GOODLIFE 61, pomlad/spring 2023

Letnik 15 / Številka 61 / Pomlad 2023

10 INTERVJU Katarina Larisa Ham, Quintessentially Adria: Za nekoga je luksuz čas, za drugega Hermés torba

12 DUEL Boštjan Vuga vs. Mika Cimolini o arhitekturi in urbanizmu v prestolnici

14 SLOG ZNANIH Igralec Marko Mandić, SNG Drama Ljubljana

16 ART Umetniški dogodki v Cankarjevem domu

25 ONA NOSI Weekend Max Mara

26 NA NOŽ Bistro Georgie v Ljubljani

27 KOŠARICA

18 ŠKARJE Moda zanj: s.Oliver 18 26 16 28

22

SENS X

Revija Goodlife 61, pomlad 2023 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si

Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana

Odgovorni urednik: Aleš Čakš

Pomočnica urednika: Maja Tomšič

Imamo

Trajno(st)

Vmodi – v tokratni izdaji je to močnejša tema – se v zadnjem desetletju zelo veliko govori in piše, da je treba biti pozoren na trajnostni vidik modne industrije, ob dejstvu, da gre za eno daleč najbolj onesnaženih industrij na planetu.

Beseda trajnost (sustainability) je postala malodane zaščitni znak v svetu mode. Pa je v praksi res tako, da so znamke in oblikovalci trajnostni? Namreč, zame trajnost pomeni, da oblačila nosiš zelo dolgo časa, jih morda predelaš, predvsem pa ne kupuješ novih in novih kosov. Kopičenje oblačil je v nasprotju z ideologijo trajnosti. In modna industrija, od luksuznih znamk do nizkocenovnikov, potrošnike spodbuja k nenehnemu nakupovanju. Seveda se znamke čedalje pogosteje sklicujejo na različne certifikate, ki jih njihova oblačila imajo in s katerimi domnevno zadostijo novim trajnostnim trendom v modi.

Mar res? Kako lahko potem do okolja prijazna majica iz denimo eko bombaža nizkocenovne znamke stane pet, sedem, devet evrov? Nemogoče! Ob dejstvu, da so trajnostni materiali (eko bombaž, usnje iz ananasa, lan, konoplja …) manj dostopni in zato dražji. Tudi sam imam modno znamko (butično, zelo majhna proizvodnja, prevladujeta bombažni žamet in bombažno platno, imenuje se Alessio, če koga morda zanima), zato nekaj malega vem o trajnosti. Kar nekaj oblikovalcev, ki jih poznam, samo zamahne z roko ob tej besedi, češ da gre za pretiravanje, da je modna industrija še naprej zelo umazana in da je okrog sicer ključne trajnosti veliko sprenevedanja.

Težko razumem tudi, kako lahko dobra znamka kupce prepriča, da je v njeni kolekciji polovica oblačil iz reciklirane plastike. Že prav, da je reciklirana, ampak oblačila iz plastike so slaba, ne dihajo. Sam delno rešitev problema trajnosti v modi vidim v nakupovanju vintage oblačil ali tistih iz druge roke, v skrbnem ravnanju z oblačili, ki jih imamo, da bodo uporabna dlje časa, in seveda v manjši količini nakupovanja oblačil oziroma predelovanju starih. To je lahko, mimogrede, povsem zabavno početje.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Avtorji: Izabela Arsovska, Alenka Birk, Aleš Čakš, Leja Kovačič, Teotim Logar, Črt Piksi

Lektura: Simona Fortuna

Trženje: info@goodlife.si

Prelom in oblikovanje: I·D

Naslovnica: s.Oliver

Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19A, SI-1000 Ljubljana ISSN 1855-6957

Revija Goodlife izide štirikrat letno.

Foto: Matevž Kostanjšek

skupen cilj: ustvariti nepozaben dogodek

večstoletna

tradicija gostoljubja na elitni lokaciji

5 modernih večnamenskih dvoran

Vrhunska kulinarika

UGODNOSTI MI NUDI

PARTNERJEV PO VSEJ SLOVENIJI

Program prednosti generali-zame.si

Za nekoga je luksuz čas, za drugega torba Hermés

Katarina Larisa Ham je direktorica podjetja

Quintessentially Adriatic

Piše: Leja Kovačič · Foto: Črt Piksi

»Vsak dan skupaj s sodelavci pogledamo, kakšne zahteve imamo odprte v tujini in kaj si želijo od nas tuji člani, ki so ta dan v regiji. To je še danes, po 12 letih, moje najljubše opravilo – biti v stiku,« pravi direktorica dela največje svetovne verige za lifestyle menedžment. V intervjuju razkriva, kaj si želijo njihovi člani, ali luksuz na različnih delih sveta pomeni nekaj drugega in ne nazadnje, kaj je zanjo dobro življenje.

Ste lastnica licence in direktorica podjetja Quintessentially Adriatic, dela največje svetovne verige za lifestyle menedžment. Vaše storitve poznajo vaši člani, širša javnost verjetno ne. Kaj torej nudite?

Naša storitev je namenjena ljudem, ki so zelo zaposleni, so lastniki svojih podjetij, premium klienti ali kot jih imenujejo v nekaterih bankah, »high spenderji« zasebnega bančništva v določenih bankah. Quintessentially je edini globalni lifestyle menedžment na svetu. To pomeni, da imamo v veliko državah svoja podjetja, smo v oporo in asistenco našim članom, ki potujejo iz Slovenije kamor koli po svetu. Naše poslovanje obsega zelo širok nabor storitev, ki še zdaleč niso povezane samo s potovanji in asistenco na poti, čeprav je to pomemben del. Opravljamo vse dnevne in ekskluzivne storitve za člane, kar v praksi pomeni, da skrbimo, da so člani še bolj zadovoljni in srečni, ko ob izbranih hotelskih storitvah dobijo prostor v kakšni restavraciji, kjer so vse mize zasedene, vstopnice za ekskluzivno predstavo ali tekmo, sedež za finale Wimbledona ali formule 1, morda pa jim ob obisku Pariza, Londona ali Dubaja organiziramo kaj, česar ni v stalni turistični ponudbi. Na tem področju ne uredimo le vseh rezervacij za hotele, restavracije in klube, temveč tudi vse administrativne reči, kar se je izkazalo za zelo koristno v času covida-19. Znotraj podjetja imamo 32 sestrskih podjetij, zato bi lahko ves intervju govorila le o širokem spektru storitev, ki jih ponujamo. Za naš trg je na primer zelo zanimiva storitev Quintessentially Education, v sklopu katere otrokom naših članov pomagamo, da

se vpišejo na najboljše šole in fakultete na svetu, pomagamo jim pri pripravi dokumentacije in priporočilnih pisem, omogočimo jim ogled fakultet, naša ekipa strokovnjakov lahko otroke testira in jih pomaga usmeriti na fakultete, na katerih bi bili najbolj uspešni. Pripravljamo seznam najboljših poletnih kampov, ki ne vključujejo samo jezikovnih poletnih tečajev, ampak tudi znanstvene, nogometne, košarkarske, teniške … Nudimo storitve Health Concierge, torej če potrebujete drugo mnenje, mnenje iz tujine, poseg, ki ga pri nas ne izvajajo. Ponujamo pa seveda tudi vsakodnevne storitve, kakršna je dostava cvetja, dostava izdelkov, na primer športne opreme, ki jih sicer ni mogoče dostaviti v Slovenijo, za člane uredimo zasebno nakupovanje v trgovinah Louis Vuitton, Chanel …

Koliko članov ima Quintessentially po svetu in koliko v Sloveniji?

O številu članov ne govorimo, lahko pa vam povem, da bo za vami stalo 1500 lifestyle menedžerjev, ki bodo pomagali uresničiti vaše želje kjer koli na svetu, če danes postanete naša članica.

Koliko znaša članarina?

Razlikujemo tri ravni članstev pri individualnih članih in korporativne člane. Individualne članarine so razdeljene na tri ravni: Dedicated, Bespoke Elite in Quintessence Club. V našem prostoru je zelo priljubljena storitev Dedicated, pri kateri član dobi svojega lifestyle menedžerja, ki mu je na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni na leto. Članarina znaša 5000 funtov na leto. Tu je še zelo priljubljeno elitno članstvo Bespoke, pri katerem ima član tri lifestyle menedžerje ter svojega asistenta za potovanja, ki do obisti pozna njegove navade. To članstvo nudi tudi dostop do določenih dogodkov in klubov na svetu, ki so namenjeni zgolj elitnim članom. Članarina znaša 15.000 funtov letno. Morda se bo to komu zdelo veliko, a moramo vedeti, da te stroške povečini plačujejo podjetja, in ne

posamezniki, hkrati pa za to dobite tri osebe in še asistenta za potovanja, ki so vam na voljo vse leto 24 ur na dan. Vsak lahko izračuna, koliko bi ga na leto stale štiri zaposlene osebe. Obstaja še članstvo Quintessence, tega je pri nas manj, namenjeno je namreč velikim globalnim podjetjem. Članarina znaša 30.000 funtov ali več, ponudba pa je povsem prilagojena članu.

Kakšni so trenutni trendi? Kaj si želijo vaši člani?

Svet se zožuje. Covid-19 je pustil velike posledice tudi na področju luksuznih potovanj, petzvezdičnih hotelov in prestižnih restavracij. Veliko jih je propadlo, padla je raven storitev. Razvpita danska restavracija Noma je denimo zaprla svoja vrata. Živimo v negotovem svetu: posledice korone, vojna v Rusiji in Ukrajini, velika inflacija po svetu, velika odpuščanja. Vidite, kaj se dogaja v letalski industriji, IT-sistemi se sesuvajo, zmede so z izgubo prtljage. Če želiš danes udobno potovati, potrebuješ asistenco, da lahko potuješ zanesljivo in varno. Vse več ljudi, za katere mi skrbimo, se odloča za lete z zasebnimi letali. V naši regiji to še ni zelo razvito, imamo pa na srečo dostop do globalne ponudbe, zato lahko pomagamo. Pomembna niša so tudi centri dobrega počutja in kakovost življenja ter skrb za zdravje. Ljudje se vse bolj osredotočajo na zdravje in skrb zanj. Kupujejo si vse več športnih pripomočkov, prehranska dopolnila, veliko povpraševanja je po ekološko pridelanih izdelkih, dopolnilih in kozmetiki.

Cene izdelkov in storitev se dvigujejo, a povpraševanja po luksuzu je verjetno veliko?

Prodaja luksuznih izdelkov bo letos zelo vzcvetela, saj vse več znamk prevzema nadzor nad svojimi trgi rabljenih izdelkov. En odstotek bo še naprej kupoval luksuzno blago. Po podatkih Bain & Company naj bi trg osebnega luksuza v prihodnjem letu zrasel za tri do osem odstotkov. Milenijci in generacija Z bodo kmalu postali glavni kupci luksuznih dobrin, a iz čisto drugih razlogov kot njihovi starši. Ti

dve generaciji sta »value based shoppers«, kot jih imenujemo v angleškem jeziku, kar pomeni, da so jim pomembne vrednote blagovnih znamk, ki jih bodo kupovali, od luksuznih proizvajalcev pa pričakujejo, da bodo tem vrednotam ostali zvesti. Luksuzne blagovne znamke se morajo zato vidno zavezati enakim družbenim, okoljskim in političnim razlogom kot njihovi potrošniki in pritegniti svoje stranke k temu. Hrepenijo po avtentičnosti in inovativnosti blagovnih znamk, pri katerih nakupujejo. Milenijci in generacija Z še naprej dokazujejo, da so pripravljeni vlagati v luksuzne izdelke, ki zagotavljajo dolgoročno kakovost, in to na način, ki je zvest dediščini blagovne znamke, hkrati pa spodbujajo inovacije in nove tehnologije, saj 78 odstotkov potrošnikov luksuznih izdelkov navaja predanost blagovne znamke pred inovacijami.

Ste del globalne mreže, torej lahko poveste, ali luksuz v naši regiji pomeni nekaj drugega kot luksuz na drugem koncu sveta?

Razlike obstajajo. Če govorimo o modni industriji, luksuz na Balkanu še vedno pomenijo oblačila z logotipi, pomemben je zunanji blišč. Je pa za vsakega posameznika luksuz nekaj drugega. Če si zelo zaposlen, je zate največji luksuz čas. Za nekoga drugega pa je to Hermèsova torbica ali nakit. V Sloveniji so luksuz gotovo luksuzni avtomobili. Če govorimo o potovalnih navadah, pa lahko rečem, da dva odstotka Slovencev, ki so naši elitni člani, dobro ve, katere so najbolj prestižne destinacije. Nekoč je bil to Dubaj, danes ni več, ker se je odprl in postal priljubljen med širšimi množicami. Naša komunikacija s člani je dvosmerna; mi

se od njih učimo, kakšne so njihove želje in potrebe, po drugi strani pa jih izobražujemo, kaj je trenutno najbolj priljubljeno, katere so najnovejše restavracije, kam zahajajo bogataši in uspešni poslovneži, kateri klubi so priljubljeni.

Katere destinacije trenutno veljajo za najbolj luksuzne?

Zelo priljubljene so Južna Amerika, Brazilija, Kostarika, Argentina, Tibet, Vietnam. Ljudje iščejo prvinskost, naravo, prvinske okuse, mir, sprostitvene programe. Zima nam je znova naklonjena, zato je veliko povpraševanja po smučarskih počitnicah, zelo priljubljena sta denimo Megèvein in Courchevel v Franciji, kjer se zbirajo staroselski bogataši Evrope. Tudi Italija s smučarskimi središči ne zaostaja. Afrika je spet priljubljena. V Dubaju in Abu Dabiju pa postajajo bolj zanimive določene konference ali športni dogodki, na primer tekmovanja v formuli 1.

Kaj pa Slovenija? Lahko ponudi dovolj luksuza?

Slovenija tu zamuja. Pozdravljam pobudo ministrstva za gospodarstvo, da se promovira in dodatno podpira razvoj luksuznih butičnih objektov. Luksuz v Sloveniji je nekaj drugega kot luksuz v Dubaju. Mi smo lani Slovenijo predstavili kot novo butično luksuzno destinacijo, novinarka je zapisala, da je največji luksuz v Sloveniji to, da zjutraj odpreš okno, pogled pa ti pritegnejo gore, ki se vzpenjajo nad strehami lično urejenih hiš. Luksuz pri nas so mir, narava in čisto okolje. V zadnjih letih se odpirajo tudi luksuzni butični hoteli, v kulinariki pa smo tako ali tako v vrhu. Za to gre zahvala našim izvrstnim chefom, ki

imajo na voljo tudi izjemne sestavine. Pri nas je bilo kar nekaj znanih modnih oblikovalcev, politikov in tudi kronanih glav, najbolj so jih zanimale naše reke, muharjenje, izleti v gore, kolesarjenje …

Kakšno pa je vsakodnevno življenje direktorice podjetja Quintessentially Adriatic? Je avto vaš drugi dom in telefon najboljši prijatelj?

Telefon ni moj najboljši prijatelj. Vsak dan skupaj s sodelavci pogledamo, kakšne zahteve imamo odprte v tujini in kaj si želijo od nas tuji člani, ki so ta dan v regiji. To je še dandanes po 12 letih moje najljubše opravilo – biti v stiku. Sledijo sestanki s korporativnim timom, ki nagovarja korporativne partnerje, kot so banke, predstavniki luksuznih avtomobilov … Vsaj enkrat na teden imamo globalna izobraževanja za vse zaposlene. Najmanj pa uživam v administrativnih zadevah. Zame je luksuz, da sem lahko brez telefona. Avto je res tudi moja pisarna, veliko sem na poti, ne le po regiji, temveč po svetu. Mesta, kraje, kamor pošiljamo naše člane, moram najprej sama dobro poznati.

Kaj je za vas dobro življenje?

Mir. Čas zase, za družino, za potovanja. Zelo rada imam dobre restavracije. Da grem lahko na tržnico, da lahko kupujem ekološko doma pridelano hrano. Da lahko kuham. Da imam čas za branje knjig, poslušanje glasbe in ogled filmov, za obisk gledališča, ogled galerij v metropolah. Življenje najde svoje bogastvo v hrepenenju po svetu in svojo vrednost v hrepenenju po ljubezni.

»Kar vklopite diktafon, še od včerajšnje diskusije nisva vsega dorekla. In se tudi nisva o vsem strinjala,« v smehu reče Mika. A ko odgovarjata na naše iztočnice o pomenu javnega prostora, domovih in soseskah prihodnosti ter arhitekturnih in urbanističnih vizijah, sta Boštjan Vuga, arhitekt in ustanovitelj sadar+vuga, profesor in predavatelj na AA, šoli za arhitekturo v Londonu, in predsednik upravnega odbora sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Mika Cimolini, arhitektka v praksi, kustosinja in nekdanja vodja programa Centra za kreativnost pri MAO, zelo složna.

Mika: Pogosto mestne službe za urbanizem nimajo vizije, kako bi se del mesta razvijal, niti se glede oblikovanja te vizije ne obračajo na skupnost, ki tam živi. Takrat to prevzame zasebni sektor. Posledično se začne zmanjševati javno v odnosu do zasebnega prostora, zasebnik se vanj zažre. Nimam nič proti vila bloku, zdi se mi uporabna tipologija, ne pa vedno in na vsakem mestu.

Od Plečnika se lahko učimo, kaj pomeni oblikovanje javnega prostora

ARHITEKTA

Boštjan: Tudi če sem kritičen, ko hodim po Ljubljani, ugotavljam, da je to dobro mesto za življenje. Razmerje med javnim in zasebnim prostorom je uravnovešeno. Ljubljana je postala Unescovo mesto, Plečnik je bil tisti, ki je z arhitekturnimi projekti ustvarjal javni prostor. Količina javnega prostora je v kolektivnem spominu tega mesta in prebivalcev. Ljudje se zavedamo pomena javnega prostora. In kaj me moti, ko hodim po njem? To, da je včasih prenasičen z rečmi, ki so dojete za javne. Plakati na promenadi v Tivoliju, na Krakovskem nasipu, zdaj tudi na Gallusovem nabrežju. Vprašam se, ali je to res potrebno. Zakaj moramo javni prostor nasičiti z informacijo? Če grem ven, bi bil rad z drugimi ljudmi, ne bi bil rad digitaliziran, ne bi rad s telefonom skeniral kode, da dobim še več informacij.

Mika: V svojem okolju sem opazila, da Bežigrad nima lastnega javnega prostora, trga. Skoraj vsaka četrt ga ima, zakaj ga tu ni? Bi moral biti ta prostor Gospodarsko razstavišče, če bi mu odvzeli ograjo? Če izbrišeš mejo med javnim in zasebnim, je stanje takoj bolj zanimivo, tudi socialno.

Boštjan: Meje med javnim in poljavnim ter javnim in zasebnim so tiste, ki ne urav-

MIKA CIMOLINI IN BOŠTJAN VUGA

O ARHITEKTURNIH IN URBANISTIČNIH

VIZIJAH

Piše: Leja Kovačič •

Foto: Klemen Ilovar, arhiv Dela

navajo samo, kako se po mestu gibljemo, temveč tudi, kako to zaznavamo. Če okoli nečesa stoji ograja, tega ne dojemaš več kot del mesta. Razmejitve vedno bodo, a oblikovanje sodobnega javnega prostora pomeni tudi postavljanje drugačnih mej. Poglejmo Plečnikovo tržnico, on je na rob reke postavil mejo z notranjim prostorom. A od Plečnika se lahko učimo, kaj pomeni oblikovanje javnega prostora po meri človeka.

UPORABNIKI BI SE MORALI ZAVEDATI, DA LAHKO ZAHTEVAJO BOLJŠI JAVNI PROSTOR

Mika: Zaradi draženja nepremičnin so se stanovanja tako zmanjšala, da smo začeli javni prostor uporabljati kot podaljšek naših lastnih prostorov. Epidemija je tudi povzročila, da našega stanovanja ne sestavljajo več samo kuhinja, dnevna soba in spalnica, temveč smo tu tudi delali, se šolali, stanovanja so se hibridizirala.

Boštjan: Če razmišljamo o hišah prihodnosti, spet govorimo o mejah, mejah med zunaj in znotraj ter javnim in zasebnim. Braserije v Parizu, pokrite arkade, vsi ti prehodni prostori med povsem odkritim zunanjim in povsem zakritim javnim so tiste, ki spodbujajo mešanje ljudi. Ena možnost je, da javno tako prehaja v zasebno v pritličju, druga možnost je dodajanje balkonov že obstoječim fasadam, tretja pa izkoristek streh. Strehe danes zasedajo tehnološke naprave in klimati, v prihodnosti pa bi bilo dobro, če tega ne bi potrebovali, streha pa bi postala javni ali poljavni prostor.

Mika: To so zahteve, ki bi jih morali postavljati mi uporabniki stavb in mesta. Lahko dam primer: razlika med Ikeama na Dunaju in v Ljubljani, ki sta nastali v skoraj istem času. Ikea v Ljubljani je samo skladišče z zelo slabo površino okoli stavbe, drevesa so pomrla, ker je tako vroče. Lahko si v klimatizirani stavbi ali pa zunaj nje. Stavba Ikee na Dunaju pa je v mestu, tja se pripeljemo z javnim prevozom, fasada je »debela«, saj vsebuje tudi balkone, kjer lahko piješ kavo in opazuješ mesto. Trgovina tako postane del javnega prostora mesta. To je plod pametnega dela arhitekta, ki je naročnika informiral o priložnostih, ki jih ponuja brisanje meja med javnim in zasebnim. Gre za istega naročnika, zato je to tako zanimivo.

Boštjan: Ikea ima na Dunaju že tri trgovine zunaj mesta, ta v mestu je zgolj dodana vrednot, lahko pa bi to bilo navdih za Lidl, ki se zdaj pri nas pospešeno naseljuje v mnoge nove zgradbe v Ljubljani. Naj torej razmišljajo o tem, da trgovina ni kontejner znotraj stavbe, temveč imajo možnost, da si zamislijo povsem nov koncept trgovine. Pri teh rečeh vidiš »pamet« mesta. Poroznost arhitekture in mestnega prostora pomeni, da lahko prehajaš med zunaj in znotraj, med javnim in zasebnim, prehajaš med različnimi klimatskimi razmerami. Imaš pravico do senčenja in toplote.

Mika: In pravico do javnega prostora.

Boštjan: Če pridem v Ikeo v Ljubljani in tam vidim eno ubogo drevo, se vprašam, kako je zadoščeno moji pravici do senčenja. (nasmeh)

Mika: Naročniki bi se morali zavedati, da lahko zahtevajo boljši javni prostor, kar prinaša boljše razmere za uporabnika in tudi večjo uspešnost zanje.

Boštjan: Potem bi bilo mesto še lepše in bi bilo res najlepše. (glasen smeh obeh)

LJUBLJANA JE KOT LAHKA COCKTA

Mika: Sem velika oboževalka dunajskega stanovanjskega modela, menim, da bi lahko rešil zagate z dostopnostjo stanovanj po vsej Evropi, če bi se prilagodil zakonskim in kulturnim posebnostim držav. Arhitekti pa smo tisti, ki nematerialno prenašamo v materialno, to je naša naloga. Zadnje čase so nastale velike delitve, smo cepilci in anticepilci, levi in desni, sprašujem se, kako bi lahko to arhitekturno materializirali. V dunajskih soseskah imaš skupne prostore, ki so namenjeni druženju, posledica pa je spoznavanje in mešanje ljudi, manj so odtujeni.

Boštjan: Arhitekti se moramo zavedati, kaj je naše orodje, opazovati in razumeti moramo stanje v prostoru, razumeti moramo socialne, politične in ekonomske dejavnike, potem pa to prostorsko materializirati.

Ljubljana je lahka prestolnica, kot lahka cockta. (smeh) To pomeni, da ima vse, kar imajo druge prestolnice, a ker je majhna, je prožna in pri-

lagodljiva, je pravi primer okolja, ki lahko napreduje in nazaduje povsem odvisno od ljudi, ki ga vodijo. V milijonskih mestih to ni mogoče.

SLOVENIJA NI LE LJUBLJANA

Mika: V zadnjem času sem veliko hodila v Maribor, razvija se v pravo smer. Tu je industrijska zapuščina, hkrati pa se razvija v zanimivo mesto, dogajajo se prenove, na primer minoritske cerkve, sodnega stolpa, v Centru Rotovž bo nastal kulturni hub, sledi še prenova Lenta. To bo postalo zanimivo mesto.

Boštjan: In če gremo iz Maribora kot nekdanje prestolnice kulture k Novi Gorici, bodoči prestolnici kulture, lahko povem, da v biroju prav temu mestu posvečamo veliko pozornosti. Katere stavbe lahko spet uporabimo, namesto da jih gradimo,

katero območje bo postalo generativno za razvoj celotnega mesta … To snujemo.

DVA RAZLIČNA POGLEDA NA DOM

Mika: Doma ne povezujem z geografsko ali nacionalno omejitvijo, temveč s socialno mrežo, ki si jo ustvarim. Šele ko ustvarimo spomine na določenem prostoru, imamo do njega odnos. Živela sem marsikje, takrat je bil moj dom tam, danes je tu.

Boštjan: Ne vem, ali se staram, a postal sem res konservativen. (smeh obeh) V času epidemije je stanovanje, v katerem živim že dvajset let, končno postalo moj dom. Skoraj vsak teden letim v London in zdaj vsakič prav komaj čakam, da se vrnem domov. Če bi me to vprašali pred dvajsetimi leti, bi odgovoril povsem drugače.

Marko Mandić, dramski in filmski igralec

Prvak ljubljanske Drame v letošnji sezoni med drugim igra v novi predstavi Mrakijada, Mandić Cirkus v režiji Bojana Jablanovca (Mala Drama), na velikem odru pa ga lahko gledamo v Cementu Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata in Požigih Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac. Ti predstavi sta mu prinesli tudi Borštnikovo nagrado za igro.

AVTOMOBIL, KI GA VOZITE?

Sem eden tistih, ki se slabo spoznajo na avtomobilske znamke. Za veliko belih vozil mislim, da je naše. Vozimo toyoto prius+. Ko nam je crknil prejšnji avto, smo spet iskali kakšnega z možnostjo sedmih sedežev. Če je treba, dvigneš z dna prtljažnika še dve sedišči. Zadovoljni smo, praktičen je. Pred njim smo bili pol leta brez avtomobila. In prav tako zadovoljni. Vlak, avtobus, prevozi.org, štop.

LEPOSLOVJE, STROKOVNA LITERATURA ALI REVIJE?

Mešano. Seveda leposlovje, seveda literatura o gledališču. Z veseljem bi prebral, če bi imel čas, več strokovne literature o vizualni umetnosti in arhitekturi. In super je tisti dan v mesecu, ko pristane v nabiralniku Theater Heute. Mladino kupujemo, čeprav vemo, da je ceneje, če si naročnik. Outsider. In za novo revijo Cukr, ki jo izdaja Cukrarna, mi je žal, da je polletnik.

FILM ALI GLEDALIŠČE?

Film in gledališče!

IPHONE, SAMSUNG ALI HUAWEI?

Samsung B2100. Pred tremi tedni sem mislil, da me bo dokončno zapustil, a se je izkazalo, da mu daje nov polnilec, ki se ga k sreči še da kupiti, dobro umetno dihanje. Baterija je spet polna, jaz pa lahko kličem in pošiljam, dobivam sporočila. Predal se hitro zapolni, a tiste

intimna, pomembna, prepišem, da lahko potem predal zbrišem, naredim prostor za novo. Za zdaj še trmasto vztrajam pri tej robustni, mali, neumni, v marsičem nepraktični napravi. In ja, slej ko prej, če ne zaradi česa drugega, pa zaradi mobilne banke, bom tudi jaz presedlal v novo, zame novo, pametno obdobje.

ZNAMKA URE?

Ne nosim ure. Rad imam prosta zapestja. Imel sem digitalno casio v tretjem razredu osnovne šole, kam je izginila, ne vem. Še vedno pa imam premiersko darilo režiserke Mateje Koležnik, uro s kazalci Fossil. Z Urošem Fürstom sva uri ponosno nosila kot amulet našega sodelovanja pri predstavi Indijc hoče u Bronx in kot časovni opomnik najinega vstopa v profesionalni gledališki svet, ki mu je botrovala prav Mateja.

DIŠAVA?

Dišijo mi sivka, sandalovina, gozd. Dišijo materina dušica, poprova meta, kamilice. Razpršilne dišave so mi všeč na drugih, na meni me začnejo iritirati. Uporabljam dezodorant v stiku Chanel Platinum Égoïste.

NAJLJUBŠA MODNA ZNAMKA OBLAČIL IN ČEVLJEV?

Stare otijeve in atijeve srajce iz trpežnih materialov, zanimivih vzorcev in oblik, na nekaterih piše Labod, Mura, Zlati As, DTR Domaća tvornica rublja, M club. Pa atijev leta 1968 v Beogradu po meri izdelani plašč z vzorcem ribje kosti. Meni po meri sešite črne hlače niso več prav, a jih z veseljem nosi sin Voranc. Za čevlje Trippen, od letošnje pomladi pa ročno izdelani čevlji Tanje Sabol RITA BF. Narejeni po meri, s podplatom brez naklona, mehki, stopalo in vsi prsti imajo prostor, ti pa občutek, da si skoraj bos.

DESTINACIJA POLETNIH IN ZIMSKIH

POČITNIC?

Lani skozi Hrvaško, Srbijo in Makedonijo po Albaniji in potem čez Črno goro nazaj domov. Za letos pa še ne vemo. Zimske počitnice so pa žal vedno »sanja svinja o koruzi«, saj nimava s Pio skoraj nikoli v času šolskih zimskih počitnic prosto, smo pač sredi gledališke sezone. Drugače bi pa pristali kje na snegu.

KOČA, GLAMPING ALI LUKSUZEN HOTEL?

Vsakič po taborjenju v Ribnem pri Bledu, natančneje v Kajuhovem taboru Šaleške zveze tabornikov, pa četudi samo za dva, tri dni, zadnja leta v okviru družinske izmene, ugotovim, da mi je tamkajšnja infrastruktura, nastanitev najbolj všeč. Nenehen stik z naravo, spanje pod šotorskim platnom, ki je še posebno romantično, če dežuje, druženje z zanimivimi ljudmi širokega starostnega razpona, skupne aktivnosti in popoln odklop.

RESTAVRACIJA ALI DOMAČA KUHINJA?

Med službo kosilo pogosto kar v Internem klubu Drame, po novem poimenovano Pri Vesni, prej pa Pri Joži, ki je v lanski sezoni po več kot tridesetih letih končala svojo dejavnost v SNG Drama Ljubljana. Drugače pa doma, včasih kaj posebnega, včasih zelo preprostega, hitrega in učinkovitega. Če je restavracija, si želim, da mi poleg hrane godi tudi prostor, kjer jem. In če je zunanji, vedno navijam, da sedimo na soncu. Vsaj jaz.

PREDMET POŽELENJA?

Pred dnevi sem v razstavnem prostoru stolov Donar v živo videl mizo Frankenstein’s Bride. Primož Jeza jo je oblikoval kot 315 centimetrov dolg modularni objekt, sestavljen iz več različnih barvnih elementov. Ampak mizo že imamo.

Piše: Leja Kovačič · Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

NOCOJ SE BO VAŠA KOŽA Z UŽITKOM REGENERIRALA

PO 1 NOČI

87 % žensk je potrdilo, da je njihova koža bolj spočita*

PO 1 MESECU

83 % žensk je potrdilo, da je njihova koža čvrstejša*

INOVACIJA

· 100-% NARAVNA FORMULA

· EDINSTVENA KOMBINACIJA ARGANOVEGA OLJA IN LISTOV

ZA GLOBINSKO REGENERACIJO IN VLAŽENJE KOŽE

Umetniške poslastice v Cankarjevem domu

smislom za dramatičnost in prekipevajoč s čustvi. Mojster klavirja in vokalist v hipu prepoznavnega glasu ter vse bolj tudi uveljavljen filmski igralec. Benjamin Clementine je s svojim zvočno raziskovalnim, odbito konceptualnim in včasih avantgardnim pristopom h komornemu popu zelo spremenil in zaznamoval naša glasbena pričakovanja, kaj naj bi pop v današnjem času sploh pomenil in, predvsem, kako naj bi zvenel. Drzen je v žanrski kombinatoriki mešanice stare in nove klasične glasbe, kabareta, rocka, muzikala. Od 5. do 8. julija

VSAK POSKUS SE BO KONČAL Z ZDROBLJENIMI

TELESI IN ZLOMLJENIMI KOSTMI

Z delom vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi (any attempt will end in crushed bodies and shattered bones) koreograf Jan Martens pozornost prvič v celoti namenja velikemu odru. Produkcija o moči, ki jo je najti v odstopanju od drugih, izvaja neznačilni sedemnajstčlanski baletni ansambel edinstvenih osebnosti. Heterogena skupina plesalcev obsega več generacij, najmlajši šteje 15, najstarejši pa 68 let, med njimi pa obstajajo znatne razlike glede izkušenj in tehnične izobrazbe. V novi stvaritvi iščejo svoj glas znotraj plesa in onkraj njega, si prizadevajo k izrazu, ki bi jim bil kot ulit.

Martensovo delo, ki je nastalo v sodelovanju z Dance On Ensemble in v produkciji GRIP, oplaja umetnikovo prepričanje, da se vsako telo sporazumeva, da ima vsako telo kaj povedati. Njegovo delo je zatočišče, v katerem pojem časa znova postane otipljiv, je prostor opazovanja in čustev, pa tudi razmisleka. vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi je razkošna predstava, ki se ne boji padca v ekstatičnost. V dobi ekstremne polarizacije skupina odmisli vse družbene dogme za prepoznavanje in sprejemanje različnih identitet.

Ob zasnovi dela se je Martens navdihoval pri globalnem valu protestov, od demonstracij gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter), gibanja rumenih jopičev do mladih podnebnih aktivistov ter ženskih demonstracij v ZDA in Čilu.

Za naslov svojega novega dela je Martens uporabil grožnjo kitajskega predsednika Ši Džinpinga, izrečeno demonstrantom na ulicah Hongkonga z zahtevami po večji neodvisnosti. Gallusova dvorana, 6. maj, 19.30

ORKESTER TONKÜNSTLER

Anton Bruckner je dejal, da je njegova šesta simfonija “najbolj predrzna”. Najkrajša, najbolj živahna, najbolj bleščeča izmed osrednjih zrelih simfonij se ponaša z mojstrskim preigravanjem svetlobe in sence, žarečim A-durom, zastrtim s prvinami frigijskega modusa. Haydnova Simfonija št. 90 je še eno ‘predrzno’ delo – v zoperstavljanju dura in mola.

Orkester Tonkünstler je s svojimi rezidencami v dunajski dvorani Musikverein, Festivalni dvorani St. Pölten in na poletnem festivalu Grafenegg med največjimi in najpomembnejšimi avstrijskimi glasbenimi ambasadorji. Tradicionalni nedeljski popoldanski koncerti v znamenitem Musikverein segajo več kot 70 let nazaj in ostajajo njihov najuspešnejši koncertni cikel. Sestav od leta 2015 vodi Yutaka Sado, eden najpomembnejših

japonskih dirigentov našega časa; posveča pa se tradicionalnemu orkestrskemu repertoarju od klasicističnih del do skladb 20. stoletja. Program: Joseph Haydn, Simfonija št. 90 v C-duru, Hob. I:90; Anton Bruckner, Simfonija št. 6 v A-duru, WAB 106. Gallusova dvorana, 6. junij, ob 20h (Zlati abonma in za izven)

64. JAZZ FESTIVAL

Eden najstarejših jazz festivalov se letos terminsko pomika v začetek julija in utrjuje koncept Parka Sveta Evrope kot vozlišča festivala, s katerim je bil že v preteklih letih program še dodatno razvejan in osvežen. Selektorja festivala, Bogdan Benigar in Borja Močnik, napovedujeta sveže manifestacije sodobnih jazzovskih praks, med katerimi izpostavljata nastop Benjamina Clementina v Križankah in njegov izviren baladni pop s pridihom klasične veličastnosti, ukrojenim z izjemnim

Foto: Phile Deprez

Piše: Aleš Čakš

Foto: Martina Siebenhandl

Foto: arhiv

TUDI ONI SO VAŠA DRUŽINA

ZAVAROVANJE ZA MALE ŽIVALI

Varuh zdravja zavaruje vse družinske člane, zdaj tudi vaše štirinožne prijatelje.

Zavarovanje vašim psom in mačkam zagotavlja kritje:

• veterinarskih storitev v primeru nezgode, bolezni, ortopedije in raka (odvisno od paketa),

• veterinarski posvet na daljavo,

• odgovornosti lastnika male živali,

• pravne zaščite lastnika male živali in

• asistenčnih storitev.

Zavarovanju lahko priključite dodatno kritje v primeru pogina male živali.

TUDI V TUJINI

Zavarovalno kritje velja v Sloveniji in tujini.

Moški v rožnatem

Izbor: Aleš Čakš · Foto: s.Oliver

Brati Razumeti Vedeti

več več več več pomeni imeti moč.

“Branju časopisov ne posvečam časa.”

Popolnoma električni

Z dosegom do 420* kilometrov doživite na novo opredeljen občutek prostornosti z notranjostjo, ki je deloma izdelana iz recikliranih materialov. Naj vas navdušijo obsežne možnosti povezljivosti in digitalne funkcije, kot je na primer pametni koncept osvetlitve ID. Light.

Novi popolnoma električni ID. Buzz vzbuja željo po pustolovščinah prihodnosti.

Več informacij o ID. Buzz na vw-gospodarska.si

Na poti do brezemisijske mobilnosti za vse.

Kombinirana poraba električne energije (kWh/100 km): 24,6−20,9 (WLTP). Emisije CO 2: 0 g/km. Emisije CO 2 med vožnjo in skupne emisije CO2 so odvisne od vira električne energije. Volkswagen zato priporoča uporabo ekološko pridobljene elektrike. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa

pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2.5 ter dušikovih oksidov. *Največji doseg po WLTP. Slika je simbolna. Nekatera navedena in prikazana oprema je na voljo za doplačilo. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, Ljubljana.

Za trendovske moške

Modne znamke samo za moške so v manjšini v svetu in tudi v Sloveniji. Zlata Zavašnik je ena redkih lastnic znamke oblačil za moške in tudi oblikovalka. Morda jo več ljudi pozna po poslovnih in poročnih moških oblekah ali oblačilih za maturante, a znamka SENS že več let opozarja nase tudi z zelo trendovskimi oblačili in domiselnimi sodobnimi kroji za moške.

KAKŠNA JE NOVA KOLEKCIJA SENS: BARVE, MATERIALI, KROJI?

Barve so bordo, zelena, modra v različnih odtenkih in svetlo bež, skoraj bela. Materiala sta lahka volna, bombaž, novost pa so obleke iz džersija, ki nudijo udobje in sproščen eleganten videz.

KAKO BI OPISALI ZNAMKO SENS OD ZAČETKOV PA DO DANES?

Prihodnje leto bo 30 let od nastanka. Žal mi je, da nisem shranila vsaj enega suknjiča iz posameznega obdobja. Veliko se je spremenilo. Tudi blagovna znamka je imela številne pretrese, ki so prispevali k spremembam na poslovni poti. Največ sprememb se je zgodilo v prodaji in proizvodnji. Moška obleka je bila pri meni v ospredju nekoč in je v ospredju še danes, čeprav se je prodaja z leti zmanjševala. Danes se obleka nosi le še za določene poslovne namene in različne svečane dogodke. Zato se je znamka SENS specializirala in ponuja

ZLATA ZAVAŠNIK

Lastnica znamke

za moške SENS

Piše: Aleš Čakš • Foto: Ana Gregorič

tudi vse dodatke, ki so nujni, da zadostijo predpisanim ravnem oblačenja.

KAKŠNE MOŠKE IMATE V MISLIH, KO SNUJETE KOLEKCIJE?

Sinonimi za znamko so unikatnost, drznost, estetika, minimalizem, kakovost. Ko snujem kolekcijo, imam v mislih moške, ki to prepoznajo in cenijo. Kolekcija se deli na tri osnovna področja, ki zahtevajo povsem drugačen pristop k oblikovanju: maturantske, poročne in poslovne obleke. Znotraj teh niš pa so moški, ki prisegajo na klasiko ali pa si želijo drugačen dizajn. Mislim prav na vse, želim jim ponuditi raznolikost.

KATERI KOSI SENS NAJBOLJ »DIŠIJO« MOŠKIM?

Predvsem tisti, ki so drugačni. Vedno sem delala tako, da sem iskala tudi niše v oblikovanju. Zato je znamka SENS tudi obstala, se dvignila in preživela.

KAJ JE NJEN ZAŠČITNI ZNAK?

Minimalizem s ščepcem unikatnih detajlov. To je moška obleka, telovnik ali drug kos, ki izstopa po kroju, tkanini, barvi ali določenem detajlu, ki ga obleke drugih znamk ponavadi nimajo. Letos so to odstranljivi paščki na prsnem žepu, kapuca na zadrgo, verižice na suknjičih ali telovnikih. Prepoznavni smo tudi po tem, da delamo obleke za vse postave, višine in širine.

RDEČILO ZA LICA JOLI BLUSH CLARINS, NAMA.SI

SALON

Izbor: Alenka Birk

Foto: Teotim Logar Zorn Podlaga: instaset.eu

OBNAVLJALNI NOČNI BALZAM, 50 ML, MELVITA.SI

SERUM ORCHIDÉE IMPERIALE GUERLAIN, NAMA.SI

OBNOVITVENA EMULZIJA ZA MOŠKE SHISEIDO MEN, NAMA.SI

KREMA SKIN HERO, 40 ML, ERBORIAN.SI

BLEŠČILOZAUSTNICES

POVEČEVALNIMUČINKOMDIOR, NAMA.SI

ŽENSKA PARFUMSKA VODA AQUA ALLEGORIA GUERLAIN, NAMA.SI

MOŠKA TOALETNA VODA ZADIG&VOLTAIRE THIS IS HIM, NAMA.SI

VODOODPORNA MASKARA CLARINS, NAMA.SI

NEGOVALNA VLAŽILNA PODLAGA FOREVER GLOW VEIL DIOR, NAMA.SI

BAZA FOREVER VELVET VEIL DIOR, NAMA.SI

GLOBALNI UV ZAŠČITNI SERUM ORCHIDÉE IMPERIALE GUERLAIN, NAMA.SI

ZAŠČITNI FLUID ZA OBRAZ S FAKTORJEM 50 PA ++++ GUERLAIN, NAMA.SI

ESENCA EUDERMINE SHISEIDO, NAMA.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

MASAŽNA KREMA ZA TELO ARTIČOKA, 200 ML, LOCCITANE.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

UMETNI TULIPAN, NAMA.SI

ONA NOSI

Oblači jo: Alenka Birk • Ilustracija: Izabela Arsovska

POKRIVALO

JOPIČ

Ona obožuje pomlad in udobna oblačila. S kartico Diners Club Goodlife lahko uresniči svoje želje. Omogoča ji preprosto plačevanje doma, na spletu in v tujini. Svoje nakupe lahko razdeli na več delov. Čaka pa jo še posebna ugodnost pri Weekend Max Mari z 10-odstotnim popustom za celoten nakup najljubših kosov. Za pridobitev kartice pokliče na 041 68 ali jo naroči na GOODLIFE.SI.

Ona nosi

… NOVO ČUDOVITO OBARVANO KAPSULNO KOLEKCIJO LILY WITH LOVE, NABITO Z BARVAMI LJUBEZNI, KI JO JE ZA WEEKEND MAX MARA USTVARILA LILY ALDRIDGE, AMERIŠKA MANEKENKA, NAJBOLJ ZNANA KOT VICTORIJIN ANGELČEK OD LETA 2010 DO 2018. LILY JE SESTAVILA POPOLNO GARDEROBO ZA POMLAD IN POLETJE, KI JE ZLITJE KALIFORNIJSKEGA STILA IN KLASIČNE ITALIJANSKE ELEGANCE.

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

RUTA DESTINO, WEEKEND MAX MARA

PAPAILE, WEEKEND MAX MARA

HLAČE AUSONIA, WEEKEND MAX MARA

TORBICA PASTICCINO EDY, WEEKEND MAX MARA

TIMORE, WEEKEND MAX MARA

TELOVNIK FRESIS, WEEKEND MAX MARA

OBLEKA BOLERO, WEEKEND MAX MARA

MAJICA GATTINI, WEEKEND MAX MARA

KAVBOJKE BEATI, WEEKEND MAX MARA

OBLEKA DEODARA, WEEKEND MAX MARA

OBUTEV PILARD, WEEKEND MAX MARA

SVILENA BLUZA CALDAIA IN HLAČE NEO, POKRIVALO TIMORE, VSE WEEKEND MAX MARA

KAPA S ŠČITKOM MERCEDES-AMG 34,82 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

MOŠKA ROČNA URA

MERCEDES-BENZ

RAZRED G 348,05 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

KOŠARICA

Izbor: Aleš Čakš, Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev

PAMETNA URA

GALAXY WATCH5

S TEHNOLOGIJO SLEDENJA

PLODNOSTI, SAMSUNG

ELECTRONICS IN NATURAL CYCLES 339 EVROV SAMSUNG.COM

MOBILNI TELEFON

XIAOMI 13 IN 13 PRO S

SISTEMOM KAMER, KI JIH

JE SOOBLIKOVALA LEICA V TREH BARVAH, ČRNI, BELI IN CVETLIČNO ZELENI

OD 1.049 EVROV

MI-STORE.SI/

Omegin najnovejši Speedmaster je izjemno natančen časomer zahvaljujoč sistemu Spirate™, ki vključuje novo, revolucionarno patentirano spiralo. Ta omogoča nadvse natančno prilagajanje stopnje. Vsaka inovativna spirala je izdelana iz silicijeve rezine, zahvaljujoč proizvodnemu procesu DRIE (globoko reaktivno ionsko jedkanje).

Speedmaster Super Racing je ura iz nerjavečega jekla. Znamka Omega ga označuje kot vizualni poklon antimagnetni mojstrovini OMEGA iz leta 2013 z novim mehanizmom na zadnji strani ohišja iz safirnega stekla. Cena: po povpraševanju. SLOWATCH.SI

BLUETOOTH®SLUŠALKE MERCEDES-BENZ 330,75 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

ROLTOP NAHRBTNIK MERCEDES-AMG 220,50 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

JAJČNI VALJANI REZANCI

MLINARJEV SIN

OD 2,4 DO 4,7 EVRA

MLINARJEVSIN.SI/ IZDELKI

VINA RODICA OD 12 EVROV WWW.RODICA.SI

Na kosilu v bistroju Georgie ...

Na prenovljeni Čufarjevi ulici v Ljubljani je nedavno odprl vrata nov bistro, za katerim stoji ekipa prijateljev s chefom Gregorjem Jelnikarjem na čelu.

ZGregorjem sedemo za mizo malce pred časom kosila. Najprej nas zanima, zakaj bistro, in ne restavracija. »Zraven imena Georgie smo dodali še bistro zato, da gostom sporočimo, da ponujamo hrano višje kakovosti po dostopnih cenah. Bistrojska cena za kosilo s tremi hodi bi morala segati nekje do 30 evrov. Hrana mora biti v bistroju tudi hitro postrežena,« pojasni. Del ekipe, vključno z Gregorjem, gostje poznajo že po delu v bistroju Monstera, zato Ljubljančanom njihovo delo ni neznanka. Kaj pa jih je vodilo pri izbiri nove lokacije? »Čufarjeva bo kmalu dokončno prenovljena, zaprta bo za promet, zato bo tu potekalo veliko poti za Ljubljančane in turiste. To lokacijo smo izbrali tudi, ker lahko poleti gostom ponudimo vrt, ne manjka pa niti sence,« pojasni Jelnikar.

GEORGIE »SE JE PRIJEL«

Mize so polne tako zvečer kot v času kosila, ekipa pa je ponosna na to, kako širok krog gostov pritegne njihova ponudba. »Pri nas sedijo tako študentje kot veleposlaniki. Mlad človek, ki nima redne zaposlitve, ne bo prišel vsak teden, lahko bo prišel vsak mesec, nekdo, ki dela v odvetniški pisarni, pa lahko k nam pride večkrat na teden. Moramo pa vedeti, da je slovenski oziroma ljubljanski gost bolj zahteven kot tujec, saj ve, kaj je lokalno, sezonsko in domače. Veliko vlagamo v to, da zadovoljimo lokalne goste,

… s chefom GREGORJEM

JELNIKARJEM

Piše: Leja Kovačič Foto: arhiv Georgie

konec koncev smo v Monsteri koronsko leto preživeli zgolj zaradi njih,« pojasni chef.

Ko so odprli, so gostom med drugim ponudili testenine iz starega kruha, repo »caccio e peppe«, zorjen hrbet krškopoljca in njihova dobro znana glazirana goveja lička, a njihov meni ne bo ves čas enak. Jelnikar pojasnjuje, kako ga bodo spreminjali: »Kako pogosto bomo menjali jedi na meniju, je odvisno od tega, kaj bo v določeni sezoni na voljo, in od odzivov gostov. Želimo si, da bi se vsak teden zamenjali vsaj dve jedi, če ne tri. Trenutno jih imamo na meniju 15, torej bomo v mesecu ali dveh zamenjali celoten meni. Če se bo kakšna jed izkazala za uspešnico, pa bo zagotovo ostala na njem.«

VEČERNI KOKTAJLI

Poleg vin ponujajo klasične koktajle, ki so jih malce priredili, zanimalo pa nas je še, ali se nameravajo posebej posvetiti brezalkoholni spremljavi jedi. »Tu je še prostor za izboljšave, a za to potrebuješ človeka, ki se ukvarja prav s kombinacijami okusov. Čeprav so brezalkoholne pijače priljubljene, pa sam nisem pristaš brezalkoholnih vin, to se mi zdi enako kot zelenjavni stejk. Nočem delati veganskih ali vegetarijanskih jedi, ki posnemajo okus mesa,« pove chef. Kaj pa je pri njih na voljo za vegetarijance in vegane? »Nismo veganska restavracija, vemo pa, da gre svet v to smer. Vse več ljudi, tudi tistih, ki jedo meso, se odloča, da izberejo degustacijski meni brez mesa. Pri nas je to mogoče. In tudi sam v zadnjih letih opažam, da zelenjava ponuja več možnosti za kreativnost kot meso,« sklene.

Furlanija - Julijska krajina je zaradi svoje lege pod umetnostnim vplivom Benetk in Avstrije. Tako blizu je, a vendar Slovenci kaj dosti več od regijskih nakupovalnih izzivov in tržaške kave ne poznamo.

Dobro izhodišče za raziskovanje kulturne dediščine dežele pisateljev je mestece Codroipo. Od tam se lahko odpravite po poteh pisatelja Tullia Avoleda in se ustavite v pristnem srednjeveškem kraju Valvasone, ki je, mimogrede, na uradnem seznamu najlepših italijanskih vasic in se ponaša z velikim vsakoletnim septembrskim srednjeveškim festivalom. Avoledo je svoje pripovedi umestil ravno v to vas. Dva izmed njegovih najbolj znanih romanov sta Chiedi alla luce in Foulard. Poezija za ušesa, opisujejo poznavalci melodijo, ki jo proizvedejo orgle s čudovito poslikavo in originalnimi cevmi iz leta 1500 v gotski cerkvi Santissimo Corpo di Cristo.

» Moja duša je v Trstu «

FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA

Piše: Alenka Birk · Foto: Fabrice Gallina, Elio e Stefano Ciol, Massimo Crivellari, Alessandro Michellazzi

To so edine ohranjene renesančne orgle beneškega sloga v Italiji.

Če sledite potem Maura Corone, se ustavite v občini Erto e Casso, kjer domuje mir v redko naseljenih hišah, in si oglejte naravni park Furlanskih Dolomitov. Ta znani kipar, ki ustvarja izdelke iz lesa, izjemni alpinist ter uspešni pisatelj v svojih številnih knjigah pripoveduje o območju, na katerem živi, in krajih, ki so mu najbolj pri srcu: Erto e Casso, dolina Val Tramontina, jez Vajont, Valcellina.

SACILSKI SIJAJ

Naj vas pot zanese tudi v Sacile, ki so mu Benečani nadeli veličastno ime, Giardino della Serenissima (Vrt spokojnosti). Mestu z renesančno beneško umetnostjo daje pečat zelena reka Livenza. Poiščite poti Piera Paola Pasolinija, pesnika, pisatelja, režiserja in slikarja. Piazza del Popolo, stolnica (il Duomo), katedrala in majhna cerkev Marijinega usmiljenja ter

TRST S KIPOM PISATELJA JAMESA JOYCEA

REKA LIVENZO V MESTU SACILE

Via Gasparotto so kraji, ki jih je Pasolini obiskoval kot otrok in so ustvarili njegove spomine, ki jih je mogoče zaslediti v poeziji iz otroškega obdobja.

Nepogrešljiv je obisk palače Ragazzoni, simbola mesta in njegovih vezi z Beneško republiko. To je najboljša predstavitev sijaja 16. stoletja. Zaradi izobilja in razkošja je palača znana tudi kot »kraj užitkov« in je bila referenca za kralje, papeže in cesarje.

VIDEM IN GORICA

Nikar se ne ustavite, nadaljujte v Vidmu in sledite potem Carla Sgorlona, pisatelja, povezanega s svojo zemljo in kmečko kulturo, bogato z miti, legendami in starodavnimi tradicijami. Za Furlanijo pravijo, da je revna dežela, a bogata s poeti, pa tudi gledališčem. Eden največjih italijanskih odrov, Teatro Nuovo Giovanni da Udine, je prav v Vidmu. V obisk vključite tudi Furlanski muzej umetnosti in ljudske tradicije (Museo Etnografico del Friuli) ter glasbeni konservatorij Jacopa Tomadinija. Največji zanimivosti te glasbeno-kulturne poti pa sta l’Oratorio della Purità in katedrala Santa Maria Assunta.

Projekt CREATURES (Spodbujanje kreativnega turizma prek novih izkušenj in trajnostnih poti) je namenjen ohranjanju kulturne dediščine, spodbujanju trajnostnega in doživljajskega turizma v Furlaniji - Julijski krajini.

In … že ste v Gorici, mestu na meji, ki mu pravijo tudi italijanski Berlin, kjer vas vodijo poti Carla Michelstaedterja, filozofa, pesnika, avtorja grafičnih in slikarskih del. Kraji, ki ga ponazarjajo, so Via Rastrello, kjer so tudi kip, na katerem je upodobljen, Piazza Vittoria s cerkvijo sv. Ignacija Lojolskega ter filozofova rojstna hiša.

Gorica, nekdanja počitniška destinacija Habsburžanov, je majhno, a navdihujoče mesto, zgrajeno okoli srednjeveškega gradu. Tu je stičišče štirih jezikov: slovenščine, italijanščine, nemščine in furlanščine. Giacomo Casanova je bil tukaj, v mestu pa je živel tudi Mozartov pomočnik.

Vstopite še v bližnjo preteklost, v Muzej na meji, na razstavo o tihotapstvu v socialistični Jugoslaviji, ki približa čas tihotapljenja na goriški meji. V Italijo so nosili, česar je bilo v Jugoslaviji v izobilju, kot so jajca, meso, maslo, žganje, v Slovenijo pa so tihotapili predvsem kavo, ki je je primanjkovalo oziroma je bila veliko slabše kakovosti, pa tudi poper, riž, pralni prašek in drugo.

MESTO KAVE – TRST

Ne nazadnje pa se sprehodite še po tržaških poteh Gabriela D'Annunzia, po uličicah med Borznim in Verdijevim trgom, mimo Neptunovega vodnjaka in po Trgu zedinjene Italije. Na Borznem trgu lahko občudujete številne arhitekturne sloge, značilne za to mesto, ki je ob vznožju hriba vzcvetelo sredi osemnajstega stoletja. Če palačo prečkate skozi notranjo galerijo, prispete na Verdijev trg, poimenovan po istoimenskem gledališču.

ARHITEKTURA V VIDMU

Trst, povsem blizu slovenske meje, je sedež in hkrati največje mesto FurlanijeJulijske krajine. Kraj diha po svoje zaradi pestre zgodovine, pristanišča in trgovskih poti. V njem lahko na primer obiščete različne cerkve, med njimi katoliško ter srbsko in grško pravoslavno cerkev.

Slavni irski romanopisec in pesnik James Joyce je nekoč dejal: »My soul is in Trieste.« (Moja duša je v Trstu). Znano je, da je prav tukaj napisal knjigo Dublinčani (Dubliners) in prvi dve poglavji Uliksesa (Ulysses). Leopolda Blooma, protagonista mojstrovine, pa je oblikoval po tržaškem pisatelju Italu Svevu, ki je bil tudi njegov osebni prijatelj.

Le spijte tisto kavo v eni izmed zgodovinskih kavarn, kot je Cafe San Marco pri sinagogi, ob kateri postrežejo tudi vročo čokolado. Ali pa še eno v Caffè degli Specchi, ki je na glavnem tržaškem trgu Piazza Unità d'Italia, znotraj Palazzo Stratti. V notranjosti lahko vdihnete celotno vzdušje habsburškega cesarstva. Ta glavni trg, nekoč vrt, je prenovil francoski arhitekt in urbanist Bernard Huet, ki je med drugim prenovil znamenite Elizejske poljane. Kavarna je že od nekdaj veljala za dnevno sobo Trsta, bila je zbirališče trgovcev, izobražencev, častnikov, popelje nas v čas, ko so za njegovimi mizami sedeli pomembni pisci in znani protagonisti naše zgodovine, kot sta Joyce in Svevo.

BANKSY ŠE DO

10. APRILA V TRSTU

Velika razstava enega najbolj znanih in kontroverznih umetnikov našega časa, Banksyja, The Great Communicator, bo v Trstu na ogled še do 10. aprila, v Salone degli Incanti, nekdanji ribarnici v središču mesta. Razstava ni avtorizirana.

Čeprav je najbolj znan umetnik na svetu ta hip, nihče ne ve, kakšen je in ali gre morda celo za skupino umetnikov. In to dela Banksyja še bolj razvpitega. Prihaja iz Bristola in je tako zelo cenjen tudi, ker v svojih delih presprašuje najbolj aktualna družbena, politična, sociološka, kulturna in psihološka vprašanja našega časa, zdaj tudi tista, povezana z vojno v Ukrajini.

Kulturna stroka ga opisuje kot izredno lucidnega in prodornega umetnika, ki ima neizmerno sposobnost komuniciranja z javnostjo. Razstava v Trstu je razdeljena na pet delov, v pet prostorov. Večina del je originalov, iz več zasebnih zbirk in galerije Deodato v Milanu. Nekaj slik je tudi reprodukcij.

V prvem prostoru so Banksyjeve umetnine, navdihnjene z umetniki, ki jih je cenil in se pri njih navdihoval: denimo Keith Haring in Andy Warhol. V drugem prostoru je soba z reprodukcijo Banksyjevega ateljeja z deli, ki se nanašajo na britansko družbo in njeno močno kritiko. Recimo portret Winstona Churchilla s pankerskim grbom.

V tretji sobi so dela, v katerih je Banksy protestiral proti kapitalizmu, medtem ko so v četrti sobi zbrane umetnine, na katerih prevladujejo motivi, povezani z nasiljem in vojno, recimo slika Napalm, na kateri je deklica v objemu z bombo. V peti sobi pa je na ogled video z Banksyjevimi deli.

Aleš Čakš

VASICA VALVASONE JE ZNANA TUDI PO SREDNJEVEŠKEM FESTIVALU

TUCSON Zmagovalec velikega primerjalnega testa!

Ni se težko povzpeti na vrh, če te opiše toliko dobrih stvari. Novemu Tucsonu se je odmik od klasike obrestoval, saj je s svojo drzno in vznemirljivo podobo javnost preprosto navdušil. Opazna in sodobna podoba zunanjih drznih linij poudarjeno izraža njegovo moč, njegovo inovativnost pa dopolnjujeta še oblikovalsko dovršena notranjost ter udobje izbranih materialov.

SUVeren in dinamičen je na voljo v bencinski in dizelski različici, katerima sledita še elektrificirani različici s hibridnim ter priključno hibridnim pogonom. Slednji združuje največjo učinkovitost porabe goriva z neprekosljivim užitkom v vožnji. Svojega zmagovalca primerjalnega testa pa si lahko omislite tudi z N line opremo, ki mu bo dala bolj športni videz.

Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje.

Električna mobilnost je šele začetek.