdavnaj pozabljen.

Milena: Od snemanja je minilo 43 let, jaz bi bila zdaj Metina stara mama.

(Smeh.) Čutim pa, kot da je bilo včeraj.

Nina: Tak film prinese prepoznavnost, to je drugače kot umetniški filmi. Posnela sem tri v treh letih in šele zdaj čutim, da me kdo prepozna. Če bi kot Pia Zemljič posnela Petelinji zajtrk, bi me poznala vsa Slovenija.

Milena: Zaradi Mete sem se ljudem usedla

v srce za vse večne čase. A to je dvorezni meč, včasih bi se želel skriti v temen kot, pa se ne moreš. Ko smo to snemali, niti v sanjah nismo pričakovali, da bo postal tak hit in mit. S Poldetom sva bila večen par, do njegove bolezni sva hodila na pogovore, literarne večere, celo poročno darilo sva bila. A Nina, verjemi, dosežek je tudi, da si z dvema filmoma, ki nista zelo komercialna, že dosegla prepoznavnost.

Od snemanja je minilo 43 let, jaz bi bila zdaj Metina stara mama. (Smeh.) Čutim pa, kot da je bilo včeraj.

BRAD PITT – SOCIALISTIČNI KULAK

Milena: Teže je biti mlada igralka, mladim igralcem se veliko več odpušča. Če je igralka še lepa, kar Nina je, mora to preseči, ker vsi mislijo, da ne more biti pametna in ne more dobro delati, če je lepa. Za mladega fanta, igralca, tega ne bodo nikoli rekli. Z leti, posebno s temi leti, ki jih imam jaz (smeh), je laže, nič več te ne skrbi. Ni se treba več dokazovati,

28

le še uživaš v delu.

Nina: Največji pritisk čutim sama do sebe.

Tudi nagrade, ki so balzam za dušo in ego, prinesejo še več odgovornosti. Tudi zdaj, ko odhajam iz celjskega gledališča v MGL. Milena: V MGL sem bila enajst let. Ko sem končala Akademijo, sem takoj dobila obe ponudbi, za Dramo in za Mestno gledališče.

V Dramo je bilo težko priti in vsi so govorili, da tudi če prideš tja, najprej deset let ne igraš veliko. Šla sem torej v Dramo in po treh dneh dala odpoved in odšla v MGL, kjer sem delala čudovite vloge. Sicer pa sem delala povsod, kasneje dolga leta v Drami, bila sem svobodnjakinja, delala sem po vsej Jugoslaviji. Nikoli nisem razumela ljudi, ki so bili vse življenje v enem gledališču.

Ko začneš čutiti, da gledališče spominja na gospodinjstvo, je treba šibati stran.

Nina: In tako lepo je snemati filme. Ker se odmakneš. Želim si tudi agenta v tujini.

Milena: Tega v mojih časih ni bilo. Jaz sem doma snemala film za filmom, čez trideset sem jih posnela, imela sem lepe priložnosti v tujini, a mi ni prišlo na misel, da bi šla, ker mi je bilo tu lepo.

Nina: Lepo je, če imaš možnost ustvarjati doma.

Milena: Zadnji dve leti sem delala večinoma na Hrvaškem, a drugače je igrati v tujem jeziku. Vse se lahko naučiš, a vlogo misliš v svojem jeziku. Mene ne bo nihče prepričal, da bi bili zvezdniki velikega formata uspešni tu. Brad Pitt je krasen, a moj ata socialistični kulak ne bi mogel biti.

(Smeh.)

EN ŠEPET NA UHO JE DOVOLJ

jim rečem, naj mi rečejo ti. Tudi ko sem začela snemati filme, ni bilo nič drugače.

Padla sem v žrelo velikanov, Štefke Drolc, Duše Počkaj, Berta Sotlarja, Poldeta Bibiča in Ivanke Mežan, ki pa so me takoj sprejeli, nihče me ni obravnaval kot smrkljo, takoj smo skupaj žurali vse noči.

Nina: Mene je pri prvem filmu Osebna prtljaga reševala Nataša Barbara Gračner.

Mlad si in ne veš, nimaš izkušenj, ona je bila moja mentorica. Samo eno besedo mi je zašepetala in sem za vedno vedela.

Tako ali tako si ves prestrašen …

Milena: In neumen. Jaz sem bila tako neumna, joj. Vedno sem imela kompleks zaradi svojega velikega nosu, grozno. In

Pri prvem filmu Osebna prtljaga me je reševala Nataša Barbara Gračner.

Mlad si in ne veš, nimaš izkušenj, ona je bila moja mentorica. Samo eno besedo mi je zašepetala in sem za vedno vedela.

Nina: Na snemanju filma hitro postaneš družina, hitro presežeš tisto prvo vljudnost.

Na filmu in v gledališču si moramo ljudje zaupati in si pustiti ustvarjati.

Milena: Zelo sem vesela povabil mladih ustvarjalcev, če se kdo spomni name. Takoj

29

ko pri filmu merijo svetlobo od kamere in z metrom in pridejo do tebe, sem si jaz tepka mislila, ojej, kakšne težave jim povzročam s svojim velikim nosom. (Smeh.)

CIGARETA TUDI NA 6400 METRIH Milena: Kajenje je moj užitek, to vedno povem jasno, glasno in odkrito. Na misel mi več ne pride, da bi poskušala nehati, včasih sem se še malo trudila. Prija mi ob kateri koli uri, če sem žalostna ali vesela, mirna ali besna. Seveda ne propagiram kajenja, če mlad začneš, težko prenehaš. Nihče pa me ne bo prepričal, da mi jemlje energijo. Kajenje je moje veselje. (Nasmeh.)

Nina: Moje veselje pa je šport. Zdaj imam kužka, pohajanje z njim po gozdu prebuja v meni ustvarjalnost, takrat največ razmišljam o vlogah.

Milena: Tudi jaz obožujem gore in gozd.

Nina: Pa svobodo in živost narave.

Milena: Vidiš, meni niti pohodi v visokogorje niso vzeli volje do kajenja, pa sem bila v Himalaji in v Andih na 6400 metrih. (Smeh.)

Goodlife.si 22

L

NA NOŽ Simon Bertoncelj (grand hotel toplice) o hruški

MODERNA GORENJSKA HRUŠKA Williams variacija Hruškov mousse 50 g sladkorja 0,02 l hruškovega likerja 100 g hruškovega pireja 250 g stepene smetane 6 g želatine Segrejemo hruškov pire ter dodamo sladkor in liker.

Liste želatine namočimo v hladno vodo, ožamemo in dodamo masi. Ko je ta primerno ohlajena (28 stopinj), dodamo stepeno sladko smetano ter nalijemo v primerne modele. Ohladimo.

V

Foto: Fernanda Prado Verčič

mladosti in najstniških letih si nisem niti približno predstavljal, da bi iz hruške lahko nastala taka sladica. Za nas pač hruška nikoli ni bila kot srečanje z eksotičnim sadjem. Je čisto vsakdanja, debelušna hruška, iz katere naše babice naredijo dober kompot, dedki pa tisto pravo žganje.

Moji hčerki, stari tri leta in pol, pa jo bosta poznali tudi iz zgodb, kot je ta.

Zgodba te sladice je v presenečenju. Gre namreč za variacijo tradicionalnih sestavin in nepričakovanih kombinacij. Moderne sladice niso več pripravljene tako kot recimo potica, ko lahko že po videzu sklepate, kakšna bo struktura, kakšen bo okus, in tako poročilo vam na koncu tudi sporočijo brbončice. Ta ima več struktur in oko ne zazna vseh. Zato je presenečenje toliko lepše. Zgodi se vam lahko celo, da se v ustih ustvari pravi ognjemet. No, mogoče imate občutek, da vam je kdo podtaknil pasje bombice. (Smeh.)

Teh »prskalic« se boste tisti malo starejši zagotovo spomnili, ko smo si jih tlačili v usta in je tako pisano pokalo. No, tukaj se torej tudi skriva eno od presenečenj.

Sicer pa za osnovo uporabljam »čistokrvne« gorenjske hruške in jim dodajam penino, paste, jih spreminjam v pire, naredim sladoled. Izjemno pomembna je tudi končna slika. Kuharjevo platno je krožnik in ta slika mora biti slastno privlačna. Več kot 90 odstotkov gostov namreč je z očmi. Še posebno sladice. In zaradi sladic se vračajo. Vendarle je to zadnja jed in pusti končni okus. Pri nas so gostje zelo zahtevni in kulinarično izobraženi, saj veliko potujejo. Danes je v Sloveniji, včeraj je bil v New Yorku, potem pa gre v Frankfurt ali Hongkong.

Pripravo sladic obožujem, saj sem tudi sam zelo sladkosned. Ko sem bil še otrok, smo jedli denimo potico, flancate, gibanico, ampak najslastnejši pa je bil zame obisk Bleda. S starši smo ga obiskali enkrat ali dvakrat na leto in seveda jedli kremno rezino. Zdaj vsak dan delam na Bledu in kremne rezine niso več tako posebne. (Smeh.) Raje okusim sladice s kombinacijo sadja, čokolade, sladoleda, da je bolj ekstravagantna.

Zato tudi obožujem svoje delo. Že ko sem bil star okoli 10 let, sem se smukal po kuhinji in gledal mami čez ramo. Sicer je zahtevno, ampak če to delaš z veseljem, se vse vrača z zadovoljstvom gostov.

Zelo spodbudno je tudi, da se Slovenija že vpisuje na kulinarični zemljevid in da so tujci pozitivno presenečeni, kako kakovostna kulinarika je že pri nas.

L

Goodlife.si 22

Hruškov kompot 0,2 l hruškovega pireja 0,3 l suhe penine 50 g mletega sladkorja 20 ml hruškovega likerja 1 g xantana (zgoščevalec) Zavremo hruškov pire, dodamo liker in po potrebi sladkor. Ohladimo, dodamo xantan in penino. Mešamo, da se xantan razpusti in dobimo penast kompot.

Hruškov sorbet 500 g hruškovega pireja 45 g glukoznega sirupa 4,5 g stabilizatorja sladoleda 18,2 g medu 124 g sladkorja 217 g vode Hruškov pire zavremo s preostalimi sestavinami in dobro premešamo. Zamrznemo v stroju za sladoled.

Hruškova pena 0,1 l hruškovega pireja 0,04 l sladke smetane list želatine hruškov liker Zmešamo pire in tekočo sladko smetano ter dodamo liker. Dodamo namočeno ožeto želatino in zmešamo v mešalniku. Nalijemo v sifon ter pustimo nekaj časa na hladnem. Preden jo uporabimo, pretresemo.

Lešnikov krokant 100 g sladkorja 50 g lešnikovega granulata sladkorna palčka sladka kreša Zmešamo sladkor in vodo ter kuhamo do karamela.

Preden porjavi, dodamo lešnikov granulat ter dobro premešamo. Ohladimo in zmeljemo.

30

metuljček Spomin na traku, ki nikoli ne zgori Piše: Mitja Meršol Riše: Zarja Menart Pišeš, pišeš, besede kuješ. Se da vse povedati? Mar ne bi bilo bolje včasih tudi kaj posneti na filmski trak? Bi bil film lahko zgovornejši, povednejši od besede?

O tem smo se družinsko in zasebno velikokrat pogovarjali z letos umrlim, nam vsem dragim filmskim ustvarjalcem Vojkom Duletičem, ženinim stricem.

Pogosto smo se tudi spominjali, kako je pred kakimi 32 leti snemal Desetega brata (in sta v njem bežno nastopili tudi hčeri Marlenka in Melita, slednja pa zdaj prijateljuje tudi z zelo uspešnim režiserjem Mitjo Okornom). Vojko si je vsa leta ustvarjanja prizadeval za estetsko in avtonomno filmsko izražanje. Zadnja leta pa si je s posebnim filmom Bolečina, sestavljenim iz vsebinskih poudarkov nekaterih svojih prejšnjih celovečercev, sploh prizadeval za nesmrtnost filma.

Film, trak, ki nikoli ne more zgoreti?

To se sprašujem, ko se spominjam Arcosantija.

Arcosanti.

Vijoličasto rdeča, skrivnostna, brezčasovna, neskončna večerna temina. Pravzaprav ne zgolj večerna in nočna, ampak tudi poznopopoldanska čarobna barva ozračja, barva, ki ni samo barva, ki ni samo ozračje in okolje, ampak počutje, utrip duha. To sem vedno znova zaznaval vsakič, ko sem se podajal v panonsko hedonistično uživanje v Prekmurju, še najbolj pa pred 24 leti v Arcosantiju, nedaleč od mesta Scottsdale v ameriški Arizoni.

Arcosanti je bil zasnovan kot mesto prihodnosti. Mesto, temelječe na arhologiji, ne na arheologiji, ampak, da, arhologiji (spoj arhitekture, ekologije in človekove individualnosti), ki ga je sredi arizonske puščave ustvaril italijanski arhitekt, gradbenik, pisatelj in pravcati »puščavski prerok« Paolo Soleri, ki je spomladi letos umrl, star 94 let.

Arcosanti – Solerijev urbanistični in človeški laboratorij – je bil tedaj mestece v rojevanju, ležeče kot bela polkrogla naselbina na planoti enega izmed »čepečih Indijancev«. Takšne so se mi namreč med potjo po puščavi zdele rdečkaste, strmo izklesane gore s prirezanimi vrhovi, kot da bi jih izoblikovala velika davna roka. Da, L

Goodlife.si 22

ti vrhovi so se mi zdeli kot veliki čepeči Indijanci, vklesani v večnost. In na vrhu enega izmed teh prirezanih vrhov je Soleri postavil Arcosanti, ki naj bi v prihodnosti štel kakih pet tisoč prebivalcev, tedaj pa jih je imel nekaj sto, pretežno univerzitetnih raziskovalcev, študentov in njihovih družin. In medtem ko med potjo po puščavi ni slišati ničesar in je vse tiho, tiho, se v bližini Arcosantija zaslišijo v vetru ubrano zveneči toni. Zvonci Arcosantija (še vedno imam enega, ki mi

v »argonavtskem toku« z Rimske ceste zvončklja na balkonu nad Ferantovim vrtom) so obešeni po vsem naselju in v svoje bronaste in glinene objeme lovijo puščavski veter in tako rojevajo up zbujajoče petje življenja prihodnosti.

Mestece se kot satovje sodobno zgrajenih kamnitih zgradb samozadostno napaja s sončno energijo. Bivališča, od katerih se nekatera zajedajo globoko v zemljo, so

prostorna, svetla, udobna. Med njimi so tudi prostori za znanstvene raziskave in umetniške nastope. Stopil pa sem tudi v delavnico, v kateri so vlivali že omenjene zvonce in jih prodajali po vsej Ameriki, izkupiček pa namenjali za gradnjo Arcosantija.

V Arcosantiju je tedaj tekla tudi beseda o prihodnosti človeštva. Ob rekreacijskem amfiteatru, obkroženem s tekočo vodo, smo sedeli skupaj s slovitimi nobelovci.

Um za

zgodovino, tako je Soleri dal naslov temu srečanju.

Czeslaw Milosz (Nobelova nagrada za književnost), Murray Gell-Mann (Nobelova nagrada za fiziko), medicinski znanstvenik Robert Jay Lifton (ustanovitelj mednarodnega združenja zdravnikov za preprečevanje jedrske vojne – Nobelova nagrada za mir), ekonomska futurologinja Hazel Henderson, harvardski teolog Harvey Cox, princetonski profesor

mednarodnega prava Richard Falk, glasbeni pedagog in pianist Billy Taylor ...

Teden dni je tekel dialog s temi modreci in spominjam se Czeslawa Milosza, zdaj že pokojnega, ki je med drugim opozoril, da prihodnost ogrožajo tudi različne vrste pranja možganov tako v sedanjosti kot v preteklosti – in to zlasti v obliki potrošniške in strankarskopolitične propagande. Teolog Cox pa je zatrdil, da se napovedi o zatonu religije niso in nikoli ne bodo uresničile, medtem ko je psihiater Lifton menil, da človeštvo lahko preživi samo, če se v celoti znebi vsega jedrskega orožja.

Ko smo zadnji večer sedeli na terasi nad pekarno (prebivalci so si sami pekli kruh in tudi sami pridelovali pšenico in koruzo), sem se zazrl v širjavo puščave, v kateri so se v modrikastem somraku rdeči »čepeči Indijanci« začeli spreminjati v temno vijoličasto gmoto. Zdelo se mi je, kot da so na pohodu nevidni duhovi plemena Navajo, ki od vekomaj živi tod. Solerijev sodelavec, japonski arhitekt Tamura, je potem poskrbel še za posebno večerno »light show« poslastico: z velikimi žarometi je na stene »čepečih Indijancev« na drugi strani kanjona projiciral velike premične like, senčne in nekajkrat povečane človeške podobe in postave, ki so se kot orjaške javanske lutke zvijale po vijoličastih skalah in vznemirjale duhove v kamnitih nedrih mese – mizaste gore. Še danes si ne znam pojasniti nenavadnega nemira, ki se je naselil v nas. Kaj smo gledali in videli? Našo preteklost, našo prihodnost? Da, če bi kdaj snemal film, bi ga moral tedaj, pred 24 leti v Arcosantiju. Tak spominski trak nikoli ne bi mogel zgoreti. Naslov bi lahko bil: Z nobelovci v puščavi. O Soleriju in Arcosantiju so sicer kar sedem let ustvarjali odličen dokumentarec, a tistega »mojega« Arcosantija z modrovanjem nobelovcev v vijoličasti puščavi »čepečih Indijancev« ni.

Je samo v spominu.

32

33

Goodlife.si 21

L

Natura Femina Organic je izdelana iz stoodstotnega certificiranega organskega bombaža, ki je prijazen do kože in okolja. Izdelki so mehki na dotik, ne spreminjajo naravne kislosti, zagotavljajo optimalno raven vlažnosti, niso beljeni s klorom, so izjemno vpojni, brez kemičnih praškov, brez parfumov in posamično pakirani.

Poiščite jih v lekarnah, specializiranih prodajalnah, drogerijah in spletni trgovini www.tosama.si.

Zdravo Zdrav izbor za vaše dobro in zdravo življenje.

Riževa bombeta Lumpi Riževa bombeta Lumpi brez aditivov in ravno pravšnje velikosti je prava izbira. Mehka sredica in zlato zapečena hrustljava skorja bosta prepričali tudi tiste malo bolj izbirčne.

Palčke iz Pekarne Grosuplje Novi izdelki iz tradicionalnih sestavin. Hrustljavo zapečene palčke so na voljo v treh okusih, z velikim deležem ovsene, ajdove ali koruzne moke.

Sočna in aromatična sredica jim daje poln okus, podajo pa se tako k sladkim kot slanim jedem.

Babičin čaj Uživanje v Babičinem čaju je kot obisk pri babici, ki vas vedno znova razvaja z majhnimi pozornostmi, odličnimi dobrotami in nepozabno toplino. Odprite svoje čute številnim okusom, združenim, da vam pričarajo popolno doživetje.

Babičin čaj za toplino druženja. www.1001cvet.si

Ekološka zelenjava in sadje na vaš dom!

Zelena košarica je spletna trgovina s svežo in okusno zelenjavo in sadjem ter drugimi domačimi pridelki, ki jih dostavijo na vaš dom. Ponudba je vrhunske kakovosti in raznovrstna, slovenski kmetje pa jo pridelajo izključno do okolja prijazno (ekološko in integrirano).

Izbirate lahko med sezonskimi košaricami z zelenjavo in sadjem ali pa si svojo napolnite sami. www.zelena-kosarica.si

Mercator BIO sojini namazi Popolnoma rastlinski sojini namazi so odlični na kruhu ali vafljih, uporabite pa jih lahko tudi kot dodatek omakam in prelivom za testenine ali druge priloge. Imajo visoko hranilno vrednost, so lahko prebavljivi in bogati s kakovostnimi beljakovinami, minerali, izoflavoni in maščobnimi kislinami omega-3. Privoščite si jih lahko v treh okusih.

Goodlife.si 22

Kolagenflex – za lahkotnost gibanja Boste letos tudi vi del največje tekaške prireditve pri nas ali pa boste pohajkovali po hribih? Poskrbite za svoje sklepe. Prehransko dopolnilo Kolagenflex vsebuje patentirano obliko kolagena, ki se v telesu dobro absorbira, in vitamin C, ki spodbuja nastajanje novega kolagena za normalno delovanje hrustanca in kosti.

Kolagenflex iz Medexa je na voljo v lekarnah, specializiranih trgovinah z zdravo prehrano, drogerijah, v Medexovi trgovini, naročite pa ga lahko tudi v spletni trgovini www.medex.si.

Mercator BIO polnozrnati kus kus Instant mlevski izdelek je pripravljen iz celega pšeničnega zrna in zato vsebuje več vlaknin, beljakovin, vitaminov in mineralov. Za pripravo potrebujemo le nekaj minut.

Uporablja se za zelenjavne in mesne jedi, ki jih lahko postrežemo tople ali hladne v obliki žitnih solat.

34

Japonsko pomlajevanje obraza Starodavno japonsko modrost posebne masaže obraza je Lone Sorensen združila s 25-letnim razvojem obrazne refleksoterapije. Danka, ki seDarilni je v karieriBon najprej posvetila zdravljenju z obrazno refleksologijo, je svoje znanje vnesla še v kozmetiko. Posebna masaža obraza ali naravni face lifting stimulira 21 akupunkturnih točk in tkivu pomaga, da se regenerira. Tako učvrsti obrazne mišice, zmanjša gube in www.ananda.si koži povrne svežino.

Kotnikova ulica 25, 1000 Ljubljana

tel.:+386 41 661 464

email: info@ananda.si

Kaj je japonski face lifting Je popolnoma naraven način za osvežitev obraza, globoko sprostitev ter bolj zdrav in mladosten videz.

Takšna masaža obraza, ki stimulira akupunkturne točke, dobro nahrani kožo s kisikom, jo prekrvavi in sprošča celotno telo ter pomaga odpraviti napetost. Za masažo se uporabljajo le ekološki ter naravni izdelki.

Kako deluje Med postopkom nežno masirajo obraz s stimuliranjem akupunkturnih točk in s tem dvigujejo kožno tkivo, kar izboljša tako fizično kot mentalno zdravje. Med masažo se telo sprosti in sprejme spodbudo zdravljenja na globlji ravni, s čimer se hitro doseže fizično, kemično in čustveno ravnovesje. Učinki terapije se pokažejo nemudoma, saj pomladi obraz, zmanjša globoke gube, učvrsti kožo ter ji povrne svežino.

Ananda Kotnikova ulica 25, 1000 Ljubljana tel.: +386 41 661 464 e-naslov: info@ananda.si www.ananda.si

40 % POPUST Darilni Bon

Samo za bralke in bralce revije Goodlife posebna ugodnost. Izrežite kupon in si privoščite japonsko NA JAPONSKI COSMO LIFTING pomlajevanje s posebnim popustom.

35

Goodlife.si 22 www.ananda.si Kotnikova ulica 25, 1000 Ljubljana

tel.:+386 41 661 464

Velja do 10. oktobra 2013

Naj bodo samo roke tiste, ki vam s prijetno masažo in posebnim znanjem refleksoterapije povrnejo svežino obraza, okrepijo zdravje in vas globoko sprostijo.

email: info@ananda.si

Samsung GalaxyGear

Samsung si je v zadnjih letih pridobil sloves proizvajalca vrhunske elektronike, ki se odlikuje tudi po odličnem dizajnu. Zadnji dokaz je nova elegantna zapestna naprava GalaxyGear, ki s prefinjenim oblikovanjem in visokokakovostno obdelavo spominja na luksuzni nakit.

GalaxyGear lahko prevzame tudi vlogo zapestne ure, saj uporabniku ponuja izbiro desetih podob prikaza časa, a v resnici je mnogo Pet mavričnih igrač, zaradi katerih več kot le ura. Omogoča bo Gregor Šket pisal, plesal, govoril, povezavo s Samsungovim pametnim telefonom in poslušal, surfal in gledal v barvah. uporabnika obvešča o Adijo, jesensko razpoloženje! telefonskih klicih, kratkih sporočilih in elektronski pošti. Omogoča pa tudi opravljanje prostoročnih klicev. Napravo je možno personalizirati s številnimi aplikacijami, ki so dosegljive na spletu.

Izdelek je na voljo v šestih barvnih kombinacijah, poimenovanih Jet Black, Mocha Gray, Wild Orange, Oatmeal Beige, Rose Gold in Lime Green. www.samsung.si

Igrače

Ure Uniform Wares

Oblikovalca Oliver Fowles in Patrick Bek sta že od mladih let navdušenca nad urami. Vedno sta si želela, da bi v svet urarstva pripeljala londonski slog. Prav zato sta leta 2009 ustanovila znamko Uniform Wares.

Zasnovala sta kolekcijo minimalističnih izdelkov, ki so na voljo v različnih barvnih kombinacijah. Značilnost vseh modelov je, da ni nikjer niti enega napisa. Povezala sta se z nekaterimi švicarskimi in japonskimi proizvajalci urarskih mehanizmov, ki so nekakšna garancija, da njuni izdelki tečejo v neskončnost. www.uniformwares.com

LibratoneZipp

Libratone je predstavil svoje videnje sodobnega prenosnega zvočnika, ki prek AirPlaya brezžično predvaja glasbo, shranjeno na pametnih telefonih, tabličnih in osebnih računalnikih.

Ponuja kakovosten zvok in svobodno postavitev.

Zvočnik razprši zvok po celotnem prostoru in pričara 360-stopinjsko izkušnjo.

Posebnost Libratonejevih izdelkov je v različnih prevlekah, ki so izdelane iz volnenega filca.

Za zdaj so na trgu tri vrste zvočnikov: Zipp, Live in Lounge. Vsak izmed njih je na voljo v številnih barvnih kombinacijah. www.libratone.com

Goodlife.si 22

Apple iphone 5c

Vsakič ko tehnološki gigant iz Cupertina naredi nov iphone, Applovi verniki slavijo. Predstavitev šeste generacije legendarnega pametnega telefona je bila nekoliko drugačna, saj so prvič prikazali dva nova modela. 5S je nadgradnja njihovega klasičnega modela. Poleg tega, da je opremljen z zmogljivejšim drobovjem in boljšo kamero, je glavna novost tako imenovani Touch ID, s pomočjo katerega je telefon možno odkleniti s pravim prstnim odtisom. Z modelom 5C, ki je prvi iphone v pisanih barvah, pa merijo na nekoliko mlajšo populacijo. V skladu z zunanjostjo so ponudili tudi bogato paleto zanimivih dodatkov. www.apple.com

Logitechov ovitek tipkovnica

Logitech izdeluje kakovostne dodatke za različne elektronske naprave. Seveda so se lotili tudi Applovega ipada in naredili izjemno tanek ovitek, ki je hkrati tipkovnica polne velikosti. Ta deluje prek povezave bluetooth in je opremljena s posebnim utorom, ki ipad drži pod optimalnim kotom, tako da se ta nekako spremeni v silno lahek prenosnik, na katerem je možno pisati daljša besedila. Tega se bodo zagotovo razveselili novinarji in vsi tisti, ki pri svojem delu tipkajo obsežna besedila.

Baterija tipkovnice zdrži kar šest mesecev. Na voljo je v črni, rdeči in beli barvi. www. logitech.com

36

Daljnogled

Vožnja prihodnosti

STE ZA NOVO PARADIGMO MOBILNOSTI? Takšno, ki bo prevetrila domala ukoreninjeno naftno vseprisotnost? Takšno, ki pri plačevanju goriva ne bo več pričarala na obraz voznikov potnih srag negotovosti vsakič, ko bo denimo bližnjevzhodni metulj zamahnil s svojimi sila kompleksnimi geopolitičnimi krili? Takšno, ki bo naravi po brezobzirnem udrihanju končno hrepeneče ponudila roko sprave? In ne nazadnje takšno, ki bo lahko tudi Slovenijo, če bo le znala zgrabiti priložnost, znova ponosno postavila na svetovni radar? Radar napredne tehnološke prakse, ki ustvarja dodano vrednost z mobilnostno prihodnostjo.

Piše: Matej Grošelj Foto: Matej Grošelj in Saša Kapetanovič Goodlife.si 22

TESLA Topel nadih zadnjih poletnih sončnih vzdihljajev daje mehkim limuzinskim linijam prav posebno veljavo. Lepa je. In takšna, kot bi jo bili snovalci od vekomaj ustvarjali pod budnim očesom evolucijskih pravil avtomobilizma. A je niso, kajti pred nami je električno gnani novorojenec slovitega imenskega pedigreja Tesla, model S, ki ga je genialni inovator Elon Musk predstavil kot orožje, ki kani v večna lovišča poslati manj učinkovite motorje z notranjim izgorevanjem. Prav tiste, ki s svojimi plinskimi izločki in hrupom dandanašnji neutrudno okužujejo zemeljsko obličje in našim zanamcem izstavljajo preteči račun matere narave.

OGLEDALO Teslova nova limuzina, ki jo do svoje avtomobilske industrije venomer pedantno zaščitniški nemški mediji postavljajo celo ob bok domačim paradnim konjem, kot so denimo Mercedes-Benzov razred S, BMW-jeva

serija 7 in Porschejeva panamera, je na avtomobilistični zemljevid udarila kot strela z jasnega. Drži, 43-letni ameriški strateg Musk – zdaj se med drugim uspešno ukvarja tudi s solarno in vesoljsko tehnologijo – je prihod avtomobila, ki celotni industriji nastavlja ogledalo samozavedanja, napovedal že pred leti, a verjetno niti sam ni pričakoval tega, kar se je godilo kasneje (in se še vedno).

VIRALNO ŠIRJENJE

Slovenija bi bila lahko prva na svetu, ki bi se v celoti omrežila s polnilnicami.

Danes, kakšno leto po predstavitvi onkraj luže, je slika jasna: tesla S se prodaja bolje kot vroče žemljice in kljub najsodobnejši tovarniški tehnologiji v kalifornijskem Fremontu ponudbi ne uspe slediti rastočemu povpraševanju.

To se krepko pozna na finančnih trgih, ki so Teslovo delnico in njene lastnike nagradili z več kot desetkratno rastjo od začetka kotacije (v letu 2010), in

seveda v dolgih čakalnih vrstah, ki jih bo šlo kmalu meriti kar z letnim vatlom. Širjenju nove, trajnostne in okoljsko vzdržne paradigme mobilnosti se viralno pridružujejo druge celine in države. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so pri Tesli prodali že 10.000 avtomobilov, pred kratkim so vstopili v Evropo, odpirajo se vrata v daljnevzhodni svet množičnosti ... Med »trendsetterji«, ki so v svoje garaže že parkirali teslo S, najdemo tudi holivudske veličine, kot so Cameron Diaz, Morgan Freeman, Jennifer Garner, če naštejemo le nekatere. Toda, čemu vsa ta evforija? Zakaj tako nenadoma? In kaj se pravzaprav v resnici skriva za Teslovo mojstrsko ukrojeno obleko?

DOMA Za odgovore smo povprašali Mateja Čera in Gašperja Žvana, idejni vodji in zastopnika ljubljanskega podjetja Avant

38

1 (zgoraj) Tesla Model S 2 (levo) Notranjost vozila 3 (desno) Matej Čer in Gašper Žvan, Avant Car 4 (na drugi strani) Volanski del in detajli vozila

39

Goodlife.si 22

car, ki zasleduje premiso tehnološko in okoljsko napredne, stroškovno učinkovite ter potrebam posameznika ukrojene mobilnosti. Ne preseneča, da so med prvimi v svetovnem merilu, ki bodo vključili tesle v svojo najemno floto. »Sledimo našemu poslanstvu in skušamo s strategijo, ciljno usmerjeno v prihodnost, sooblikovati smernice in omogočati dodano vrednost v mobilnosti,« pojasnjuje tehnološki entuziast Čer, ki v električnem pogonu vidi novo paradigmo mobilnosti: »Proizvajalci, ki se poizkušajo z električnimi vozili, se zvečine spopadajo z visokimi proizvodnimi stroški, tehnološkimi omejitvami – predvsem glede dometa – in težavami pri prodaji.

Toda s Teslovo limuzino S se je plošča obrnila, saj so Američani pokazali, da je mogoče narediti zmogljivo električno limuzino visokega razreda, ki je po lastnostih povsem enakovredna

uveljavljeni konkurenci z motorji z notranjim izgorevanjem, v marsičem pa celo prednjači, denimo varnosti, prostornosti, naprednem 'infotainment' sistemu po vzoru jabolka iz Silicijeve doline ter poslovnem modelu prodaje po spletni strani in brez posrednika.« Zmogljivosti? V številkah najmočnejše različice natanko 422 »konjev«, dirkaški 4,5-sekundni pospešek z mesta do stotice in nič škodljivih izpustov.

Pri tem avto skoraj ne potrebuje servisov, z enim polnjenjem lahko že danes prevozite tudi 500 kilometrov, v dveh letih pa snovalci obljubljajo celo doseg 1000 kilometrov.

Teslov model S je genialni inovator Elon Musk predstavil kot orožje, ki kani v večna lovišča poslati manj učinkovite motorje z notranjim izgorevanjem.

Goodlife.si 22

INFRASTRUKTURA

Kako poteka polnjenje? »Povsem enostavno,« pravi Čer. »Z navadno vtičnico polnjenje litij-ionskih baterij traja najdlje, s trifazno okoli štiri ure, s Teslovimi brezplačnimi hitrimi solarnimi polnilnicami pa celo manj kot uro. Možna bo tudi menjava baterij, ki traja vsega 90 sekund.«

In ko gledamo širšo sliko, se prav v polnjenju skrivajo priložnosti za ustvarjanje dodane vrednosti. »V ZDA, kjer imajo lastniki tesel brezplačno polnjenje do konca življenja, bo do konca leta 2014 že 85-odstotna prepletenost hitrih polnilnic med obalama. Tudi na Norveškem so že vzpostavili mrežo šestih hitrih polnilnic na najpomembnejših prometnih krajih, kar v praksi pomeni, da je 90 odstotkov prebivalstva v radiju 320 kilometrov okoli polnilnic. Pri Tesli so na svetovnem avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu še napovedali, da bodo v Evropi že do konca leta 2014 vzpostavili dobro povezano mrežo hitrih polnilnic. Z odločnimi koraki seveda prihajajo tudi druge države, Nemčija, Švica in Nizozemska, kjer do leta 2015 napovedujejo postavitev solarnih polnilnic s 50-kilometrskim radijem pokritosti,« impresivne podatke enega za drugim niza Žvan, obenem pa ne pozabi omeniti subvencij, ki jih po svetu delijo okoljsko ozaveščenim kupcem: »Američani ponujajo od 7500 do 12.000 dolarjev subvencij ob nakupu tesle, katere cena se v ZDA začne pri okoli 62.000 dolarjih, tudi Norvežani, ki dobesedno sedijo na nafti in se te dni ubadajo predvsem z mislijo, kako najbolj dobičkonosno vložiti naftne presežke, spodbujajo alternativne

pogone in lastnikom avtomobilov golfovega razreda omogočajo, da kupujejo prestižne tesle.« SLOVENIJA Kako pa je pri nas? Subvencij še ni na vidiku, saj se bolj govori o varčevanju, čeprav bi bilo sila koristno podpirati perspektive, ki pomenijo nove možnosti ustvarjanja dodane vrednosti. Evropska unija s programom Obzorja 2020 v vrednosti skoraj 80 evrskih milijard zajeten del raziskovalno-inovacijske pogače namenja tudi zeleni energiji in transportu. Slovenija bi bila lahko s svojo majhnostjo in ugodno geografsko lego prva na svetu, ki bi se v celoti omrežila s polnilnicami, saj bi, če bi jih postavili v radiju denimo 50 kilometrov, s tem oskrbeli tudi vse druge električne avtomobile, katerih domet je manj kot 200 kilometrov. Tako bi se Slovenci upravičeno postavili na svetovni radar, in če bi znali to unovčiti, bi se lahko odkrito spogledovali z multiplikativnimi učinki koristi. Pri podjetju Avant car so nam zaupali, da bodo v svoj poslovni model za začetek vključili 20 tesel S, ker vedo, da je napredek v novih možnostih, ki bodo nadomestile zdaj že docela izčrpane »krave molznice«. In ker verjamejo, da je za vse nas prišel čas za novo, odprto in daljnosežno razmišljanje.

40

www.dinersclub.si Info telefon: 01 5617 800

Za prvo leto vam članarino podari Erste Card, novi imetnik licence Diners Cluba za Slovenijo, del finančne skupine Erste Group z več kot 17,5 milijona strank v srednji in vzhodni Evropi.

Ponudba velja do 31. 10. 2013. Pristopnico najdete na www.dinersclub.si.

Preizkusite Diners Club, navdušeni boste!

25.2

694

45

ERSTE CARD d.o.o., Dunajska cesta 129, 1000 Ljubljana, Slovenija

65

Diners Club se vrača na slovenski trg s ponudbo, ki je ne morete zavrniti. Nobena kartica namreč ne ponuja več storitev in ugodnosti: − poseben paket ugodnosti GoodLife (zagotavljajo ga partnerji: BMW, Generali Zavarovalnica, Baby Center, Siemens, ALTA, Medex, KRAŠ, L’OCCITANE, Telekom Slovenije, KOMPAS in drugi, ki si jih lahko ogledate na www.goodlife.si), − nakupi na obroke, − nagradni program z izjemnimi popusti, − prost vstop v več kot 469 letaliških salonov, − spletne storitve, − SMS-storitve, − uporabne mesečne ugodnosti.

55 . 3 0 8

Nikoli ne reci nikoli, danes je ta dan

Pobeg

Skrivnostna italijanska jezera Garda, Como, Maggiore

Vodno kraljestvo brez morja Nad navideznim milanskim vzporednikom se obrisi Padske nižine v hipu razblinijo. Orogeneza mladega nagubanega gorstva ukrade horizont. Zašiljene doline obljubijo prehod za popotnike. In kaj je ostalo od ledeniških jezikov, moren, kam so jih potisnile reke, kaj je prekrilo balvane, frnikole za velikane? Ponekod so jih prepredle modre vode, jezerske krasote, nemi memoriali geoloških časov.

Tekst: Yana Ptashka, SAGA Institute Foto: SAGA Institute in arhiv Goodlife.si 22

GARDSKO JEZERO Sploščeni ravninski pokrajini je težko slediti, mimo bežijo polja, vinogradi, ponekod zapuščena posestva. Pogled je usmerjen v desno, kakopak, največje izmed jezer bo s svojim južnim bregom enkrat kmalu, v naslednjih nekaj kilometrih, trčilo v avtocesto. A še zdaleč ni tako. Po izvozu sledi še precej asfalta, preden ga zagledam.

Gardsko jezero. Cesta po vzhodni strani te kaspijske gmote evropskih Alp nekje na polovici pridrvi v Gargnano in potem se čas ustavi. Tik ob jezeru se s svojima lastnima privezoma, naravi ukradenim obrežjem in tremi nadstropji višine skromno bohoti Villa Feltrinelli. S precej skrite zgodovine za pročeljem. Prav poslednjo podobo je ta elitistični establišment doživel po petletni prenovi v zadnjem desetletju, od takrat pa buri domišljijo simpatizerjev izvrstnega.

V glavni stavbi je trinajst sob, v parku magnolij za hotelom je nasajena trava, ki ljubi boso sprehajanje, bazen na sredini je tiha vrtna zabava. Všeč so mi vsa nevidna fama zapuščanja prtljage iz avta, pieteta domačnosti, na katero se ni treba navajati, samoumevnost vonja svežega cvetja v sobi, celo v ceno prenočitve vključena vsebina

hladilnika. Pa naj gre za originalno pohištvo, freske ali benečansko arhitekturo, občutki prefinjenega okusa so vselej prisotni.

Pomislite samo, da vam med bivanjem ni treba podpisati enega samega računa, da prav vsi izmed več kot sedemdesetih članov osebja vedo, kako zelo dragoceni ste. Gost, ki mu ni treba razpakirati kovčka, ker so to zanj skrbno opravili drugi. Ali pa morda gost, ki ga od glamurozne aquarive loči le ducat korakov napora. Z njo je raziskovanje jezerskega obrežja, verjemite mi, modno. Zategadelj je Villo Feltrinelli najteže, pravzaprav, zapustiti. Četudi le za večerni ritual v starem delu mesta. La Tortuga v družinski formi že devetdeset

let stroji lokalne recepture in jih z visoko usposobljenim osebjem polaga na krožnike lačnih. In chef Maria Filippini sočasno pripravlja za nič več kot sedem miz. Špageti s škampi ali lazanja z gardskimi tartufi, povsem zaslužena Michelinova zvezdica.

V desnem kotu Lecco, v levem Como. Vmes pa prizori iz filmov, gorski previsi, eksotični vrtovi in palače. Najbolj aristokratsko evropsko jezero obkrožajo strma nabrežja z ozko vrezanimi cestami, ki se poleti zamašijo kot hidrogenizirane arterije.

JEZERO COMO

Sredica je najbolj slastna severno od italijanskega industrijskega megalopolisa in iz zraka daje podobo na glavo obrnjene črke Y. V desnem kotu Lecco, v levem Como. Vmes pa prizori iz filmov, gorski previsi, eksotični vrtovi in palače. Najbolj aristokratsko evropsko jezero obkrožajo strmi bregovi z ozko vrezanimi cestami, ki se poleti zamašijo kot hidrogenizirane

42

1 (zgoraj) Villa Aminta, Lago Maggiore 2 (desno) Spa, Villa Aminta 3 (skrajno desno) Restavracija Villa Serbelloni, škampi in guacamole sladoled 4 (na drugi strani) Villa Amnita, Liz Taylor Suita

43

Goodlife.si 22

arterije. A potujete lahko tudi s čolnom, trajektom ali hidroplanom. Zadnji se zdi še posebno dobra izbira, saj premore tisto definicijo stila, ki v ta prostor umešča slavne pribežnike. Mile zime in sveža poletja so pa podnebna značilnost, ki jih sem privablja.

Poleg občutka zasebnosti, seveda. Lago di Como deli na dva dela v polotok vkopani Bellagio. Lahkotno mestece se diči z naslovi nekaterih najimenitnejših vil stare celine.

Nad vsemi pa bdi »La Grande Signora«, monumentalna hotelska posest Grand Hotel Villa Serbelloni. Vse od leta 1873 se po žilah štirih generacij pretaka gostoljubnost »per eccellenza«. Prostrani park je sicer že davno zapisan Rockefellerjevi fundaciji, a vsaj del osemnajstih kilometrov pešpoti in sto dvaindvajsetih vrst botanike lahko vidite na vodenem, poldrugo uro trajajočem ogledu. V začetku prejšnjega stoletja je posaditev parka, preračunano, stala 950 evrov, ob takratni mesečni povprečni plači enega centa. Končni izračun je skorajda bogokletno povedati na glas. Sama medtem zrem v, kot se zdi, neskončno oddaljeno belo nebo, ročno izrezljan strop moje »grand suite«. Bazen pred vilo osvetljujejo podvodne luči in palme izdajajo svojo obliko le še po silhueti. Večeri se. Čas je za Mistral, interpretacijo molekularne kuhinje na odprti terasi. Skoraj svečano in posvečeno. Posebna priložnost in roka seže prav do dna kozmetične torbe. Tja, kjer so skrbno spravljeni najnovejši izdelki La Prairie. Povsem nova krema Eye and

Goodlife.si 22

Lip Contour Cream z učinkovinami proti staranju na osnovi kompleksa aminokislin in izvlečki sadja. In še dve zanimivi novosti iz palete Caviar, maska Luxe Sleep Mask in krema za telo Souffle Body Cream. Oboje čaka na polici ob ogledalu, obred bo na vrsti po večerji. V Italiji velja chef Ettore Bocchia za najvišjo avtoriteto molekularnega kuhanja, pri katerem je potrebno natančno razumevanje vpliva temperature in sestavin na pripravo hrane. Degustacijski meni je sestavljen iz sedmih hodov, že prvi potrdi, zakaj velja za eno najboljših restavracij na škornju. Sicilijanski rdeči gamberi s sladoledom gvakamole, obdani z rahlo kokosovo omako in vafljem sipinega črnila.

Postrežba je v sozvočju muzikalnega tria klavirja, kontrabasa in violine.

Bivanje je prijetno še zavoljo vsega, kar spada k takšnemu grand hotelu, spa, concierge z dvema zlatima ključema, druga restavracija, imenovana La Goletta, celo lasten pomol za raziskovanje nabrežij skoraj štiristo metrov globokega jezera. In ker me žene radovednost, moram naprej proti zahodu.

JEZERO MAGGIORE Tam, kjer ležijo pravljični zaliv Borromeo, otoka Bella in Superiore, kjer se mestece Stresa privije k obali, tam so temelji in korenine zgodbe z imenom Villa & Pallazzo Aminta. Zdi se, da jim skoraj ne uspe slediti povpraševanju, saj ta butična palača na trenutke presega samo sebe. Dan se tu začne

z razgledom na jezero in konča prav tako.

Prav vse se vrti okoli idilične lege in vrtov, ki jo obkrožajo. Arhitektura in notranji interier sta ustrojena bogato, z mehkim oblazinjenjem, zlato barvo, marsikateri koridor ali lobi je epohalno doživetje za oči in razum. V nedrju hotela je spa, tempelj, kjer meni ponuja vlažilne in poživljajoč nege, piling, nanos alg, obrazni džem, štiriročne masaže ... Sobe in apartmaji, skupaj jih je 67, so unikatno opremljeni, z dekorjem in ročno poslikanimi freskami, za posteljnino uporabljajo egipčanski bombaž.

Nihče vas ne bo gledal postrani, če boste na zajtrk prišli kar v hotelskih copatah. Lago Maggiore se razteza skoraj sedemdeset kilometrov v dolžino, na severu v ožino Alp, na jugu v ravninsko Lombardijo. Razdeljen med dve državi, Italijo in Švico, privablja na svoje bregove ljubitelje parkov, subtropske vegetacije, arhitekture, sožitja narave in človeka. Jezerska pokrajina pusti pečat tudi pri manj rahločutnih, pravzaprav seže do srca. Vračanje proti domu zaznamuje pot prek mesteca Como, še zadnji pogled na jezero in obisk pri Navedanu, kjer je cvetje hobi, kuhinja pa preživljanje. Že skoraj 120 let. Casartellijeva, Lella in Giuliano, uspešno nadaljujeta tradicijo te trattorie in na krožnikih se znajdejo jedi iz skrbno izbranih sestavin, s poudarkom na lokalni pridelavi.

Ljubezen do cvetlic se kaže povsod, v vrtovih, ambientu, tudi na meniju. V vili iz 19. stoletja je najbolj živahno zvečer, k temu pripomore tudi klet s 500 naslovi vin.

Star bugatti je že zdavnaj potonil na dno jezera. Skrit pred švicarskimi dacarji je čakal pod gladino na boljše čase. Le rjavine verige ni nihče pričakoval, ko se je utrgala, se je za njim skrila sled, dokler ga ni našel rekreativni potapljač. Največja evropska bogastva so prečkala ta jezera, mnoga niso nikoli prišla do cilja. Ko boste tu, boste razumeli.

Trattoria del Navedano, Como – od 71 evrov Villa & Palazzo Aminta – od 324 evrov Mistral, Bellagio – od 60 evrov La Prairie Anti-Aging Eye and Lip Perfection a Porter – od 130 evrov Grand Hotel Villa Serbelloni – od 510 evrov Riva Aquariva – od 120 evrov Villa Feltrinelli – od 1300 evrov La Tortuga, Gargnano – od 60 evrov Zavarovalnica Generali vas med potepanjem po italijanskih jezerih turistično zavaruje od deset evrov.

Več na: generali.si

44

Petdeseta so nova trideseta!

LUNA TBWA; Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubjana

Od 7. oktobra naprej.

Dobro mesto Zakaj Bologna …

Všeč mi je, ker je tako živahna, barvita, vibrirajoča. Je zelo odprto mesto, mesto, ki živi in diha s polnimi pljuči.

Koen Van Daele je Belgijec, a je prav letos konec junija praznoval 20-letnico bivanja v Sloveniji. In ker je bilo to ravno med filmskim festivalom v Bologni, ni imel posebne zabave. Prav tako je ni bilo za njegovo že peto desetletje.

Ker je bil seveda v Bologni.

Izbira za najljubše mesto je bila torej zelo preprosta. Nekoč sodelavec Kinoteke, danes pa pomočnik direktorice za program Kinodvora pravi, da se je nekoč izlet v Bologno s takrat bodočo ženo kar zgodil, čeprav sta nameravala le na kavo v Trst. Tako zelo magnetno je zanj to mesto.

Filmski festival Cinema Ritrovato in Soto le Stelle … se začne konec junija in ga obiskujem že deset let. Prvi teden je namenjen profesionalcem, potem pa se ves julij nadaljuje film pod zvezdami. Najlepše projekcije, ki so brezplačne in odprte za vse, se dogajajo na glavnem trgu Piazza Maggiore. Vrhunsko je, ko predvajajo recimo nemi film, ob tem pa v živo igra orkester.

Ali letos, ko so predvajali Hitchcockove filme z živo podlago opernega orkestra.

(Piazza Maggiore) Zakaj v Bologni ne potrebuješ dežnika …

Poleti res bolj redko dežuje, ampak če že, ima mesto neverjetno veliko arkad in lahko prehodiš mesto po dolgem in počez pod streho.

Zelo prijetno se je zateči pod arkade tudi v poletni vročini.

(666 obokov arkad, skoraj 4 km dolgih, povezuje cerkev San Luce s središčem mesta.)

Ob 90-letu praznovanja kina in filma bo program v Kinodvoru še bogatejši. Spremljajte na: kinodvor.org Zavarovalnica Generali vas med potepanjem po Bologni turistično zavaruje od deset evrov.

Več na: generali.si

V Bologno se vedno odpravim z vlakom …

In ponavadi grem že zgodaj zjutraj iz Trsta, v Benetkah naprej s hitrim vlakom in sem do poldneva že v Bologni na prvi projekciji filma. Res je udobno pa še manj kot dve uri traja.

Po Bologni pa hodim peš, tam res ne potrebuješ nobenega prevoza. Od železniške postaje do centra je recimo 20 minut hoje. Vse je v središču mesta in na dosegu.

(Glavna železniška postaja, Piazza delle Medaglie d'Oro)

Bologna

KOENA VAN DAELEJA Foto: Kinodvor in Shutterstock

Dobra hrana in dober film …

Cineteca je največji filmski center v Bologni. Imajo tudi laboratorij, kjer skrbijo za ohranitev starih filmov. So partnerji fundacije Martina Scorseseja, ki restavrira stare klasike. Imajo knjižnico, dve dvorani in notranje dvorišče. Tam je enkrat tedensko eko tržnica. Gian Luca Farinelli, direktor Cineteca, pravi, da gre vse skupaj. Ne moreš gledati dobrega filma, če ne ješ dobro.

(Cineteca, Via Riva di Reno, 72) Rad grem v domače trattorie …

Ristorante da Bertino je zelo blizu Cinema Arlecchina, kjer imajo bolonjske, mesne specialitete. Pravi paradiž za mesojedce.

Sam ne jem mesa, a tisti, ki ga, pravijo, da je fantastično. Zame se najdejo slastni njoki s paradižnikom.

Vedno uporabljajo najboljše sestavine, ki jih pripravijo na enostaven način. Bologna je znana po dobri kuhinji, tako da res še nisem imel slabe izkušnje.

(Ristorante da Bertino, Via delle Lame 55) Vedno spim v istem hotelu v centru … Čisti blizu Piazze Maggiore, da mi ni treba po poznih filmskih projekcijah hoditi daleč. Stari in prijetni hotel Palace ni drag in

Goodlife.si 22

niti ni preveč monden. Imajo dva dela, eden je tisti šarmantni stari del, drugi je bolj moderen in sobe imajo tudi klimatske naprave, kar je skoraj nujno poleti.

Lega je super, ne samo zaradi festivala, ampak tudi zato, ker je zraven Gelateria Gianni.

(Hotel Palace, Via Montegrappa, 9/2) Tukaj imajo po mojem mnenju najboljši sladoled na svetu …

Zanimivo je, da pri vsakem piše, katere sestavine vsebuje in od kod so. Recimo tisti z okusom limoninega sorbeta ima limone s Sicilije pa to mineralno vodo. Če je čokoladni, piše, od kod je čokolada. Polovica občinstva s festivala jé tukaj sladoled.

(Gelateria Gianni, via Montegrappa, 11) Bologna je obkrožena s sedmimi hribi …

In na enem izmed njih je Villa Aldini, kjer je znameniti Pier Paolo Pasolini posnel kader za film Salo. Kadar vidim ta hrib, imam ta prizor pred očmi. Vedno pravim, da bom šel pogledat, a še nisem. Ima pa zagotovo čudovit razgled na mesto.

(Villa Aldini, Via dell'Osservanza, 35a)

46