Letnik 14, Številka 58 Poletje 2022
LJUBLJANA – WOLFOVA ULICA 10
Franšizna trgovina Weekend Max Mara:
PO VSEBINI
Letnik 14 / Številka 58 / Poletje 2022
20
22
UDARNO . Nov paket Zavarovalnice Generali ZAME
27
ŠKARJE . Pia Šilec . Modna oblikovalka
28
NA NOŽ . Restavracija Breg v Ljubljani
30
ART . Presežki umetnosti v Narodni galeriji in Cankarjevem domu
20
34
POBEG . Islandija
BLISKAVICA . Sodobni, hitri in ekološki gliserji
37
DOBRO MESTO . Špela Močnik, televizijska voditeljica, je izbrala Valencio
10 10
INTERVJU . Gregor Knafelc, Delo, o digitalizaciji medijev
14
DUEL . Sandra Bašić Hrvatin vs. Petra Lesjak Tušek o podobi slovenskih medijev
16
PLATNO . 27 bienale industrijskega oblikovanja, BIO27
18
28 AMBIENT . P.A.T.H.S pametne hiše Riko & Starck
Goodlifestyle.si
7
UREDNIŠKA BESEDA
Tisti čas … … v letu je. Ko odvržem(o) težke kose oblačil in smo oblečeni v lahkotne cunjice, obuti v lahke sandale in japonke ter v pričakovanju prvega skoka v morje. To je moj letni čas, ko sem najmanj obremenjen, najmanj podvržen stresu, pa čeprav je junij eden mojih najbolj delovnih mesecev v letu. Ampak poletje ima neizmerno moč, vsaj zame. Vse je lažje. Lažje vstanem iz postelje, bolj sem zagnan za krepitev telesa, manj in bolj zdravo jem, še bližje sem naravi, zgodnja jutra z žvrgolenjem ptic so prav sproščajoča. In načrtovanje počitnic. To je pa sploh užitek. Največji. Ni mi vseeno, kje se bom (varno) nastavljal soncu, kje bom v senci, kje bom plaval, kakšna bo plaža. A da ne bo pomote, paradiž je blizu, že v slovenski ali hrvaški Istri, zato ne potrebujem Fidžija, Bora Bore, Maldivov … sploh ne. Niti se mi za poležavanje ob morju, branje knjig in užitkarjenje ne da dolgo potovati. Čedalje manj pravzaprav. Poletje in počitnice so čas, ko z lahkoto za ves dan odložim telefon in pozabim na virtualno socializiranje. To je zares tisti pravi čas za oddih, za luksuz brez telefona. Torej, na poletje! Foto: Matevž Kostanjšek
Revija Goodlife 58, poletje 2022 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič
8
— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si
Avtorji: Vesna Barbalić, Alenka Birk, Aleš Čakš, Kaja Komar, Leja Kovačič, Teotim Logar, Smilja Štravs Lektura: Simona Fortuna Trženje: info@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I·D Naslovnica: Reykjavik, Islandija (foto: Kompas)
Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19A, SI-1000 Ljubljana ISSN 1855-6957
Revija Goodlife izide štirikrat letno.
Goodlifestyle.si
INTERVJU
Vedno moramo biti malo nezadovoljni GREGOR KNAFELC je medijski svetovalec in nekdanji v. d. odgovornega urednika časnika Delo Piše: Kaja Komar • Foto: osebni arhiv
Ko je pred skoraj štirimi leti v Sloveniji potekala mednarodna konferenca »sLOVEnian DIGITALization Competences«, se je slovenska medijska industrija že spopadala z izzivi, ki so jih prinesli splet, družbeni mediji in mobilne aplikacije. Proces digitalizacije zahteva številne spremembe in razvoj novih načinov delovanja, zato so za digitalno preobrazbo nujno potrebni ustrezno usposobljeni kadri in ustrezne strateške usmeritve. O digitalizaciji medijev pri nas smo se pogovarjali z Gregorjem Knafelcem, svetovalcem in nekdanjim v. d. odgovornega urednika Dela. Je diplomirani komunikolog in dolgoletni svetovalec družbe FMR ter član nadzornega sveta družbe Delo. Pred prihodom na Delo je bil zaposlen v podjetju GreCom, ki se ukvarja s poslovnim razvojem in korporativnim komuniciranjem. Je tudi soustanovitelj nekaterih tehnoloških podjetij. Bralne navade so se v zadnjih dveh desetletjih precej spremenile. Začelo se je z razcvetom spleta, nadaljevalo z družbenimi mediji, nato so prišle še mobilne naprave in popolnoma spremenile spremljanje medijskih vsebin. Kako se na Delu prilagajate spremembam v zadnjem desetletju? Klasični časopisni medijski posel »umira«. Vsi iščemo odgovore na vprašanje, kaj spremeniti, kaj ponuditi bralcem in kako preprečiti padec naklad. Padec naročnin je v Sloveniji vsako leto od pet do deset odstotkov, kar pomeni toliko manj prihodkov. Ni pa vse tako črno, po drugi strani imamo več kot 40-odstotno rast digitalnih naročnin, zato na Delu že kar nekaj časa vlagamo v digitalne projekte. Konceptualno se dogajata dve stvari; ena je želja spremeniti bralce, da preidejo na digitalni paket, druga pa je ustvarjanje novih produktov ali storitev, ki nadomeščajo izpad zaradi padca naklad. Pa so Slovenci pripravljeni plačevati naročnino za članke za spletu? Teh je nekje okoli deset odstotkov, kar je malo in povsem drugače kot v ZDA, kjer je večina navajena plačevati naročnino tudi za članke na spletu.
10
Pri nas je uredniški pogon zelo velik, imamo kar 150 ljudi. In to je eden najdražjih kreativnih procesov. Na Delu je v ospredju modernizacija podatkovnega okolja družbe, zato se investira v projekte, s katerimi poskušamo razumeti stranke, uporabiti analitiko in priti do točke, ko so bralci pripravljeni plačati za vsebino. Seveda ob dejstvu, da ohranimo kakovostno, preverjeno vsebino verodostojnih avtorjev, da obdržimo pravi novinarski DNK. In to je ena od pomembnih prednosti Dela. Vsekakor, Delo je verodostojna medijska hiša v Sloveniji, kar je danes redka dobrina. Hkrati pa je prepoznavna blagovna znamka, zato skušamo poiskati nove poslovne modele, ki niso nujno povezani z delanjem medijskih vsebin, da bi ustvarjali prihodke, ki bi hranili novinarski DNK. Ključni sta torej dve stvari: modernizacija podatkovnega okolja v delu trženja in želja po nakupu vsebin. Zato sodelujemo s podjetjem ENDAVA, vodilnim na tem področju, ki nam s svojo tehnologijo omogoča modernizacijo. Druga stvar je vzvod blagovne znamke, kjer lahko vzpostavimo te modele. Že drugo leto imamo poslovni center Delo, kjer vodimo mesečne oziroma dvomesečne kampanje, ki se končajo z določenim dogodkom, recimo športno ali podjetniško konferenco. Zanimiv projekt je tudi podaridelo.si, uokvirjen časopis, ki se lahko podari za rojstni dan. Gre za monetizacijo arhiva. V razvojnem lijaku imamo še več takšnih projektov. Delo ni samo dnevni časopis, združuje kar 12 blagovnih znamk. So Slovenske novice še vedno najbolj bran časopis? Po mojem mnenju so Slovenske novice najuspešnejši medijski projekt v Sloveniji, ki ima najvišjo naklado, in so dragulj v kroni medijske hiše. Čeprav je tabloidni časopis, se novinarji še vedno držijo novinarskih postulatov, da preverjajo informacije. Jedro novinarskih zgodb, ki jih srečujemo v Slovenskih novicah, je prevlada senzacionalizma nad dejstvi – a to ni senzacionalizem, ki ga poznamo recimo v podobnih medijih v Angliji, ki je meka za tovrstne medije. Pri nas gre za »čuteči senzacionalizem«, ki
Goodlifestyle.si
odpira pri bralcu empatijo in ga pripelje v zgodbo. To novinarji Slovenskih novic res znajo najbolje. Da niti ne omenjamo virov, ki so v takšnih zgodbah težko dostopni oziroma lažje rečemo, da so nedostopni. A novinarjem
Goodlifestyle.si
tega časopisa očitno vedno uspe. Ne smemo pozabiti tudi revije Ona, ki je najbolj prodajana revija za ženske in jo uspešno vodi dolgoletna urednica Sabina Obolnar.
11
INTERVJU
Imate ločena uredništva za splet in za tisk, ali se novinarji združujejo po vsebinah, ki jih nato delijo na različnih platformah? Imamo veliko integrirano redakcijo in včasih so bile spletne vsebine stranski projekt, zdaj pa se vse vrti okrog spleta. Seveda pa sta za nekatere kava in časopis še vedno edina in najljubša dnevna rutina. Sicer pa se Delo ne trudi, da bi zmagalo v tekmi, kdo bo prej objavil novico. To velja tudi za spletni portal. Naši novinarji se želijo poglobiti v temo in jo osvetliti z različnih vidikov. Bolj poglobljeni članki so torej vaša blagovna znamka. Kaj je »brend«? To je neka obljuba, in če je pri Delu to verodostojna novinarska zgodba, hočemo to tudi obdržati. Seveda pa to zahteva veliko več dela in novinar potrebuje več časa za pripravo članka. Delo je družbeno odgovorna forma in zavedamo se, kakšno vrednost ima zapisana beseda. Ko odprete Sobotno prilogo, natančno veste, kaj lahko pričakujete. Pred leti se je govorilo o projektu Delo TV. Načrtujete več videovsebin? Delo se mora transformirati v multimedijsko hišo. Zaradi zakonodaje klasične kabelske televizije ne moremo imeti, bodo pa naši bralci in obiskovalci spletnih strani srečevali vedno več videovsebin. Še letos nameravamo vpeljati dodatne podkaste. Imamo že Od srede do srede z Alijem H. Žerdinom in Janezom Markešem, dodali pa bomo še druge vsebine, da bodo naša prepoznavna novinarska peresa dobila glas in stas. Kako se lahko Delo približa mladim bralcem? So to družbena omrežja, mobilne platforme, krajši teksti, več slikovnega gradiva, videovsebine …? Mladim se skušamo približati na različne načine, z vedno novimi projekti. Poleg Kresnika smo začeli projekt Mlado pero, načrtujemo mobilno aplikacijo, namenjeno mladim z njim všečnimi vsebinami. Diplomska naloga z ekonomske fakultete izpred nekaj let navaja, da tiskane naklade upadajo, digitalne platforme pa imajo vse večjo moč za ohranjanje učinkovitega tržnega deleža na medijskem trgu. A kljub temu Delo ostaja vodilna slovenska medijska hiša in prepoznavna blagovna znamka. Kako ohranjate svoj položaj na »digitalnem« trgu novic?
Zelo pomembno je, da prihodki še vedno v glavnini prihajajo od naročnin, torej ljudje plačujejo za vsebino, ne z oglasi. Razmerje 80 : 20 je idealno in to nam s kakovostnim novinarstvom na Delu tudi uspeva. Pogosto se zgodi, da ko Delo nekaj objavi, je odmevno in nekaj se v družbi spremeni. Tudi odločevalci, tako v poslovnem svetu kot politiki, cenijo in berejo Delo. Imamo kakovostne in verodostojne medijske vsebine, za katere skrbijo prepoznavna novinarska imena. To se vidi tudi pri političnih temah, kjer novinarji ostajajo nevtralni oziroma kritični in niso navijaški, ne glede na oblast. Kaj je vloga novinarstva? Da gleda oblasti pod prste, da opozarja na nepravilnosti, raziskuje ozadje, preverja izjave, ali so resnične. So novinarji torej zadovoljni na Delu? Recimo, da so. A vsak mora vedno biti tudi malo nezadovoljen, saj tako teži k izboljšavam. Digitalizacijo je na vseh področjih dodatno spodbudila epidemija. Se to pozna tudi pri oglaševanju? Oglaševalci si želijo novih produktov, z digitalizacijo in pridobljenimi podatki jim lahko ponudimo bolj natančno klientelo. Poleg tega v oglaševalskem svetu ne gre več brez advertoriala, torej označenih plačljivih vsebin, ki so predstavljene v novinarskem žanru. Se pa mnogi oglaševalci ne zavedajo, da pri spletnem oglaševanju plačajo tujim platformam, kot so Facebook, Google …, ki odžirajo del kolača. Slej ko prej se bo morala zgoditi regulacija na svetovni in evropski ravni. Katere novosti se še obetajo na Delu? Tranzicija gre v smeri več videovsebin, podkastov. Razvili smo elektronsko lektorico, možnost avtomatskega branja teksta, kar je odlično za poslušanje, »jutranje branje« v avtu, ko smo na poti v službo. Iščemo nove poslovne modele in načine za monetizacijo, niti ne nujno z medijskimi projekti, izboljšali bomo naše nišne portale. Vsekakor se bomo usmerili v digitalno, kar pa pomeni veliko dela, in to vsak dan, z dovolj veliko in zanesljivo ekipo. Tudi na Delu skušamo biti v koraku s časom, spremljati trende, se prilagajati, vedno z mislijo na bralce in obiskovalce spletne strani.
OSEBNA IZKAZNICA SE VAŠ DAN ZAČNE S ČASOPISOM IN KAVO? Dan se začne s kavo iz Bialettijeve kafetijere in pravljicami v avtu na poti v vrtec. Časopise berem digitalno, na predvečer izdaje. KJE BERETE DNEVNE NOVICE? JIH TUDI POSLUŠATE? Dnevne novice spremljam na vseh medijih, najraje pa prek sintetizatorja govora eBralec, ki je del vseh portalov medijske hiše Delo. Robotsko branje je »in«. KATERE APLIKACIJE NAJPOGOSTEJE UPORABLJATE? Uf, predvsem jih veliko testiram, sicer pa največ tiste za direktno
12
komuniciranje. Najpogosteje pa so to Apple music in aplikacije za podkaste. KATERI AVTO VOZITE? Land Rover Discovery, poleti pa motor. BMW Scrambler je bil odgovor na krizo srednjih let, ampak zdaj vidim, da je motor izvrsten za prebijanje skozi mestno gnečo. KER STE VEŠČI NOVIH TEHNOLOGIJ, NA KATERE ZNAMKE TELEFONA, TABLIČNEGA RAČUNALNIKA, RAČUNALNIKA IN DODATKOV (URE, SLUŠALKE …) PRISEGATE? Vse, kar je od Appla, sem vzel za svoje. Razlog je varnost naprav.
ANDREJA JERNEJČIČ VAS JE VKLJUČILA V SVOJO KNJIGO BIBLIJA USPEŠNEGA PIARA. KAJ SO VAŠA ZLATA PRAVILA USPEŠNEGA KOMUNICIRANJA Z JAVNOSTJO? Samo eno pravilo obstaja, ki je najpomembnejše – vedno govori resnico.
SO SOCIALNA OMREŽJA ZA VAS POMEMBNA? So, jih pa ne maram, ker izkrivljajo resničnost, to je še posebno velika težava pri otrocih. KATERI KANAL NAJPOGOSTEJE UPORABLJATE? Zadnje čase tiktok, moj kanal je GoCommunicate. Zabavno.
ALI KNJIGE RAJE BERETE V DIGITALNI ALI TISKANI OBLIKI? KATERA JE ZADNJA, KI STE JO PREBRALI? Oboje, čeprav zadnje čase digitalne raje, ker lahko berem več knjig hkrati. Zadnja je bila Agni Boruta Kraševca. PRIPRAVLJATE KAKŠEN NOV OSEBNI PROJEKT? Med koronakrizo sem spisal prvenec, roman Vipavsko dekle, ki je tik pred izdajo. Gre za preplet več zgodb, a vsem je skupna ljubezen, samosvoje osebnosti ter mešanica političnega in gospodarskega kriminala. Roman se dogaja v Ljubljani.
Goodlifestyle.si
DUEL
Ni leve in desne strani, je le prava stran SANDRA BAŠIĆ HRVATIN IN PETRA LESJAK TUŠEK O SLOVENSKEM NOVINARSTVU Piše: Leja Kovačič • Foto: Nika Hölcl Praper, Borut Krajnc
Slovenska tiskovna agencija, Radiotelevizija Slovenija, Radio Študent … Žarišča, ki kažejo, v kako težkem položaju so danes slovenski novinarji. A naši sogovornici, profesorica in medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin ter urednica časnika Večer in predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, opozarjata, da smo v brezno drseli že precej prej, preden smo začeli tja drveti.
vidimo, da se je število groženj neodvisnim medijem dramatično povečalo po vsej Evropi. Vsakič znova se začudimo, ko v Evropi umre novinar. Novinarji umirajo, ker razkrivajo sumljive posle, ker so aktivni preiskovalni novinarji, oblast pa očitno želi reči prekriti za vsako ceno, tudi za ceno smrti. Zdaj je čas, da se nehamo ob tem čuditi. Vse, kar se dogaja, vodi natančno do teh reči. Zaskrbljeni smo lahko, da smo prišli tako daleč. Zadnji čas je, da zaščitimo profesionalno novinarstvo. Raje ne razmišljam, kam bi šli, če bi šli tudi mi v korak s populističnimi avtoritarnimi trendi.
Sandra: Ne bi rada, da kdo verjame mitologiji, da je nekoč nekje obstajalo obdobje, v katerem so novinarji svoje delo opravljali brez kakršnih koli pritiskov. Tega obdobja ni bilo. Ta težava tudi ni nastala čez noč, težave so se kopičile leta, na koncu pa se je stopnjevalo v to, kar vidimo zdaj. Vse težave, za katere se je prej zdelo, da jih je mogoče nadzorovati, so se izkazale za nerešljive. Zdaj vidimo, da moramo kot družba storiti nekaj, da bodo novinarji lahko profesionalno opravljali svoje delo, če hočemo živeti v demokratični družbi. Besedo profesionalno bi rada stokrat poudarila, saj je to srž težav. Ni vse, kar je danes v javnem prostoru, novinarstvo. Ni vse, kar objavljajo mediji, novinarstvo. Novinarstvo je profesionalno delo v javnem interesu. Novinarji nam državljanom skušajo povedati, kje so težave, in nam razkriti tisto, kar želijo tisti, ki imajo moč, skriti. Zdaj je trenutek, ko se morajo državljani zavedati, da je za prihodnost družbe treba rešiti profesionalno novinarstvo, sicer kot družba ne bomo mogli preživeti. Petra: Zdelo se je, da vrsto težav, s katerimi smo se srečevali v novinarstvu, še lahko pometamo pod preprogo. Že prej smo polzeli v prepad, zdaj pač drvimo. Ko so bili pritiski res siloviti, težnje po obvladovanju medijev in vzpostavitvi avtoritarnega režima pa nenehne, smo se šele zavedeli, kako hudo je. Če gledamo poročila o svobodi medijev,
SOVRAŽNIKI DRŽAVE IN DRUŽBE?
Sandra: Če se vedno zanašamo na to, da bo to rešil nekdo drug, se težave ne bodo rešile nikoli. Ne pozabimo, da imamo že dvajset let različne vladne koalicije, ki so obljubljale, da bodo urgentno spremenile medijsko zakonodajo. To se ni zgodilo. Ker je bilo vedno prezgodaj ali prepozno. Zdaj pa se moramo zavedati, da samo sprememba zakonodaje ne bo dovolj. Treba bo začeti razpravljati o kulturi ali bolje rečeno nekulturi, ki nas je pripeljala do točke, ko je postalo opravljanje novinarskega poklica tako zahtevno. Društvo novinarjev Slovenije je opravilo raziskavo, ki je pokazala, da so v še zlasti težkem položaju novinarke. Njihovo delo se ne ocenjuje po profesionalnih standardih, temveč glede na spol, njihov videz in njihove osebne okoliščine. Politiki so svojo strupeno in uničujočo politiko pripeljali tako daleč, da se na novinarje gleda kot na sovražnike države in družbe. A niso. V družbah, v kateri novinarji prijateljujejo s politiki, govorimo o avtoritarnih, totalitarnih sistemih. Novinarji so kritično uho, oko, glas ljudi. Ne bodimo naivni in ne mislimo, da bo nova oblast sprejela zakon in kot s paličico s čarobnim prahom vse uredila. Govorimo o filigranskem političnem delu, v katerem je treba obsoditi vse oblike sovraštva proti lju-
»Kar se zdaj dogaja na RTV, je slika družbe v malem. Vse skupaj je videti kot slaba predstava s slabimi režiserji, igralci in scenografi. « SANDRA
14
Goodlifestyle.si
»V zadnjem času smo bili res priča zasmehovalnim kampanjam, ki so bile še zlasti uperjene v ženske. Novinarke so diskreditirali, ker so ženske, in tudi zasebno, cilj pa je bil, da bi informacije teh novinark postale ničvredne. Takšno hujskanje ali bolje rečeno hojskanje je pustilo posledice.« PETRA
dem, ki opravljajo svoj poklic ali pa so kritični do tega, kar se v družbi dogaja. Postaviti moramo temelje strpne razprave, v kateri se ljudje ne bodo bali, da bodo napadeni le zato, ker bodo nečemu nasprotovali. Petra: V zadnjem času smo bili res priča zasmehovalnim kampanjam, ki so bile še zlasti uperjene v ženske. Novinarke so diskreditirali, ker so ženske, in tudi zasebno, cilj pa je bil, da bi informacije teh novinark postale ničvredne. Takšno hujskanje ali bolje rečeno hojskanje je pustilo posledice. Verjetno bi se proti temu lahko bolje borili, morda smo naredili premalo, a težava našega boja je, da smo vsi hkrati vpeti tudi v svoje profesionalno delo. Naše temeljno sredstvo boja ostajajo naši teksti, prispevki, naša verodostojnost. Če tega nimamo, nimamo več argumentov. Pri opravljanju svojega dela moramo biti dobri in strokovni. Nova oblast zdaj obljublja, da bodo najprej vložili zakon o RTV, da bodo uredili to žarišče. Tam vidimo strupene zamere, hudobijo, ki se je moramo skupaj z nesposobnostjo še zlasti bati. RTV je mini žarišče vsega, kar se dogaja v družbi. Sandra: Rada bi, da ne pozabimo, da je bila pred RTV žarišče Slovenska tiskovna agencija, ki so jo skušali povsem finančno izčrpati, degradirati, novinarje prisiliti, da ne opravljajo svojega dela. Zdržali so tudi zato, ker so imeli tako veliko podporo javnosti. Videli smo situacijo, ki je edinstvena v Evropi, ljudje so namreč zbirali denar, ker so prepoznali pomen STA. Kar se zdaj dogaja na RTV, pa je slika družbe v malem. Vse skupaj je videti kot slaba predstava s slabimi režiserji, igralci in scenografi. Dobili smo ogledalo, da vidimo, kaj se zgodi, ko popustijo mehanizmi, ki zagotavljajo, da javna ustanova deluje v interesu vseh ljudi. Zgodi se politični desant, v katerem ključne položaje prevzemajo ljudje, ki so zamerljivi in gledajo le na svoje interese. Ne pozabimo pa tudi na težave, ki jih imajo Radio Študent in lokalni mediji. Lokalni mediji so prvi branik, ki nadzira politiko na lokalni ravni. Največ poskusov koruptivnega delovanja je prav na lokalni ravni. Tu so še komercialni interesi, mediji niso tako dobičkonosni, kot so lastniki pričakovali, in ti zdaj pričakujejo, da bodo mediji reševali ekonomski položaj lastnika, v resnici pa bi morali lastniki v medije vlagati več denarja. Na koncu pa pridemo do odgovornosti politike, ki sistematično uničuje zaupanje v vse institucije, ki bi morale v državi opravljati nadzorno vlogo. Ko ljudje ne zaupajo politiki, medijem in znanosti, imamo kot družba velike težave. Naloga politike torej ni, da spremeni zakonodajo, temveč da spremeni odnos do medijev.
Goodlifestyle.si
ZGODBE SO MED LJUDMI, TJA MORAMO NOVINARJI
Sandra: Za večino pomembnih stvari v življenju potrebuješ dve stvari, to sta razum, da kritično premišljuješ, in srce. Enako velja za novinarstvo. Treba je podpreti mlade novinarje. Prav je, da imajo mentorje, ki jih zavarujejo, jim preprečijo, da sprejmejo napačne odločitve, ker imajo premalo izkušenj. Država, ki ni plačevala STA, je dolžna ta denar povrniti. Denar, ki so ga ljudje zbrali s prostovoljnimi prispevki, pa naj se nameni za štipendije za mlade novinarje. Ko sem jaz študirala, so mladi novinarji v redakciji dobili mentorja, imeli so več časa za razvoj. Danes pa so porinjeni, da poročajo o zadevah, o katerih nimajo pojma. Tudi to je način, kako izvajaš pritiske na novinarje. Ko novinarji le grebejo po površju, prave težave ostajajo zakrite. Na mlade ljudi apeliram, da je ta poklic časten, družba potrebuje novinarstvo, kot potrebuje javno šolstvo in zdravstvo. Država pa tega ne sme prepuščati trgu, dolžna je podpirati kakovostno javno novinarstvo. Država nima svojega denarja, stranke nimajo svojega denarja, ta denar je javni denar, zato je zelo pomembno, kako se porablja, ne pozabimo na to. Petra: V mlade je treba vlagati, denar, ki je bil zbran z donacijami za STA, je delno usmerjen v izobraževanje mladih novinarjev. Mladi morajo čim prej začeti delati v redakcijah, tam se naučiš osnov, a to ne more biti zastonjkarsko, polprostovoljno delo. Mentorstva so nujna. Pri nas na Večeru nimamo več prekarnih oblik dela. Trudimo se tudi delati z mladimi novinarji. Prav je, da jih navdušimo, da gredo na teren. Zadnja leta smo preveč za računalniki, produciramo vsebine, za katere upamo, da jih bo kliknilo čim več ljudi. Novice je treba sestaviti čim bolj hitro, brez dodatnih virov in pojasnil, le da je hitro narejeno in da je naslov mikaven. To škodi novinarstvu, novinarji morajo na teren. Prav je, da gremo do ljudi. Večina ljudi nima dostopa do kapitalskih in političnih vzvodov. Zgodbe so med ljudmi, tja moramo novinarji. Morda se sliši poetično, a to je lepa plat novinarstva. To je eden najtežjih, a hkrati eden najlepših poklicev. Ob vseh pritiskih je svoboden. Če imaš znanje, na katerem temelji tvoje delo, se ne pustiš ustrahovati. Ni leve in desne strani, v kateri nas ves čas potiskajo, je le prava stran. Če v svoji biti ne čutiš, da bi rad bil na pravi strani, in če nimaš žara, strasti za to delo, motiva, da se dokoplješ do bistva stvari, novinarstvo ni poklic zate.
15
PLATNO
Oblikovati moramo nov vrednostni kompas
Letošnji bienale industrijskega oblikovanja BIO27, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, izhaja iz tega, da prepoznamo vrednost idej ljudskega znanja, torej starih vernakularnih praks, in iz njih črpamo zamisli za sodobne inovacije. Razmišljati supervernakularno pomeni delovati večplastno. To vključuje tako odnos do preteklosti, skrb za prihodnost kot reševanje aktualnih problemov, ki so tukaj in zdaj. Program letošnjega bienala kurira vodilna britanska kustosinja s področja oblikovanja Jane Withers. V njenem londonskem studiu se ukvarjajo z načrtovanjem programskih in oblikovalskih strategij za ustanove in globalne blagovne znamke, ki se želijo družbenih, kulturnih in okoljskih izzivov lotiti z domiselnim oblikovalskim pristopom. NASLOV LETOŠNJEGA BIENALA JE SUPERVERNAKULARNO. KAJ RAZUMEMO POD TEM POJMOM? Supervernakularno pomeni priložnost seznanjanja z obetavnim gibanjem v sodobnem oblikovanju, ki v vernakularnih tradicijah in večinoma nezahodnih kulturah išče scenarij za prihodnost. Naš način življenja v industrializiranih družbah je več kot očitno pospešil podnebno katastrofo, zato moramo, če želimo izpeljati trajnostno revolucijo, prevzeti drugačno razmišljanje in druge vredno-
16
te. Vse večje zanimanje za vernakularne prakse in tradicionalno ekološko znanje (TEZ) zagotavljata bogat vir navdiha za sodobne oblikovalce. STA SUPERVERNAKULARNO IN VERNAKULARNO SINONIMA?
JANE WITHERS
Tema bienala industrijskega oblikovanja BIO27 je supervernakularno Piše: Smilja Štravs · Foto: arhiv MAO/BIO27
Ne ravno. Supervernakularno je mišljeno kot nekakšen poziv k ozaveščanju. Povezuje napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce, ki proučujejo scenarije, ki bodo kot alternativa industrijskim in tehnocentričnim navdihnili inovacije 21. stoletja. Provokacija v naslovu je namerna, protislovje, ki nastopa v združevanju pridevka super in vernakularnega, torej ljudskega, opozarja, da se moramo ustaviti in začeti razmišljati. Po drugi strani pa gre pri tej ideji tudi za opogumljanje posameznih lokalnih iniciativ, da lahko skupaj ustvarimo večji, skratka super učinek za zmanjševanje ogljičnega odtisa. ŽIVIMO V OBDOBJU LIBERALNEGA KAPITALIZMA, KI NAS NA VSAKEM KORAKU OPOMINJA, NAJ PORABLJAMO VEČ IN VEČ. NA DRUGI STRANI PA VI PRAVITE, NAZAJ K NARAVI IN VEČ JE MANJ. KAKO? Če želimo iz industrijske revolucije preiti v trajnostno revolucijo, je treba spremeniti temeljne družbene vrednote. Mislim, da se večina ljudi zaveda, da
Goodlifestyle.si
moramo zmanjšati potrošnjo in oblikovati nov vrednostni kompas. Oblikovalci razvijajo nove alternativne koncepte in regenerativne prakse, ki bodo manj obremenilni za okolje. Seveda pa je to lažje reči kot narediti. Dober primer so prizadevanja oblikovalskega kolektiva Krater, ki gradi čajnico iz zbite zemlje v središču Ljubljane. Vsepovsod po svetu se zemlja uporablja kot konstrukcijski material, v Sloveniji pa ne, saj slovenska glina ni certificirana za gradnjo. Zato pa jo lahko slovenski graditelji uvozijo iz Avstrije, kjer je gradnja z glino zakonsko dovoljena. Takšni primeri potrjujejo, kako težko je prebiti uveljavljene komercialne prakse.
no imamo italijansko oblikovalko Francesco Sarti, ki predstavlja pogrinjek z naslovom Beauty of Scarcity (Lepota pomanjkanja); to je njen manifest, ki pod vprašaj postavlja našo navezanost na pretirano potrošnjo in razsipnost. Sprašuje se, kako bi bilo, če bi naša estetska merila temeljila na skromnosti.
O TRAJNOSTI DANES VELIKO GOVORIMO, A JE TREBA OPOZORITI, DA POGOSTO S FIGO V ŽEPU, SAJ GRE VSE PREPOGOSTO V PRVI VRSTI ZA MARKETINŠKO STRATEGIJO V KONTEKSTU DRUŽBENE VŠEČNOSTI, IN NE TOLIKO ZA RESNO ZAVEZANOST TRAJNOSTNEMU DELOVANJU.
Vprašanje je, kako poskrbeti, da bodo ti novi koncepti zares na voljo vsem in ne bodo ostali zgolj na ravni zanimive ideje. Dober primer je slovenska klobasa prihodnosti, ki jo je v sodelovanju z lokalnimi mojstri zasnovala nizozemska oblikovalka hrane Carolien Niebling. Gre za povsem novo do okolja prijazno klobaso. Skupaj s kuharskim mojstrom Igorjem Jagodicem iz ljubljanske restavracije Strelec in mesarjem Markom Butaličem so pripravili nov recept po navdihu lokalne prehrambne kulture, katerega glavne sestavine so ajda, čemaž in gobe. Pokusila sem jo in moram reči, da je klobasa odlična. Mislim, da gre za močno idejo, mi pa moramo poskrbti, da bo dostopna kar najširšemu krogu kupcev.
Vsekakor je veliko lažnega komuniciranja okoljske odgovornosti, vendar je zdaj čas, da preidemo od besed k dejanjem. Vedno več je podjetij, ki so se zavezala, da zmanjšajo ogljični odtis, pomembno pa je, da se tudi potrošniki zavemo svoje moči in k odgovornemu ravnanju spodbudimo blagovne znamke. KAJ OPAŽATE NA RAVNI PODJETIJ – NEKATERA SO ZARADI OSEBNEGA AKTIVIZMA POSAMEZNIH OKOLJSKO OZAVEŠČENIH VODIJ BOLJ DRZNA, DRUGA ŠE TIPAJO, KAJ SE BO IZ VSEGA TEGA RAZVILO. V industriji je ta hip opazna delitev na podjetja, ki si želijo poslovati, kot so vajena (business as usual), in tista, ki se zavedajo, da so spremembe nujne, in so odprta za transformativne pristope. Če želimo videti spremembe v večjem obsegu, je treba v akcijo, ne smemo čakati, da se bodo zgodile same od sebe.
Goodlifestyle.si
ALI BO SUPERVERNAKULARNO OBLIKOVANJE, KI IZHAJA IZ DRAŽJIH – NARAVNIH OZIROMA LOKALNIH MATERIALOV IN SESTAVIN, NA VOLJO VSEM, IN NE LE PREMOŽNEJŠIM, KOT NA PRIMER VELJA ZA EKOLOŠKO PRIDELANO HRANO?
Če želimo iz industrijske revolucije preiti v trajnostno revolucijo, je treba spremeniti temeljne družbene vrednote.
UPOKOJENI NEMŠKI INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC DIETER RAMS, LEGENDARNI OBLIKOVALEC BRAUNOVIH BRIVNIKOV, JE PRISEGAL NA SLOGAN MANJ JE VEČ. NA KATERI TOČKI V ZGODOVINI OBLIKOVANJA SMO DANES? Ramsova izjava je danes bolj relevantna kot kadarkoli. Zanimivo je videti, da oblikovalci spet govorijo o varčnosti in skromnosti. Na razstavi Supervernakular-
OBSEDENI STE Z VODO. KAKO GLOBOKO SEŽE TA OBSEDENOST? Zelo globoko! Voda je v treh desetletjih postala nosilni steber mojega delovanja, z njo pa iskanje rešitev za njeno pomanjkanje v svetu. Zelo me zanima, kako lahko vplivamo na kulturo ravnanja z njo. Toliko načinov, na katere vodo uporabljamo in izrabljamo danes, ni več smiselnih. Kako lahko dopustimo, da ne zajemamo deževnice v najbolj sušnih predelih sveta? Ali pa, zakaj stranišča še vedno splakujemo s pitno vodo? Kako jo lahko bolj pravično delimo?
17
AMBIENT
Napredne hiše dvojca Starck & Riko
PHILIPPE STARCK JE PRAV ZA SLOVENSKI TRG ZASNOVAL ELEGANTNO ZUNANJO PODOBO Z APLIKACIJO PREZRAČEVANE FASADE IZ ALUMINIJASTIH PANELOV, KI SO VIZUALNO SKLADNI Z BARVANO ALUMINIJASTO STREŠNO KRITINO.
Philippe Starck, francoski arhitekt in industrijski oblikovalec, in slovensko podjetje Riko nadaljujeta dolgoletno sodelovanje. Že leta 2014 sta kupcem po vsem svetu predstavila linijo hiš na ključ P. A. T. H. – »Prefabricated Accessible Technological Homes«. Za slovenski trg pa sta nedavno zasnovala in razvila tipsko hišo P. A. T. H. S. V primerjavi s klasično različico P. A. T. H., ki ponuja veliko možnosti izbire, to linijo hiš zaznamuje domišljena tipska arhitekturna rešitev. LINIJA HIŠ P. A. T. H. P. A. T. H. by Starck with Riko je moderen pristop v oblikovanju bivalnega prostora. V linije hiš povezuje etiko in estetiko, najnovejše trende v gradbeništvu in bivanjsko ugodje za stanovalce. Najboljše, kar odlikuje podjetje Riko, združuje s presežki v
18
TRAJNOSTNA ENERGETSKA REŠITEV ZA BIVANJSKE IZZIVE PRIHODNOSTI Piše: Aleš Čakš · Foto: arhiv Riko
oblikovanju mednarodne ikone dizajna Philippa Starcka. Janez Škrabec, direktor podjetja Riko: »V podjetju smo združili najnaprednejše inženirsko znanje in najsodobnejšo tehnologijo prefabrikacije, da bi ustvarili sodobne bivanjske rešitve.« Po navedbah Philippa Starcka je P. A. T. H. trajnostna in inteligentna rešitev, ki bo tudi v prihodnosti uspešno kljubovala ekološkim in energetskim izzivom. Tudi zaradi odlik, kot so predizdelanost hiše, uporaba lesa kot optimalnega materiala, energetska učinkovitost, raba vrhunske tehnologije, vrhunski dizajn, možnost personalizacije, časovne in finančne učinkovitosti. P. A. T. H. S – TIPSKA HIŠA S PODPISOM PHILIPPA STARCKA Linija hiš P. A. T. H. ponuja širok razpon izbire med različnimi tlorisi, nadstropji, konstrukcijskimi tipi, tipologijami streh in dizajnersko dovršenih notranjih zaključkov, hiša P. A. T. H. S pa je premišljeno določena – je dvonadstropna, energetsko učinkovita lese-
Goodlifestyle.si
na hiša z moderno interpretacijo klasične dvokapnice in tlorisom v dveh izbirnih različicah. »Inteligentna zasnova, tehnološko izpopolnjen konstrukcijski sistem, do okolja prijazni gradbeni materiali, raba obnovljivih virov energije – te odlike zaokrožujejo izbrane tehnološke rešitve, ki prispevajo k bivalnemu udobju in varujejo okolje predvsem pri ogrevanju ter prezračevanju hiše,« pove Katarina Kumelj, koordinatorka projekta P. A. T. H. by Starck with Riko.
interpretacija klasične dvokapnice brez napuščev in s skritimi ogrevanimi žlebovi. Enovitost fasadnega ovoja dopolnjujejo celovišinske zasteklitve in balkonska vrata iz lesa in aluminija ter steklene ograje iz kaljenega stekla v nadstropju.
NIZKOENERGIJSKI STANDARDI
Domišljena in funkcionalna arhitektura, prostorski volumen, tlorisna razporeditev, raba ekoloških gradbenih materialov ter nadstandardna in visokokakovostna vgrajena oprema izpolnijo vsa sodobna bivanjska pričakovanja ter zagotavljajo popolno bivalno udobje. Hiša je grajena iz neoporečnih materialov, pri čemer so glavni gradnik lesena okvirna konstrukcija in alu-lesena okna, izdelana iz smrekovega lesa z lepilom brez formaldehida. Odprt tloris dnevnega prostora brez podpornih stebrov, združen s kuhinjo in jedilnico, v pritličju z nadstandardno višino 260 centimetrov prispeva k volumnu in zračnosti ter omogoča raznolike razporeditve pohištva. Hiša P. A. T. H. S ima veliko naravne svetlobe, ki prispeva k izboljševanju fizičnega in psihičnega počutja in zmanjševanju porabe energije ter poudarja vizualnost notranjih prostorov. Ekološka tehnologija za ogrevanje in prezračevanje, kot sta talno gretje s toplotno črpalko in prezračevanje z rekuperacijo, pa nudita idealno bivalno ozračje z nizkimi stroški obratovanja.
Osnovni gradnik hiš P. A. T. H. S je les, ki je najbolj energetsko varčen in naravno obnovljiv med surovinami. Zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in ima edini od gradbenih materialov nevtralen, celo negativen ogljični odtis. Les je tudi eden od najbolj izolativnih gradbenih materialov. S pravilno vgradnjo ustrezne izolacije in nizkoenergijskega alu-lesenega stavbnega pohištva, ogrevanjem s toplotno črpalko in prezračevanjem z rekuperacijo ter s premišljeno umestitvijo v okolje pa je energetsko še učinkovitejši. RHUNSKI DIZAJN PHILIPPA STARCKA Philippe Starck je prav za slovenski trg zasnoval elegantno zunanjo podobo z aplikacijo prezračevane fasade iz aluminijastih panelov, ki so vizualno skladni z barvano aluminijasto strešno kritino. Streha je sodobna
HIŠE P. A. T. H. S ZA POPOLNO UGODJE
PO NAVEDBAH PHILIPPA STARCKA JE P. A. T. H. TRAJNOSTNA IN INTELIGENTNA REŠITEV, KI BO TUDI V PRIHODNOSTI USPEŠNO KLJUBOVALA EKOLOŠKIM IN ENERGETSKIM IZZIVOM.
Goodlifestyle.si
19
BLISKAVICA
Hitri in do okolja prijazni gliserji Prestižni čolni na električni pogon Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv proizvajalcev
Na prestižnem Monaco Yacht Showu se je jeseni 2018 s čolnom na električni pogon Greenline NEO EDrive predstavila blagovna znamka hibridnih plovil Greenline Yachts iz podjetja SVP Yachts. Manjša in precej tišja jahta je pritegnila celo monaškega kneza Alberta, velikega podpornika zelene energije, tako da jo je tudi preizkusil.
L
uksuzni desetmetrski čoln je nato odkupilo nemško podjetje Bavaria Yachts, ki verjame, da je prihodnost v plovilih, ki manj onesnažujejo okolje in mu škodujejo. »V zadnjih letih je prodaja čolnov z električnim zunajkrmnim motorjem zelo zrasla, še zlasti v ZDA in Evropi. S čolnom NEO želimo doseči še več kupcev in zaokrožiti naš portfelj modelov,« je ob nakupu povedal generalni direktor Bavarie Yachts Michael Müller.
20
POGONU PRILAGOJENE PLOVNE LASTNOSTI Tako kot na elektriko prehajajo avtomobili, dostavna vozila, avtobusi, tovornjaki, se prava revolucija dogaja tudi na oceanu. Vendar pa morajo jahta, gliser ali jadrnica v nasprotju z avtomobilom svojemu lastniku zagotoviti veliko več kot le pogon. Imeti morajo dobre plovne lastnosti in biti dovolj preprosti za upravljanje. Leta 2010 je še ves svet strmel v Tûranor PlanetSolar švicarskega raziskovalca Raphaëla Domjana, 35 metrov dolg in 26 metrov širok katamaran, ki ga poganja kar 537 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev, danes pa je že drugače. Plovila na električni pogon so tiha, brez emisij, izpušnih plinov in vonja, na njih plujemo, ne da bi uporabili fosilna goriva. Prednost električne energije niso le nižji stroški vzdrževanja, temveč tudi dober odziv plovila v izrednih razmerah.
Goodlifestyle.si
PLOVILA NA ELEKTRIČNI POGON SO TIHA, BREZ EMISIJ, IZPUŠNIH PLINOV IN VONJA, NA NJIH PLUJEMO, NE DA BI UPORABILI FOSILNA GORIVA.
To je pritegnilo tudi ameriški koncern General Motors (GM), da je vložil 150 milijonov dolarjev v zagonsko podjetje Pure Watercraft s sedežem v Seattlu, ki proizvaja električne čolne. »Električni sistemi so po letih razvoja učinkovitejši od sistemov z notranjim zgorevanjem. Naš električni motor z litijevo baterijo je učinkovit pri vsakem vrtljaju in uporabni navor doseže takoj, ko se plovilo zažene,« je na spletni strani podjetja zapisal Andy Rebele, ustanovitelj in izvršni direktor Pure Watercrafta. Januarja sta GM in Pure Watercraft predstavila prvi izdelek: električni pontonski čoln, idealen za celodnevno križarjenje, ki sprejme do deset potnikov. ELEGANTNI GLISER S PREMIČNO TRDO STREHO Da je prihodnost zelena, se zavedajo tudi v slovenskih podjetjih. Lani je korenito preobrazbo doživel najbolj priljubljeni model pri sežanski ladjedelnici Alfastreet – 23 Evolution. Sedem metrov dolgi, luksuzni in kompaktni gliser je z izbranimi materiali in detajli zelo eleganten. Namestimo lahko vgrajeni električni motor, motor na notranje zgorevanje ali zunajkrmni motor. Električni motorji so zelo tihi in hitro dosežejo potovalno hitrost. Najbolj prepoznavna lastnost modela 23 Evolution je hidravlična trda streha, ki zagotavlja zaščito pred močnim poletnim soncem, udobno
Goodlifestyle.si
prenočevanje na krovu in zaščito pred dežjem. Trup ima odlične hidrodinamične lastnosti, krmarjenje je natančno in enostavno, kar omogoča mirno in gladko plovno. Vetrobransko steklo je funkcionalno, zagotavlja udoben prehod med premcem in pilotsko kabino. NESLIŠNO TUDI Z JADRNICO V ZALIV Če govorimo o slovenskih plovilih na električni pogon, ne moremo mimo jadrnic. Pri jadranju sicer nikoli ni bila v ospredju hitrost motorja, prej povezanost z naravo, morjem in izzivi na njem. Zakaj se torej ne bi znebili »umazanega in glasnega« dizelskega motorja in ga zamenjali za tih in do okolja prijaznejši električni pogon? Zato se je podjetje Elan Yachts, tudi iz Begunj na Gorenjskem, odločilo za partnerstvo s finskim Oceanvoltom, da bi lahko jadrnice izkoristile prednosti električne energije v izrednih razmerah. To so jadrnice za udobno plovbo na večjih razdaljah, ki porabijo malo energije, kar je pomembno, če želite na krovu kuhati, prati, ogrevati vodo in kabine. Če ste to do zdaj reševali s fosilnimi gorivi, vam partnerstvo Elana in Oceanvolta ponuja hibridno različico z 48 V generatorjem enosmernega toka, ki ga lahko uporabite v nujnih primerih, napolnite pa z močjo vetra in sonca.
21
UDARNO
Stati ob strani na vsakem koraku, ne le, ko gre kaj narobe NOVI ZAVAROVALNI PROGRAM GENERALI ZAME Piše: Leja Kovačič · Foto: Generali
»Pridobivanje novih strank nikoli ni preprosto in je vedno posledica kombinacije cene, odnosa in kakovosti storitve. Pri zavarovalnici Generali si dnevno prizadevamo biti vseživljenjski partner svojim strankam. Kakovost storitve, partnerski odnos in konkurenčnost cen so za nas samoumevni, biti vseživljenjski partner pa za nas pomeni, da ljudem stojimo ob strani na vsakem koraku, ne le, ko gre kaj narobe,« nam je zaupal direktor podpore strankam pri zavarovalnici Generali Matevž Šmalc, ki predstavlja, kaj prinaša novi program Generali ZAME.
Z
avarovalnica Generali se v poletje podaja z novim programom, ki je namenjen vsem, ne zgolj njihovim strankam. »Junija nadgrajujemo predvsem partnerski odnos, ki ga že vrsto let ustvarjamo ne le s svojimi strankami, temveč tudi s številnimi člani različnih iniciativ, ki niso nujno tudi naše stranke. Prepričani smo, da bomo z novim programom utrjevali ugled naše močne zavarovalnice in potrjevali zavezo o vseživljenjskem partnerstvu, ki ga uresničujemo s skrbjo za večjo varnost in bolj zdravo življenje. Razvili smo nov celovit Generali Program prednosti ZAME, s katerim prej omenjene iniciative pod eno streho združujemo z vsemi ugodnostmi, ki so namenjene našim strankam, in ga prilagodili željam in potrebam obstoječih in potencialnih strank,« pove Šmalc.
Z novim paketom Generali ZAME v zavarovalnici združujejo in nadgrajujejo dosedanji sistem nagrajevanja strank prek Paketnega popusta, iniciative za zdravo življenje Migimigi ter ugodnosti partnerjev, ki so jih članom ponujali prek Generali kluba ugodnosti. 22
Goodlifestyle.si
PERSONALIZACIJA PAKETOV
Zakaj so izbrali prav ime ZAME? Ker opažajo, da si ljudje želijo vse bolj personaliziranih paketov? »Tako je. Verjamemo, da bo vsak član, ne glede na to, ali je naša stranka ali ne, v programu našel nekaj zase. Z izbiro imena smo želeli poudariti predvsem, da si vsakdo lahko znotraj programa poišče prednosti, ki so prilagojene njegovim potrebam in željam. Zato smo ga poimenovali Generali Program prednosti ZAME oziroma
Goodlifestyle.si
s krajšim imenom Generali ZAME,« odgovarjajo. Z novim paketom združujejo in nadgrajujejo dosedanji sistem nagrajevanja strank prek Paketnega popusta, iniciativo za zdravo življenje Migimigi ter ugodnosti partnerjev, ki so jih članom ponujali prek Generali kluba ugodnosti. Program pomeni povsem nove temelje nagrajevanja zvestih strank, saj jim prinaša zavarovalne popuste ter višjo raven storitev in ugodnosti pri zunanjih partnerjih, vse člane pa spodbuja in jim pomaga pri skrbi za bolj aktivno in zdravo življenje.
23
OD VARČEVANJA DO TURIZMA IN AKTIVNEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Program sestavljajo trije glavni sklopi: »V prvem sklopu so zbrane vse zavarovalne prednosti za naše stranke, ki združujejo prenovljen in prilagojen lojalnostni popust ter dodatne ugodnosti pri zavarovanjih. V drugem sklopu so zbrane ugodnosti in popusti naših partnerjev s področij varčevanja, športa in prostega časa, turizma, doma in zdravja. S tem bomo še krepili ugled zavarovalnice, ki ne skrbi le za večjo varnost, temveč je s pogledom jasno usmerjena v bolj trajnostno prihodnost. V tretjem stebru pa so zbrane vse vsebine s področja zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Tu bodo člani našli vse; od nasvetov s področja prehrane, izbire izletov in športnih izzivov do dnevno svežih zdravih namigov za dobro voljo in še boljšo kondicijo,« pove Šmalc in doda: »Članom bo na voljo tudi brezplačna mobilna aplikacija Generali ZAME, ki je hkrati virtualni osebni pomočnik, s pomočjo katerega si lahko zastavijo osebne cilje za bolj zdravo in aktivno življenje.« ZDRAVO ŽIVLJENJE JE KLJUČNO
»Generali je že vrsto let aktiven pri spodbujanju zdravega življenja, ena takšnih aktivnosti je iniciativa za zdravo življenje Migimigi, ki ima trenutno več kot 80.000 podpornikov. Vse te aktivnosti zdaj združujemo in nadgrajujemo v programu Generali ZAME. Kot ponudnik zdravstvenih zavarovanj smo zelo blizu številnim žalostnim osebnim zgodbam, hkrati pa se zavedamo, kako pomembna je preventiva pri preprečevanju zdravstvenih težav. Ravno zato smo že vrsto let aktivni na tem področju, zanimanje članov iniciative Migimigi pa kaže, da je ta tema tudi širše družbeno prepoznana kot zelo pomembna, zato ji v programu Generali ZAME dajemo prav poseben pomen,« enega od sklopov podrobneje opiše Šmalc. Kako preprosto je koriščenje ugodnosti, pa dokazuje drugi sklop, Šmalc o njem pove: »V drugem stebru, ki je tako kot steber Zdravje namenjen tudi članom, ki niso stranke zavarovalnice Generali, smo združili in prenovili ponudbo, ki smo jo doslej ponujali skoraj 100.000 članom Generali kluba ugodnosti. Številne ugodnosti s področja varčevanja, športa in prostega časa, turizma, doma in zdravja smo nadgradili s ponudbo številnih novih partnerjev. Postopek prido-
24
bivanja ugodnosti je zelo preprost – ugodnost, ki jo želi član koristiti, preprosto naroči, nato pa jo v obliki elektronskega kupona prejme na svoj elektronski naslov oziroma v mobilno denarnico. Kupon nato le pokaže ponudniku in že lahko koristi ugodnost.« HVALA ZA ZVESTOBO
Tretji steber, torej steber zavarovalne prednosti, pa je namenjen članom programa, ki so hkrati njihove stranke. »Tu so na enem mestu zbrane vse zavarovalne ugodnosti, ki so na voljo članu programa glede na razred, v katerega se uvršča. Nagrajujemo strankino skrb za varnost, okolje in zdravje, čas partnerstva z zavarovalnico Generali ter število sklenjenih zavarovanj, nagradimo pa seveda tudi stranke, ki v preteklosti niso imele škodnih prijav. Ne nagrajujemo torej zgolj nakupov naših strank, temveč se jim z ugodnostmi zahvalimo tudi za zvestobo, aktivnosti, ki nam pomagajo pri ohranjanju okolja, na primer pošiljanje brezpapirne dokumentacije, in aktivnosti, ki vplivajo preventivno, na primer z bolj zdravim načinom življenja,« opisujejo in sklenejo: »Ugodnosti, ki so na voljo našim strankam, delimo v tri glavne dele: prvi je kar do 30 odstotkov popusta pri obnovah ali sklenitvi novih zavarovanj, v drugem so zbrane dodatne finančne ugodnosti, na primer vrednostni boni za medicinske storitve, v tretjem pa elementi, s katerimi najbolj zvestim strankam omogočamo še višjo raven storitve brez kakršnegakoli doplačila.« ZA VSE IN VSAKOGAR
Novi program je namenjen vsem, mladim, starejšim, družinam z otroki in brez, ne glede na to, ali je nekdo stranka zavarovalnice Generali ali ne. Če je, pa so mu seveda na voljo tudi vse ugodnosti, vezane na zavarovanja. In kako program Generali ZAME nagovarja različne starostne skupine? »Pri tem vprašanju se osredotočamo bolj na želje in potrebe kot starost članov. Razdelitev vsebin na omenjene tri stebre nam omogoča, da z različnimi vsebinami zadovoljujemo različne želje naših članov, katerih vezni člen je zanimanje za zdravo življenje, aktivno preživljanje prostega časa in potovanja ter hkratna želja po čim bolj racionalni porabi denarja,« sklene Šmalc.
Goodlifestyle.si
generali.si
A Č E RD JE IN U Č R VA UJE R A V ZA rezskrbno
m e b j v n a e v t i ro a v Stop a z z st . o s n u d n o o h ib pri k s j n e vlj i ž j o M i. s . i l a r ne e g e t i Obišč
P M A KER N
E S V E T I N E OM
t e l 5 2 Že
SALON Izbor: Alenka Birk ·
SLAMNIK COIN CASA, NAMA.SI
OSVETLITVENO RDEČILO BLUSH LUMIÈRE, LIMITED EDITION, CHANEL, NAMA.SI
Foto: Teotim Logar Zorn · Podlaga: instaset.eu UNISEKS DIŠAVA TOM FORD, SOLEIL BLANC, NAMA.SI
GEL CC WATER, 40 ML, ERBORIAN.SI
LAK ZA NOHT E DIOR MIRAGE 648, NAMA.SI
KERAMIČNI PODSTAVEK COIN CASA, NAMA.SI
TOALETNA VODA EAU DE TOILETTE HERBAE PAR L’OCCITANE SAUGE SCLARÉE, 50 ML, L’OCCITANE.SI
PENEČA KOPEL LEMON CRUMBLE BUBBLEROON, LUSH.SI
RDEČILO DIOR ULTRA 755, NAMA.SI
KOPALNA BOMBICA MARSHMALLOW WORLD, LUSH.SI
KOPALNA BOMBICA GREAT WAVE, LUSH.SI
VLAŽILNA MEGLICA HYDRA BEAUTY ESSENCE MIST, CHANEL, NAMA.SI ZA
DARILNI PAKET TEKOČIH PARFUMOV LUSH CLASSICS, LUSH.SI
ŠČ
IT
AZ AŠ Č IN TE ITO P LO , S RED S PF ON 1 NA 5, BIO CEM MA TH Z ERM A OB .SI RA , Z
NA NA PR CO ED S LA ON DA C NA , S EM, M PF 3 PR Š A. SI 0, C ILO O O ZA LA TE LO ,
KROŽNIK V OBLIKI RIBE COIN CASA, NAMA.SI
ML
EK OZ
PI
KOPALNA BOMBICA MELUSINE, LUSH.SI
VLAŽILNO-GLADILNA KREMA ZA OBRAZ, 50 ML, MELVITA.SI SILIKONSKA ZVOČNA ZOBNA ŠČETKA FOREO ISSA 3, DM DROGERIE MARKT
26
NAPREDNI VLAŽILNI GEL ZA OBRAZ ZA MOŠKE AQUAPOWER ADVANCED GEL, BIOTHERM HOMME, NAMA.SI
Goodlifestyle.si
ŠKARJE
Modno sožitje z naravo PIA ŠILEC JE ŠTUDENTKA MODE NA FAKULTETI ZA DIZAJN V LJUBLJANI. Piše: Aleš Čakš · Foto: osebni arhiv Njeno zadnjo kolekcijo smo videli na ljubljanskem tednu mode (ljfw). Revija Goodlife ji je podelila nagrado, saj smo v modi Pie Šilec prepoznali izrazit občutek za prepletanje barvnih kontrastov, krojenje voluminoznejših oblačil in izdelovanje prefinjenih modnih kosov.
F
akulteta za dizajn, pravi, ji je pomagala predvsem pri oblikovanju pogleda na modni svet. »Pokazala mi je, da se s trdim delom poplača vse. Med študijem sem postala zelo samoiniciativna in delovna, saj brez tega ni uspeha. Ugotovila in spoznala sem, kaj so moji cilji in kaj so moje vrednote v svetu mode. Naučila me je tudi različnih računalniških programov, ki mi zdaj zelo koristijo pri oblikovanju.«
prijateljice ali pa si jih izmenjamo v družini. Tako dobim kose, jim dam drugo priložnost in jih ne zavržem. Nekatera tudi popravim ali predelam po svojem okusu. Najraje oblečem kaj iz babičine omare, saj vem, da so oblačila, ki jih je nosila babica, zelo kakovostna in še zmeraj modna.«
»Moj izziv je oblikovati zgolj iz stoodstotno naravnih materialov!«
KMALU Z BLAGOVNO ZNAMKO
Pia Šilec že načrtuje novo kolekcijo, ki bo predstavljena na tednu mode v Ljubljani prihodnjo jesen, s tem pa tudi vstop na trg mode pod svojo blagovno znamko. »Za zdaj še ne bom razkrila več, saj želim, da se projekti razvijejo z duhom časa. Vsekakor je moj cilj spremeniti odnos ljudi do mode, saj menim, da je manj več in da zares ne potrebujemo toliko oblačil, kot jih imamo v omarah.«
Pri oblikovanju oblačil Pio Šilec vznemirja proces med idejo in končnim izdelkom. »Seveda se v procesu dela marsikaj spremeni, saj naletim na veliko izzivov in težav, ki jih moram reševati sproti. Zato končni rezultat ni nikoli popolnoma enak, a lahko rečem, da sem zmeraj presenečena, saj je veliko boljši. V procesu nastanka novih modelov se naučim stvari, za katere se prej sploh ne zanimam, in to je zame največji čar oblikovanja. Na koncu sem vedno presenečena nad seboj.«
V Lizboni je nadarjena oblikovalka na izmenjavi Erasmus, kjer dela za modno oblikovalko Lidijo Kolovrat, ki prihaja iz BiH in ustvarja v Lizboni že 30 let. »Sem njena asistentka, ki opravlja vse vrste del. Sem njena leva roka, če se malce pošalim. Vpletena sem v celoten proces oblikovanja kolekcije in oblačil, ki jih ustvari samo za svoje stranke. Nedavno so denimo oblikovali oblačila za predstavnice Portugalske na Pesmi Evrovizije.« V ateljeju pa ne oblikujejo samo oblačil, temveč tudi instalacije, ki nastanejo v sodelovanju z drugimi oblikovalci.
POMEN TRAJNOSTI
V modni industriji oblikovalko moti več dejavnikov. »Eden največjih je, da je še zmeraj veliko ljudi premalo ozaveščenih o problematiki tekstilne industrije. Modna industrija je nasičena kot še nikoli prej in mislim, da ni več oblačil, ki ne bi obstajala. Menim, da je odgovornost nas oblikovalcev, da delamo za ljudi trajnostna oblačila in da se o tem redno izobražujemo.« Sama najbolj pripomore k temu tako, da kupuje oblačila samo v »second hand« trgovinah (iz druge roke), in še to samo takrat, ko jih res potrebuje. »Všeč mi je, ko oblačila najdejo mene: podarijo mi jih
Goodlifestyle.si
Trajnost bo zmeraj bolj pomembna in ker se sama kot oblikovalka tega zelo zaveda, se želi še bolj izobraziti na tem področju in postati boljša in to deliti z ljudmi. »Vsaka odločitev in vsak korak z naravo štejeta!«
CANALI, JESEN-ZIMA 2022/23
Če bi morala izbrati najljubšo znamko, bi se Pia Šilec odločila za znamko Peter Do. »Vedno znova me navduši in mi da misliti, da razmišljam o krojih drugače in da lahko navaden kroj suknjiča preoblikujem v nekaj povsem drugega. Njihovo oblikovanje me vselej izzove v razmišljanje in me spodbudi k izdelovanju poslovnih oblek, ki jih sama zelo rada oblečem in tudi oblikujem.«
27
NA NOŽ
Restavracija Breg
MARINIRANA JADRANSKA RIBICA
B
reg je neogostilna, ji pravi chef Jorg Zupan. Je Ateljejev »skulirani« brat, ki povabi na pijačo in ponudi še jedačo, pristno in okusno, na obisk vabi restavracija na eni lepših lokacij v Ljubljani. Najdete jo na naslovu Breg 20, kjer je legendarna gostilna Vitez prvič stregla že leta 1574. V njej je bil pogost gost France Prešern, pozneje je vanjo zelo rad zahajal tudi Tito, ki je dobil tudi svojo sobo. Breg vodita Jorg Zupan, najmlajši kuharski mojster z Michelinovo zvezdico pri nas, in njegov poslovni partner Matjaž Ivanc, s katerim uspešno sodelujeta že pri restavraciji Atelje v Ljubljani.
NEOGOSTILNA IN ATELJEJEV BRAT Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Breg
NENAVADNI LOKAL Z UMETNIŠKIMI INSTALACIJAMI Čeprav je Breg zelo drugačen od Ateljeja, boste ob pogledu v meni opazili, da je še kako »jorgovski«. »Atelje je zelo posebna zgodba, in ko je dobil še Michelinovo zvezdico, sva si rekla: dosegla sva želeno, zdaj pa morava gostom ponuditi še alternativo. Imela sva vizijo, razdelane ideje pa še kar nekaj časa ne,« o začetkih nove zgodbe razlaga Matjaž Ivanc, ki ima tridesetletne izkušnje v gostinstvu in turizmu, bil je tudi solastnik znanega ljubljanskega nočnega kluba Eldorado. Čeprav Zupana pozna že dolgo, sta se zbližala šele, ko je bil menedžer v restavraciji Strelec, Zupan pa takrat sous-chef. »In tako sva pristala v Ateljeju in začela graditi najino zgodbo.« In to zelo uspešno. Atelje obišče veliko tujcev, za Breg pa želita, da bi postal priljubljen predvsem pri Slovencih, ki bi se radi vračali na dobro večerjo ali le na kozarec odličnega slovenskega vina. Namenoma so tudi pustili napis Pri Vitezu. In zakaj Breg?
28
»Hoteli smo čim bolj preprosto ime, zato smo ga poimenovali po ulici in tako zaključili to čedalje bogatejšo gurmansko ulico.« Strošek »umetniške« ureditve sicer že prenovljenega prostora je znašal približno 100.000 evrov. »Hoteli smo drugačen, avtentičen lokal,« doda vodja restavracije. Za interier so izbrali nekaj umetniških instalacij, ki jih je pripravil akademski kipar in slikar Roman Slekovec, za grafično podobo je poskrbel večkrat nagrajeni oblikovalec Ljubo Bratina. LOKALNO IN SEZONSKO, A NABRITO »JORGOVSKO« »Razvili smo štručke, tortilje in še nekaj jedi, ki so zarisale našo
novo pot.« Ivanc in Zupan sta želela, da bi bil Breg prostor srečevanj, kjer bi se vsi počutili dobrodošli in okušali po »jorgovsko« prikrojene domače jedi. »Menije spremenimo štirikrat na leto. Včasih se zgodi, da kakšno jed zamenjamo ali malo spremenimo, se pa trudimo, da so sestavine sezonske, jedi pa čim bolj kreativne.« Da imajo prepoznaven avtorski podpis chefa Jorga Zupana, potrdi meni, pa tudi če izberete povsem preprosto jed, kakršne so domače testenine carbonara, ki niso razočarale nobenega gosta. »Imamo tudi svoj zelenjavni vrt pod Golovcem, za katerega skrbi Američan, ki živi v Sloveniji in ima že več kot deset let izkušenj v vrtnarstvu. Spomladi smo imeli veliko različnih korenovk, spomladanske zelenjave, zdaj prihaja na vrsto poletna – letos bo na voljo 18 vrst paradižnikov,« našteva lastne pridelke. »Smo že od 60 do 70 odstotkov samooskrbni.« ZORJENI KRŠKOPOLJEC IN HOBOTNICA NA ŽARU V Bregu nikoli niso želeli imeti klasične ponudbe, čez dan kosila in zvečer à la carte. »Večeri so pri nas polni, zato imamo raje manj polnih miz za kosilo in čas, da se pripravimo za večer, ko imamo rezervacijo za 130 ljudi.« In po čem največ sprašujejo gosti? »Največ smo prodali kotleta suhozorjenega krškopoljca z rösti krompirjem in kimčijem. To je bil res hit. Pa tudi hobotnica na žaru s pečenim krompirjem in pangritato je priljubljena in je lahko prodamo več kot 500 kilogramov na teden! Da nas letos ne bo kaj presenetilo, smo si naredili že kar dobro 'ozimnico' za čez poletje,« pove Ivanc, ki se, ko je preveč gostov v Ateljeju, prelevi tudi v natakarja.
Goodlifestyle.si
KOŠARICA
A PRAD
LO RIVA POK V O OM R V CH.C 674 E RFET A .F W WW
AVIA TOR S
KA S
ONČ
NA O ČAL A LE 254 E FTY, VRO WW FLAT V W.FA LIST RFET CH.C OM
Izbor: Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev
KRISTALNI KOZAREC OMEGA, STEKLARNA ROGAŠKA 49,99 EVRA WWW.STEKLARNA-ROGASKA.SI
MOŠKA URA MERCEDES-BENZ 264,45 EVRA WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA
ŽENSKI PARFUM MERCEDES-BENZ 66,72 EVRA WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA
ŽENSKA POLO MAJICA MERCEDES-BENZ 76,23 EVRA WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA
ŠPORTNI NAHRBTNIK MERCEDES-BENZ 86,15 EVRA WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA
PRIPRAVITE SI KAVO S POMOČJO MOBILNE APLIKACIJE S KAVNIM APARATOM DE’LONGHI DINAMICA PLUS WWW.DELONGHI.COM
Goodlifestyle.si
KOPALNE HLAČE ZA MOŠKE NANUSHKA 248 EVROV WWW.NANUSHKA.COM
HLADILNA VINSKA VITRINA ASKO SPOJ TEHNOLOGIJE IN TRADICIJE ZA POPOLNO NEGO VAŠE DRAGOCENE VINSKE ZBIRKE. WWW.ASKO.COM
29
ART
Zoran Mušič v Narodni galeriji Piše: Aleš Čakš · Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Z
oran Mušič (Bukovica, 1909 – Benetke, 2005) je prvi modernistični slovenski umetnik, ki se je uveljavil tudi v zahodni Evropi. Kot slikarski, grafični in risarski mojster je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in kraške prizore.
Svetovno prepoznavnost je Zoran Mušič dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.
V Narodni galeriji je na ogled edina pregledna stalna razstava del Zorana Mušiča, ki jo je omogočila družina umetnikovega brata. Večina teh umetnin je namreč del umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič, kot donacija ali posoja Narodni galeriji. V zbirki so dela iz obdobja od leta 1935, naslikana kmalu po dokončani zagrebški akademiji, pa do leta 1999, ko je ustvaril še zadnje serije. ŽE OSMI IZBOR STALNE RAZSTAVE UMETNIKA
manj, le deset. Razstavljeni so zgodnji sredozemski motivi, ki so slikarja navdihovali od Dalmacije do Benetk, in njegovo ustvarjalno pot vodili v pomembno obdobje konjičkov. V novem izboru je večji poudarek na razvoju sienskega ciklusa in rastlinskih motivov. Te je v slikarskem razvoju pretkano razvijal do znamenitega cikla Nismo poslednji. Izstopajo še starostni avtoportreti ter beneške krajine in vedute.
1.
Stalna razstava Zorana Mušiča je bila v prenovljenih prostorih Narodnega doma prvič postavljena maja leta 2016, zdaj se obiskovalcem predstavlja osmi izbor umetnin. V Narodni galeriji namreč poskušajo na svetlobo občutljive risbe in grafike, ki so pomemben del umetnikovega opusa, obvarovati pred škodljivim predolgim razstavljanjem in v nacionalni zbirki nepoškodovane ohraniti tudi za poznejše rodove.
1. Avtoportret, 1998, olje, platno, 81,5 x 54,5 cm sign. in dat. na hrbtni strani platna l. zg.: MUSIC / olio / 1998 Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
Umetnine iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič so bile posojene tudi pomembnim mednarodnim predstavitvam opusa Zorana Mušiča; v Muzej Leopold na Dunaju in Galerijo sodobne umetnosti v italijanski Tržič (Monfalcone). Nacionalno zbirko in stalno postavitev pa Narodna galerija dopolnjuje z izposojenimi, podarjenimi ali kupljenimi deli umetnika.
2.
SKORAJ 50 UMETNIN V novi postavitvi stalne razstave Zorana Mušiča je na ogled 45 umetnin. Prvič so javnosti v galeriji predstavili večji izbor olj in akrilov na platno, ki so si jih delno izposodili iz zasebnih in javnih zbirk v Sloveniji. Akvarelov, grafik in risb je v novem izboru
30
3.
2. Barke v Benetkah, 1948, akvarel, tempera, papir, 208 x 259 mm sign. in dat. d. sp.: Music 1948, l. sp.: Venezia, vodni znak: EDAI =ANNECI =VELINAUSSEDAI Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič 3. Most Rialto (Il ponte di Rialto), 1947, akvarel, papir, 242 x 342 mm sign. in dat. d. sp.: Music 1947, na hrbtni strani l. zg.: Zoran Music Venezia / Il ponte di Rialto 1947 Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič
Goodlifestyle.si
Delo d.o.o., Likozarjeva ulica 1, SI 1000 Ljubljana
vlaganje v kulturO je bistvenO za napredek družbe.
OsredOtOčiti bi se mOrali na razvOj gOspOdarstva.
Čas za razmislek. Vprašanj je več kot odgovorov. A vedeti moramo, da hitrih in preprostih odgovorov na zapletena vprašanja, ki si jih zastavljamo že dolgo, enostavno ni. To nikakor ne pomeni, da jih nima smisla iskati. Prav nasprotno: moramo jih najti. In edini način je, da jih iščemo odprto, argumentirano, temeljito, z razmislekom. Zato smo oblikovali novo Sobotno prilogo. Bolj izčrpno, pregledno, aktualno, intelektualno izzivalno, sodobno in mislečo. Z njo nagovarjamo vse, ki vedo, da se iskanje odgovorov začne z branjem.
Z branjem, ki zahteva razmislek.
ART
Umetniški vrhunci v Cankarjevem domu P
o nekaj mesecih suše gostovanj velikih imen domače in tuje umetnosti se nam še letos obetajo izjemni kulturni dogodki, na kakršne je vredno čakati. K nam prihajajo najboljši med najboljšimi iz sveta glasbe in uprizoritvenih umetnosti. Vrača se tudi znamenita kanadska skupina Ballets Jazz Montréal s stvaritvijo Dance Me kot posvetilo legendarnemu kantavtorju Leonardu Cohenu.
Oktobra prihaja predstava WAKATT s karizmatično kombinacijo desetih plesalcev Faso Danse Théâtre in afriško razigranega bluz tria Malik (Gallusova dvorana, 16. oktober ob 19.30).
Piše: Kaja Komar
Posebno gostovanje bo Dance Me, do zadnjega detajla izbrušen plesni projekt slovite kanadske skupine Ballets Jazz Montréal, ki temelji na glasbenem opusu enega in edinega Leonarda Cohena. Prefinjeno večplastno odrsko produkcijo je posvetilo slavnemu umetniku in priklic velikih ciklov življenja v petih obdobjih, kot jih orišejo Cohenova globoko refleksivna glasba in pesmi (Gallusova dvorana, 19. in 20. novembra ob 19.30).
ZADNJA ODPRAVA REINHOLDA MESSNERJA September se bo začel s festivalom Zadnja odprava Reinholda Messnerja. Messner je eden najboljših alpinistov vseh časov, prvi človek, ki je osvojil vse osemtisočake, in prvi, ki je
Zadnji mesec v letu nas čaka Vse dobro, mednarodna, inovativna in večdisciplinarna odrska poslastica skupne Needcompany, ki se po dolgih letih vrača v naše kraje (Linhartova dvorana, 16. decembra ob 19.30).
samostojno priplezal na Mount Everest brez dodanega kisika. Na festivalu bodo prikazani dokumentarni filmi, povezani z njegovimi podvigi, celoten dogodek pa bo zaključilo Messnerjevo multivizijsko predavanje z naslovom Živeti! (Gallusova in Linhartova dvorana, od 1. do 4. septembra).
Po štirih letih se v Ljubljano vrača večkrat nagrajeni umetnik, skladatelj in producent Ólafur Arnalds, ki bo predstavil svoj novi album Some kind of peace. Njegovi koncerti so globoko čustveni nastopi, ki ustvarjajo prostor intime, v katerem umetnik in poslušalci delijo lastno ranljivost skozi glasbo (Gallusova dvorana, 11. september).
Foto: Thiery du Bois
KONCERT ISLANDSKEGA ZVOČNEGA SLIKARJA ÓLAFURJA ARNALDSA
BALLETS JAZZ MONTRÉAL S STVARITVIJO DANCE ME
RECITAL ALEKSANDRA GADŽIJEVA, NAJBOLJŠEGA INTERPRETA CHOPINOVE SONATE
Foto: Iztok Dimc
Foto: Maximilian König
ABONMA VELIČASTNI
32
Pozimi bo Drama HNK Zagreb z odlično igralsko zasedbo in v režiji Ivice Buljana pred nas razgrnila mojstrovino Miroslava Krleža v ritmično intenzivni predstavi V agoniji (Linhartova dvorana, 18. februarja ob 19.30). Legenda sodobnega plesa Wim Vandekeybus, ki je svojo plesno skupino Ultima Vez ustanovil sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, prihaja z mitsko zgodbo o soočenju in preobrazbi, svetlobi in temi, smrti in prerodu Roke se ne dotikajo tvojega dragocenega mene (Linhartova dvorana, 14. aprila ob 19.30).
Recital ob 30. obletnici vzpostavitve poljsko-slovenskih diplomatskih odnosov bo predstavil odlikovanega slovenskega pianista Aleksandra Gadžijeva s sporedom del najslavnejšega poljskega skladatelja Frédérica Chopina (Gallusova dvorana, 16. september).
Abonma Veličastnih 7 je izgubil številko in postal abonma Veličastni, kot mu je do zdaj rekla večina. Tudi tokrat nas čaka sedem najboljših projektov uprizoritvenih umetnosti, ki še bolj kot prejšnje sezone stavijo na različnost. Plesnim projektom, gledališkim produkcijam in žanrskim kombinacijam obojega se letos pridružuje še muzikal.
Isti mesec bo na sporedu še Tesla, sodobni operni spektakel o življenju in delu enega največjih znanstvenih umov vseh časov Nikoli Tesli, ki je nastal v produkciji Drame in Opere SNG Maribor (Gallusova dvorana, 28. decembra ob 19.30).
REINHOLD MESSNER
ÓLAFUR ARNALDS
Enako svež je tudi projekt Vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi. Zvezdniški koreograf najmlajše generacije Jan Martens je naslov uporabil iz govora kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki je bil grožnja demonstrantom na ulicah Hongkonga z zahtevami po večji neodvisnosti. Sedemnajst plesalcev med šestnajstim in oseminšestdesetim letom bo uprizorilo gibalni spektakel, poenoteno in velikodušno delo, tako politično kot estetsko (Gallusova dvorana, 6. maja ob 19.30).
Goodlifestyle.si
POBEG
Zakaj ljubim Islandijo? POSEBNA DEŽELA POSEBNIH LJUDI Piše: Vesna Barbalić · Foto: arhiv Kompas
Ne obožujem le Islandije. Rada rečem, da obožujem vse, kar je nordijsko. Bolj ko je severno, boljše je. Islandija, ki sem jo prvič obiskala spomladi 2015, je bila razlog, da sem se zaljubila v nordijski svet, naravo in družbo, škrate, trole in vikinge, tradicionalne sage in pop kulturo.
N
ekoč sem bila prepričana, da je Islandija eksotika v slogu »enkrat v življenju«, danes pa verjamem, da jo je treba obiskati vsaj dvakrat. Prvič »v času sonca«, v spomladansko-poletnem času, ko se narava prebuja.
Goodlifestyle.si
In drugič v času severnega sija, v jesensko-zimskem času, ko svojo moč pokažejo vremenski ekstremi in ko te, če imaš srečo, nagradi z osupljivim nebesnim obokom, po katerem poplesavajo barve najrazličnejših odtenkov in oblik. DEŽELA PRESEŽKOV IN RAZKOŠJA NARAVE Pogosto ji rečemo dežela ognja in ledu. Na Islandiji je več kot sto vulkanov, več kot desetino otoka pa prekriva led. Razkošje njene narave izraža tudi zastava. Modra barva so vode in gorovja, bela barva sneg in led, rde-
33
POBEG
ča pa vulkani in lava. Od več kot 10.000 slapov jih ima dvesto ime, med njimi je veliko tistih, ki sodijo med najbolj znane in najbolj obiskane na svetu. Dežela je znana po gejzirjih, geološkem fenomenu, ki je svoje ime dobil ravno na Islandiji. Staronordijska beseda geysa pomeni bruhati, hiteti. Je edina država na svetu, kjer lahko plavaš med tektonskima ploščama, leži namreč na razpoki med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo. Ne glede na temperaturo zraka,
34
ki se v povprečju giblje med 0 stopinjami pozimi ter 10–20 poleti, se na Islandiji lahko kopaš vse leto. V termalnih vrelcih, seveda. ÁLFUR, SAGE IN VZPOREDNI SVET Islandija je med najredkeje poseljenimi državami, več kot 60 odstotkov prebivalcev živi v glavnem mestu Reykjavik, ki je najsevernejša prestolnica na svetu. Živeti na Islandiji pomeni živeti v eni najbolj srečnih in varnih dežel na svetu, ki nima železnice, vojske in oborožene
policije. Večina energije, ki je potrebna za življenje na otoku, je proizvedena iz obnovljivih virov, nordijsko poganstvo pa je v zadnjih letih postalo uradna vera. Islandci nimajo priimkov oziroma imajo poseben sistem oblikovanja priimkov. Priimek osebe je izpeljanka iz imena očeta ali mame ter besede »sin« ali »hči«. Svojemu otroku lahko izbereš izključno ime z uradnega seznama dovoljenih ali pa pridobiš odobritev posebne komisije. Islandske otroke v dnevih pred božičem
Goodlifestyle.si
GEJZIR, GEOLOŠKI FENOMEN.
razveseli kar 13 božičkov, najbolj priljubljeno darilo za božič pa je – knjiga. So v vrhu na lestvicah števila bralcev, pa tudi pisateljev na prebivalca; vsak deseti Islandec vsaj enkrat v življenju napiše knjigo. Obstaja pa še prav poseben vzporedni svet. Več kot polovica prebivalcev verjame, da na Islandiji obstajajo »skrivni prebivalci«, škrati. Ali pa vsaj dopuščajo možnost, da obstajajo. Verjamejo, da jih škrati varujejo pred nesrečami in se, ko gradijo ceste, celo izogibajo predelom, kjer naj bi imeli svoja domovanja. Zelo pogosto moško ime na Islandiji je Álfur, kar v prevodu pomeni škrat.
pa je doživela po letu 2004, ko jo je obiskal Bill Clinton in preprosto stojnico z najboljšim hot dogom v Reykjaviku postavil na svetovni zemljevid kulinaričnih turističnih znamenitosti. Hot dog sicer velja za tipično islandsko jed. So tudi veliki ljubitelji piva in 1. marca praznujejo dan piva. Razlog tiči v tem, da je bilo od leta 1915 do 1. marca 1989 prepovedano. Danes pa je v državi 26 pivovarn, islandska piva veljajo za dobra butična piva. Na severu otoka so odprli termalno kopališče, kjer se lahko celo kopate v njem.
MCDONALDSU NE, HOT DOGU IN PIVU JA Zadnji McDonald's na Islandiji se je zaprl oktobra 2009, zadnji prodani hamburger s sirom pa si še danes lahko ogledate v recepciji hostla v bližini Reykjavika. Islandci so rekli ne znani mednarodni verigi hitre prehrane, ponosni pa so na najbolj znan hot dog (pylsur) na svetu. Stojnica Bæjarins Beztu Pylsur (najboljši hot dog v mestu) je bila že od nekdaj priljubljena točka med domačini, mednarodno slavo
Goodlifestyle.si
35
POBEG
REYKJAVIK
ZLOGLASNI OKUSI ZA NAJPOGUMNEJŠE »Ko si na Islandiji, uživaj kot viking.« Tradicionalna sušena riba (harðfiskur) je izjemno priljubljen prigrizek, fermentirani grenlandski morski pes (hákarl) pa resen preizkus vzdržljivosti želodca. Smrad po strupenem amoniaku v kombinaciji z intenzivnim ribjim okusom resnično velja za okus za najpogumnejše. Zanimivo je, da vam bodo domačini za ublažitev zloglasnega okusa priporočili brennivín ali črno smrt, kot imenujejo tradicionalno islandsko krompirjevo žganje z okusom kumine. PO POTI ZLATEGA TRIKOTNIKA IN JUŽNE AVANTURE Nekajdnevni obisk islandske prestolnice Reykjavik je idealna priložnost za spoznavanje »Islandije v malem« po poti »zlatega trikotnika« in »južne avanture«. Na polotoku Reykjanes lahko v nekaj sekundah po mostu prestopimo iz Evrope v ZDA, ob razpoki med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo v vikinškem parlamentu Thingvellir razpravljamo o novem odloku, na območju geotermalnih vrelcev Geysir smo vsakih nekaj minut priča izbruhu delujočega gejzirja Strokkur, med obiskom najbolj slavnih slapov poskušamo izbrati svojega najljubšega, na najjužnejši točki pa lahko na črni plaži Reynisfjara pri mestecu Vik i Myrdal posnamemo najbolj imeniten selfi vseh časov.
36
SUŠENA RIBA
ZANIMIVOSTI Zaradi majhnega števila prebivalcev so v deželi med drugim razvili aplikacijo, ki preprečuje incest. Ugotovi namreč, kako zelo ste v sorodu z osebo, s katero ste na zmenku. Bila je prva država z žensko predsednico ter gejevskim predsednikom vlade. Medtem ko so od leta 2010 nočni strip klubi prepovedani, lahko v Reykjaviku konec tedna doživite najbolj divje in zabavno nočno življenje »runtur« ter v falološkem muzeju obiščete največjo svetovno razstavo penisov.
Goodlifestyle.si
DOBRO MESTO
Valencia Televizijka ŠPELA MOČNIK je izbrala živahno katalonsko mesto Foto: arhiv gostje, Freepik Špelo Močnik smo najprej poznali kot nadobudno, zabavno in sproščeno radijko, pozneje pa nas je presenetila s prestopom na nacionalno televizijo. Postala je eden vidnejših obrazov oddaje Dobro jutro, v kateri je tudi vedno sproščena, nasmejana … in profesionalna. Tista voditeljica, ki goste sprosti in jim prežene morebitno tremo pred kamero. Prav zanima nas, kaj bo njena naslednja karierna nadgradnja na televiziji … A. Č.
1
4
2
3
1
Moj naj predel je ...
2
Najlaže se je gibati …
3
V mestu je treba nujno videti …
4
Gurmanske poslastice so …
5
Najznamenitejši hotel v mestu …
6
Posebnost mesta pa je ...
… stari del mesta, pa tržnica in novejši del blizu morja, kjer je akvarij.
… zagotovo paella. Rada imam morsko različico in menda originalni recept za paello izvira prav iz Valencie. Sicer pa je veeeeeliko dobre izbire za gurmane.
Goodlifestyle.si
… s kolesom! V Valencii so povsod dostopna kolesa za izposojo, dobro so urejene kolesarske poti, s kolesom res doživiš vsak kotiček mesta.
… tega pa res nisem zasledila. Ko potujem po Evropi, si spanje ponavadi rezerviram na bookingu ali airbnb, ne gledam toliko hotelov. Običajno so stanovanja sredi kakšnih sosesk in še bolj doživiš utrip mesta.
… kompleks, ki združuje operno hišo in gledališče, muzej znanosti in umetnosti ter akvarij, ki je zaradi moderne arhitekture in bližine parka nekaj posebnega.
… živahnost! Ves čas se kaj dogaja, utrip je prijeten, ni preveč ljudi kot v nekaterih drugih večjih prestolnicah. Rada imam mesta, v katerih imam občutek, da so polna življenja!
37
Gojimo dobre spremembe
loccitane_si
www.loccitane.si
loccitaneslovenija
