GOODLIFE 62, poletje/summer 2023

NOVI GLC COUPÉ

Oblikovan, da osupne.

Ob pogledu nanj vam zastane dih. Z vznemirljivim oblikovanjem in premišljenimi tehničnimi inovacijami naredi suveren vtis na vsakem terenu. Pametni digitalni žarometi s funkcijo projekcije, Airmatic podvozje in krmiljenje zadnjih koles zadovoljijo tudi najbolj zahtevne.

PREIZKUSITE GA

v salonih Mercedes-Benz.

Kombinirana poraba goriva: 5,1–8,2 l/100 km; kombinirani izpust CO₂: 135–185 g/km; emisijska stopnja: EU6; emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,011–0,0172 g/km; emisija trdnih delcev: 0,00002–0,00048 g/km; št. trdnih delcev: 0,00188–0,891 x 1010

Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Naročnik: Star Import, d.o.o.. Več na www.mercedes-benz.si

8 INTERVJU Željko Stašević, direktor hotelov Kempinski Palace v Portorožu in Kempinski Savudrija

10 DUEL Dada Jerovšek, Kaval Group, vs. Alma Kochavy, ustanoviteljica Odprte kuhne, o slovenski gastronomiji

12 SLOG ZNANIH Igralec in pevec Klemen Slakonja 14 ŠKARJE ITS Arcademy - Muzej umetnosti v modi v Trstu

MODNA SCENA Moški v s.Oliver

NA NOŽ TINK superfood + Zdrava hrana Fika

ART Umetniški presežki v Cankarjevem domu

ART Pred zadnjo sezono v “stari” Drami

BLISKAVICA Drugačen glamping: Sončni raj

Ko je preprosto, a okusno

Kot urednika revije za življenjski slog me tu in tam povabijo v boljše restavracije in bistroje na degustacijske menije, kosila ali večerje. Ker ta vabila niso prepogosta, lokacije pa so ponavadi izbrane, rad potrdim udeležbo. Se mi zdi, da z leti človek bolj ceni kakovostno hrano, dober ambient, malo pa to pač sodi k mojemu delu.

Po več izkušnjah v izbranih restavracijah in bistrojih si upam trditi, da vsaj približno vem, kaj je dobro in kaj ne, kaj mi je všeč in kaj ne. Zanesljivo me ne zanima molekularna kuhinja, ne zanima me utekočinjena postrv, ne zanimajo me preveliki krožniki z drobtinicami hrane in okrasno travo. Pri hrani sem še precej tradicionalista, zato me zanimajo malo konkretnejši obroki, predvsem pa okušanja, ki niso nasičena s pretiranim eksperimentiranjem.

Čeprav nisem največji ljubitelj rib, sem bil že kar nekajkrat pozitivno presenečen nad krožniki res dobrih chefov, ki radi pripravijo slastno ribo. Res sem navdušen, ko chefi nekatere jedi pripravijo s tako strastjo in okusi, da se človek malodane raztopi od užitkov ob njih. Ali ko sommelierji

tako dobro kombinirajo vina z jedmi, da jih hitro nasloviš z »umetniki«.

Seveda sem tudi sam že izkusil, kako lahko hrana v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami razočara, tako z ambientom kot kulinariko. Ljudje ob vseh uspehih slovenske kulinarike v zadnjem času čedalje pogosteje obiskujejo (drage) restavracije z ugledom in »mišelinkami«, a so nemalokrat tudi razočarani nad kakovostjo, še zlasti v razmerju s ceno.

In ob tem se spomnim nedavnega obiska dobre restavracije v Piranu, ki ima novega mladega chefa, novo energijo, nov degustacijski meni … Vse je bilo imenitno, od hrane do izbora vin in estetike ambienta, a z novinarji in uredniki smo se največ zadovoljnih vzdihov znebili ob pokušanju izjemnega lokalnega oljčnega olja, slanega domačega masla in več vrst kruha iz domače peke.

Ja, tako zelo »preprosto« je lahko tudi navdušujoče.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 62, poletje 2023 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si

Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič

Avtorji: Vesna Barbalić, Alenka Birk, Aleš Čakš, Kaja Komar, Leja Kovačič, Teotim Logar Zorn

Lektura: Simona Fortuna

Trženje: info@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I·Design

Naslovnica: Azori (foto: Kompas)

Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19A, SI-1000 Ljubljana ISSN 1855-6957

Revija Goodlife izide štirikrat letno.

tradicija gostoljubja na elitni lokaciji

5 modernih večnamenskih dvoran

Vrhunska kulinarika

Foto: Matevž Kostanjšek

Imamo skupen cilj: ustvariti nepozaben dogodek

večstoletna

NIHČE SE NE VESELI DOPUSTA TAKO KOT VI

Načrtujte ga po svojih željah, zavarovanje Tujina

s 24/7 pomočjo Asistenčnega centra v slovenščini pa bo poskrbelo za vašo varnost na vsakem koraku.

KER NAM

POMENITE VSE

Polovica gostov se redno vrača v Kempinski Portorož

Željko Stašević je direktor hotelov Kempinski Palace

v Portorožu in Kempinski Savudrija

Piše: Leja Kovačič · Foto: osebni arhiv

Po 35 letih dela na različnih vodilnih položajih v tujih luksuznih hotelih in hotelskih verigah, največ časa v Veliki Britaniji, je Željko Stašević pred časom prevzel vodenje hotelov Kempinski Palace Portorož in Kempinski Savudrija. Zaupal nam je, kako znamka, kot je Kempinski, stopa v korak s časom, a hkrati ohranja najvišjo raven ugleda.

Morda zaznavate kakšne posebne trende v petzvezdičnem hotelistvu?

V petzvezdičnih hotelih delam 35 let, začel sem na nižjih položajih, potem sem napredoval, največ časa sem delal v Veliki Britaniji. Bistvo našega posla ostaja enako. V petzvezdične luksuzne hotele prihaja smetana družbe, zato morajo biti na tej ravni tudi naši uslužbenci. Nove so tehnologije in načini, kako komuniciramo z gosti, denimo na družbenih omrežjih. Kakovost pa ostaja enaka, še vedno uporabljamo enak egipčanski bombaž, v kuhinji le najboljše organske lokalne sestavine, za nas dela najboljše osebje. Tudi v Sloveniji in na Hrvaškem pa se srečujemo s pomanjkanjem osebja, saj iščemo ljudi, ki so pripravljeni v svoje delo vložiti nekaj več, ki želijo iz tega narediti kariero.

Omenili ste novosti. Kako pri uvajanju sprememb in sledenju trendov poskrbite, da znamka Kempinski, ki jo že desetletja poznamo po odličnosti, ni omadeževana?

Kempinski je v več pogledih najboljša blagovna znamka na svetu. Pred dvema letoma smo bili izbrani za najboljšega delodajalca na svetu v hotelirstvu, lani smo bili drugi za Four Seasons. Lani smo bili drugi najboljši tudi v segmentu luksuznega hotelirstva po ocenah gostov. Znamka Kempinski je dokaz kakovosti. Hkrati pa smo se sposobni modernizirati, še več, smo pionirji v postavljanju trendov in uporabi novih tehnologij, pri čemer se seveda ne odmikamo od svojih osnovnih pravil, to sta izjemno ravnanje z našimi gosti in skrb za naše zaposlene.

Zgradba hotela Kempinski Palace Portorož je zelo znana, njena zgodovina šepeta mnoge zgodbe. Vi ste kar nekaj let delali v tujini, ste poznali to zgradbo? Kakšen odnos ste imeli do nje?

Od nekdaj sem poznal Portorož, vedno sem ga povezoval z izjemnostjo, najbolj izjemen tu pa je bil Palace Portorož, ki je danes Kempinski Palace Portorož. Zgodbe, slavni ljudje, zgodovinski trenutki, pomembne odločitve, ki so vplivale na življenja mnogih … Za nas je velika čast, da smo del tega. Tu se je pisala zgodovina. Gostje, ki prihajajo k nam iz vse Evrope, Portorož enačijo s hotelom Palace. Zelo malo hotelov na svetu ima takšen status, lahko ga primerjamo s Claridge's v Londonu, Plazo Athénée v Parizu in Beverly Hillsom v Los Angelesu. To niso le hoteli, temveč so že stoletja zgradbe izjemnega pomena, središče kulturnega in političnega dogajanja. V Claridge's sem šest let delal kot menedžer, prej pa tudi na drugih položajih, zdaj v Kempinski Palace Portorož vidim veliko podobnost med hoteloma, čeprav eden stoji v središču Londona, drugi pa na obali Slovenije. A v obeh lahko začutiš posebno avro, tega ni mogoče zanikati.

Ali v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer zdaj delujete, ljudje luksuz razumejo drugače kot v Veliki Britaniji?

Ljudje me pogosto sprašujejo, iz katerih držav prihajajo naši gostje, jaz pa jim odgovorim, da jim to lahko povem, a naj jih podatki ne zavedajo. Nekoč so bile razlike med obiskovalci petzvezdičnih hotelov, ki so prišli iz Slovaške ali Nemčije, zdaj jih ni več. Tudi prebivalci vzhodnoevropskih držav danes potujejo po vsem svetu. Ljudje, ki obiskujejo luksuzne hotele, so enaki v Londonu in Portorožu. Moji sodelavci v Londonu so delali izjemno, moji sodelavci v Portorožu delajo prav tako izjemno, če obstaja kakšna majhna vrzel, pa je moja naloga, da jo zapolnim. No, v Londonu smo stregli popoldanski čaj, v Sloveniji ga ne. (nasmeh) Gostom skušamo predstaviti slovensko in istrsko kuhinjo, lokalna vina, ki jih bodo lahko poiskali

tudi doma. Želimo, da se vrnejo, ne nujno k nam, temveč v Slovenijo. Presenečeni so, kako lepa in raznolika je Slovenija, saj si jo predstavljajo kot zelo majhno državo. Radi se vračajo. Več kot 50 odstotkov naših gostov se vrača redno, 25 odstotkov se jih vrne vsaj enkrat.

Kaj pa prednosti in morda kakšna pomanjkljivost slovenske in hrvaške Istre? Ju lahko primerjate?

V Sloveniji imam kar nekaj prijateljev, leta 2017 sem jih obiskal v Ljubljani in bil zelo presenečen nad infrastrukturo. Na Hrvaškem pa imajo na območju obale več letališč. Gostom povemo, da so blizu letališča v Trstu, Pulju in Ljubljani in da so v eni uri lahko v Portorožu, a imajo kljub temu radi letališče še bliže. Seveda je letališče v Portorožu, a je premajhno za večja letala. Navdušen pa sem nad kulinariko, restavracijami in chefi v Sloveniji. Ko sem bil tu leta 2017, smo imeli v hotelu, ki sem ga vodil, restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama, a sem bil zares navdušen nad tukajšnjo kulinariko. Vsakič odkrijem kaj novega, pravzaprav se mi zdi nepošteno, da je toliko kuharskega talenta nagnetenega le tu. (nasmeh) Na Hrvaškem je več restavracij, a so si bolj podobne, ni chefov, ki so uspešni kot individualni mojstri. Imajo pa na Hrvaškem več luksuznih hotelov in boljšo tovrstno infrastrukturo. Mi imamo toliko sob, kot jih imamo, ko so polne, nimamo kaj. V Portorožu manjkata še vsaj dva luksuzna hotela ali trije.

V zadnjem času opažamo dvig cen, še zlasti to velja za Hrvaško. Slovenci že govorijo, da se bodo to poletje raje odpravili v Grčijo. Ali trenutne ekonomske razmere vplivajo tudi na obisk pri vas?

Konkurenca je dobra stvar. Naši gostje bodo šli v Grčijo, a se bodo vrnili v Slovenijo in na Hrvaško. Če želite lepo plažo in dobro hrano, ki pa je povsod enaka, vam bo Grčija všeč, če želite nekaj več, pa se boste gotovo vrnili. Mi 80 odstotkov tega, kar plačate, vrnemo v kakovost naše storitve.

Dve leti in pol je pravila v turizmu narekovala epidemija covida, kmalu po tem je izbruhnila vojna v Ukrajini. Ali je vaše delo v zadnjem času predvsem priprava na naslednjo krizo?

Moja naloga je, da predvidevam in se jim izognem. A kriza je vedno za vogalom. Pripravljenost nanje ohranja Kempinski tam, kjer

Zelo malo hotelov na svetu ima takšen status, lahko ga primerjamo s Claridge’s v Londonu, Plazo Athénée v Parizu in Beverly Hillsom v Los Angelesu. To niso le hoteli, temveč so že stoletja zgradbe izjemnega pomena, središče kulturnega in političnega dogajanja.

smo, torej na vrhu. V času koronavirusa smo zapravili pet milijonov evrov, ki jih nismo zaslužili, samo zato, da so stvari tekle dalje. Naša največja vrednost so naši uslužbenci, njih smo želeli obdržati, seveda velike stroške prinese tudi vzdrževanje zgradbe. Če v rokah držiš tako pomemben del zgodovine, kot je ta zgradba, moraš biti pripravljen tako na dobre kot slabe čase. Ljudje se zdaj vrača-

jo, skušajo pozabiti na vse, kar se dogaja okoli njih, naša naloga pa jim je omogočiti, da se imajo lepo. K nam pridejo, da bi tu preživeli najpomembnejši čas leta. Takrat utišajo telefon in preživljajo čas z ljubljenimi, ustvarjajo spomine. Mi smo tu, da je ta čas zanje najbolj poseben. Ves preostali čas v letu se bodo spominjali prav teh trenutkov. Zato vemo, kako pomembno je naše delo.

Prihodnost je sproščeno obedovanje

ALMA KOCHAVY IN DADA JEROVŠEK

O SLOVENSKI GASTRONOMIJI

Piše: Leja Kovačič •

Foto: Suzan Gabrijan, Aleksandra Saša Prelesnik/AML

Trendovske restavracije, prvovrstne sestavine, prave pijače, ki spremljajo odlično hrano. V zadnjem času je kulinarika postala zelo »in«. A to se ne zgodi čez noč, potrdita Dada Jerovšek, lastnica Kaval Groupa, največje gostinske verige v Sloveniji, in Alma Kochavy, kulinarična poznavalka in organizatorka dogodkov.

Dada: V ta posel sem stopila pred 22 leti z našo prvo gostilnico Kaval. Želela sem, da je prostor všečen, da diši, da je vse naravno, pomembno mi je bilo, kako je gost postrežen, katero vino mu natakar priporoči, krožniki so morali biti lepi, enako je veljalo za ambient. Celotna zgodba mora delovati. Nisem gostinka, zato sem obisk gostilne dojemala kot celostno izkušnjo.   Alma: Nisem stari maček tega posla kot Dada, s tem sem se srečala kot oboževalka področja, s projekti, kot je Odprta kuhna, pa je preraslo v posel. Če se spomnim časov pred dobrimi desetimi leti, ko smo začenjali, nismo imeli toliko izbire, kulinarika ni bila tako priljubljena. V tem poslu je danes veliko mladih talentov, med njimi so recimo Mojmir Štiftar iz Pen Kluba, kjer sedimo danes, Luka Košir, Barbara Košir, Jakob Pintar, Jorg Zupan, Tomaž Bratovž, ko se bomo ozirali nazaj, bomo videli, da so ti chefi določili kulinarično prihodnost Slovenije.

DADA

»Pod restavracijo Pen Klub bomo poleti z Mojmirjem Šiftarjem odprli bistro Lili s hitrimi in zdravimi malicami, kosili in večerjami.«

BOLJ ODGOVORNO IN BOLJ TRAJNOSTNO

Alma: Zgodila se je popularizacija gurmanske scene, priljubljene so tako tržnice s hrano kot visoka kulinarika. Se pa zdi, da je visoka kulinarika dosegla svoj vrhunec, ni trajnostna, prav tako se z njo gostincu na koncu težko finančno izide. To je zahteven posel. Vidimo, kaj se je zgodilo z Nomo na Danskem. Ta oblika kulinarike se bo preobrazila, verjetno v nekaj bolj odgovornega in trajnostnega. V ospredje stopa to, kako ravnamo s hrano, kmetijstvom, distribucijo hrane, kakšne pogoje ponujamo zaposlenim.

Dada: Pisanje in govorjenje o hrani, televizija, projekti, kot je Odprta kuhna, Michelinove zvezdice, Gault&Millau … Vse to prispeva k popularizaciji kulinarike in hkrati spreminja odnos do chefa, restavracije in hrane. Ta posel res ni lahek. Ko se vsi veselijo, gostinec dela, ko so vsi prosti, gostinec kuha, streže, a to je del našega posla. Od ranega jutra do poznega večera. Naša chefa Igor Jagodic iz Strelca in Mojmir Šiftar iz Pen Kluba sta se kalila v tujini v znanih restavracijah, tam hitro spoznaš, kako krut posel je to. Si nekje zadaj, chefa gledaš od daleč in zanj režeš čebulo. In če te to ne odbije, si pravi za ta posel. Mladi fantje se iz vseh teh praks vrnejo domov shujšani in s podočnjaki. (nasmeh)

SMO, KAR JEMO, IN JEMO, KAR SMO

Dada: Pri nas imamo izjemen odnos do kakovosti hrane, do naravnega. Vemo, kje kaj raste in kako, pomembno nam je, kako je hrana pridelana, da pride po čim krajši poti in od lokalnih pridelovalcev na krožnik. Za našo prvo gostilnico Kaval smo se odločili, da ponujamo vse in samo sveže, tudi cvrtnikov nimamo v kuhinji. Smo, kar jemo, in jemo, kar smo. Ta rek nam je vsem v Kaval Groupu blizu in mu sledimo vsi. Ne nazadnje imamo tudi veliko odgovornost, saj sleherni od nas, ki se ukvarja s kulinariko, tudi ozavešča.

Alma: Sestavine gredo z vrta na mizo, to je naša tradicija in naš privilegij. Če nimam svojega vrta, dobim solato od mame, tete ali sosede. Sveži pridelki, zelenjava, siri, mesnine, vložnine, to je za nas nekaj običajnega, v večjih državah je luksuz. In prav zato smo kot gostje zelo podučeni o hrani in hkrati bolj zahtevni.

KO SLUŽBA NI SLUŽBA, AMPAK ŽIVLJENJE

Dada: Ko si predan, srčen, strasten, ko tvoja služba ni le služba, ampak tvoje življenje, delaš ves čas. Z možem sva pred leti vse dneve in noči preživela v naši prvi gostilnici Kaval. Ker nisem gostinka, sem pomagala tako, da sem polirala pribor in ga zavijala na pentljice. Še danes me fantje preklinjajo, ker morajo zdaj oni to početi. (smeh) A zaposleni so takrat videli, da sva zraven, ne zaradi nadzora, temveč ker sva čutila, da morava biti tam, tudi ob nedeljah in praznikih. Ko zaposleni začutijo, da si del ekipe, ne direktor ali lastnik, ko z njimi jočeš, se smejiš in veseliš dosežkov, ko sleherni dan skupaj spiješ prvo jutranjo kavo in še nekaj kav čez dan, takrat postaneš povezan.

Alma: Nimam svoje restavracije in je tudi nikoli ne bom imela, v restavracijo raje pridem jest. (smeh)

Dada: Pametna punca.

Alma: Velika razlika je, ali boš iz tega delal posel ali boš ostal butičen. Luka Košir z Griča na primer bo tam ostal za vedno. Ko bo star 80, bo v kuhinji učil svoje otroke, ne bo imel še treh restavracij, ker mora zjutraj v gozd, na hrib, h kozicam, račkam, to je njegovo življenje. Če na gostinstvo gledaš kot na posel, pa potrebuješ pet restavracij z različnimi koncepti, da na koncu preživiš.

RETRO SE VRAČA

Dada: V Kaval Groupu se usmerjamo v bistrojsko ponudbo, tudi Igor Jagodic si želi nekaj takšnega. Pod restavracijo Pen Klub bomo poleti z Mojmirjem Šiftarjem odprli bistro Lili s hitrimi in zdravimi malicami, kosili in večerjami v objemu vrta Lili Novy. Morda umestimo tudi ponudbo svežih

doma in ročno narejenih testenin, ki jih izbereš sam, potem pa še omako po svojem izboru za na pot, to bi jeseni ponudili v naši čarobni hiški paviljonu na vrtu Lili Novy, kjer poleti razvajamo mimoidoče z Lolitinim domačim sladoledom.

Alma: To imata Raw Pasta Fresca in Vito Maccheroni, oba sta odlična.

Dada: Res je. Ah, včasih kar pozabim, kaj vse je na voljo. (smeh)

Alma: Tako je, če imaš svojo restavracijo; še en razlog, zakaj je jaz ne bi imela. (smeh obeh) Se pa strinjam z Dado, da je prihodnost sproščeno obedovanje. Ni treba sedeti šest ur, da poješ nekaj zelo dobrega, dovolj je ura ali dve. Morda nam manjkajo kakovostni prigrizki v stilu tapasov, cicchetti, to bi lahko bila naslednja velika stvar pri nas. Koktajl oziroma barska scena se lepo razvija, rumi, vermuti, margerite, mehurčki, tisto, kar smo opustili pred dvajsetimi leti. Retro se vrača. Šampanjca ne piješ več samo za silvestrovo in rojstni dan, temveč si ga ljudje privoščijo vsak dan.

Dada: Šampanjec iz pravih kozarcev, ozki kozarci so stvar preteklosti, zdaj se šampanjec pije iz kozarcev, iz kakršnih bi ga pil Gatsby. Pa smo spet pri podrobnostih, ki so tako zelo pomembne. Koktajli so postali že prava umetnost, kar dokazuje Lolitina barmanka Draga Kepeš, ki ustvarja vedno nove umetnine, seveda brez umetnih turkiznih barv in plastičnih dežničkov. (smeh) Tudi za koktajle je pomembno izbrati res kakovostne sestavine, šteje tudi brezhibna prezentacija.

Alma: Vse je odvisno od prostora. Če mi tetka v slovenski Istri natoči špricer v običajen kozarec, bo to najboljši špricer na svetu, ker ga tako pije tudi ona, ker tako proda svojo zgodbo.

Dada: Drži. In retro se res vrača. V naših Lolitah zdaj kavico strežemo v petdeset ali sto let starih skodelicah. Oh, ko bi jih imela še več. Vse, kar sem imela od babice, sem razdala, zdaj pa bi za te kose ubijala. (smeh)

»Sestavine gredo z vrta na mizo, to je naša tradicija in naš privilegij. Če nimam svojega vrta, dobim solato od mame, tete ali sosede.«

ALMA

Klemen Slakonja, igralec in pevec

Igralec, pevec, človek mnogih talentov. Trenutno igra glavno vlogo v predstavi Tesla v SNG Maribor.

AVTOMOBIL, KI GA VOZITE?

Že deset let nam kot družini z naraščajočim številom otrok in zdaj še psom najbolj odgovarja Peugeot 5008. Tik pred božičem sem se sicer nič kriv in nič dolžen znašel na nepravem mestu ob nepravem času in doživel svojo prvo »totalko«. Vse v redu, vsi celi, razen starega peugeota. Imamo pa zato zdaj spet novega in nadaljujemo tradicijo.

LEPOSLOVJE, STROKOVNA LITERATURA ALI REVIJE?

Hm … Zadnje čase sem se zelo poglobil v različne spletne programe, torej bi rekel, da sem najbolj v strokovni literaturi.

FILM ALI GLEDALIŠČE?

Že zelo dolgo nisem bil v gledališču. Očitno mi je ta po-

klicna deformacija ostala še iz časov, ko sem bil zaposlen v SNG Drama Ljubljana. Na proste dneve se preprosto nisem odpravljal v gledališče. Raje sem doma z Mojco (soproga, op. a.) pogledal kakšen film. Imam pa tudi gledališče še vedno rad. Moram se nekam brcniti in si ogledati kakšno dobro predstavo.

IPHONE, SAMSUNG ALI HUAWEI?

iPhone. Aplikacija Notes je zelo pomemben del mojega vsakdanjika. Tja si pišem vse svoje ideje, razmišljanja, seznam stvari, ki si jih zadam v dnevu. In pomembno mi je, da imam vse skupaj sinhronizirano tudi s svojim računalnikom Mac.

ZNAMKA URE?

Ne nosim ure, čas mi pokaže telefon.

DIŠAVA?

Nisem ravno tip za parfume, predvsem uporabljam L’Occitanov deodorant. Rad pa imam naravne dišeče sveče.

NAJLJUBŠA MODNA ZNAMKA OBLAČIL IN ČEVLJEV?

Oblačila Scotch & Soda, najljubše znamke čevljev pa očitno nimam.

DESTINACIJA POLETNIH IN ZIMSKIH POČITNIC?

Raziskovanje novih krajev doma in v tujini z družino.

KOČA, GLAMPING ALI LUKSUZEN HOTEL?

Vse našteto.

RESTAVRACIJA ALI DOMAČA KUHINJA?

Mojca je kuharska mojstrica, tako da premaga restavracije. Restavracije pa z lahkoto premagajo moje kuharske veščine.

PREDMET POŽELENJA?

Božiček mi je prinesel Roli Seaboard RISE 2. Za zdaj sem več kot potešen.

Piše: Leja Kovačič · Foto: Jani Ugrin

Eksplozija mode v Trstu

ITS ARCADEMY: nov, unikaten muzej umetnosti v modi v Trstu

Piše: Aleš Čakš • Foto: Aleš Čakš, arhiv ITS

ITS Arcademy – The Museum of Art in Fashion (Muzej umetnosti v modi) se je v Trstu odprl aprila letos. Gre za edini muzej te vrste v Italiji. Še pred leti je bil arhiv mednarodne modne in oblikovalske platforme ITS (International Talent Support), ki ga je prek Fundacije ITS ustanovila Barbara Franchin, v manjšem mansardnem stanovanju, danes pa se razprostira na 1400 kvadratnih metrih muzeja v središču Trsta.

Kurator prve razstave v novem muzeju je priznani francoski kustos in modni zgodovinar Olivier Saillard. Razstava 20 let evolucije sodobne mode bo na ogled do 4. februarja 2024.

ITS je lani slavil 20 let delovanja. Omenjena razstava je priložnost za raziskovanje zgodnjih stvaritev nekaterih najbolj nadarjenih oblikovalcev mode, dodatkov in nakita v zadnjih dveh desetletjih. Na ogled je skoraj sto

Pomenljiva statistika

Na modni platformi ITS, enem od najpomembnejših mednarodnih modnih tekmovanj, se je doslej nabralo 14.758 portfeljev, 1089 oblek, 163 modnih dodatkov, 118 kosov nakita in več kot 700 fotografskih projektov. In to je dediščina, ki se lahko, brez dvoma, kosa z zbirkami največjih svetovnih muzejev. Zanimivost: eden od portfeljev je na natečaj ITS prišel v betonski kocki, ki jo je bilo treba razdreti s kladivom, spet drug študent je svoj portfelj v Trst poslal v zaledeneli formi.

oblačil, dodatkov, fotografij in ustvarjalnih projektov iz Italije, Velike Britanije, Kitajske, Koreje, Japonske ..., ki jih je izbral Olivier Saillard. Med izbranimi izdelki je tudi slovenski: za precej futuristične predmete za samokontemplacijo je slovenska oblikovalka Jana Zornik na ITS v Trstu leta 2016 prejela nagrado družbe Swatch. Oblikovalka dela in živi v Londonu.

Dvajset let evolucije sodobne mode je po navedbah njenega kustosa potovanje v zgodovino sodobne mode v zadnjih dveh desetletjih in vpogled v našo prihodnost. Otvoritvena razstava ITS Arcademy raziskuje zgodnji ustvarjalni genij nekaterih najbolj vznemirljivih oblikovalcev mode, dodatkov in nakita na mednarodnem prizorišču. Marsikateri od njih je zdaj nadvse vidna svetovna modna osebnost, denimo Balenciagov Demna, Matthieu Blazy (Bottega Veneta) ali Richard Quinn, prejemnik nagrade pokojne kraljice Elizabete II. za oblikovanje.

Razstava je razdeljena v šest sklopov: ekspresionisti, neofuturisti, lirične abstrakcije, art brut, svobodna figuracija in avtoportret. Kot pravi kustos Olivier Saillard, je približno sto del razstavljenih v zanj »prvem muzeju mode, ki je v celoti posvečen najsodobnejšim oblikam in izrazom našega časa«.

PRIMER PORTFELJA

Vizija in pogum Barbare Franchin Ustanoviteljica Fundacije ITS Barbara Franchin se pred 21 leti ni prav dobro zavedala, v kaj se bo razrasla ta modna platforma, čeravno se je kmalu izkazalo, da je prava vizionarka. Na ITS Contest v Trstu se je doslej vsako leto zbralo več deset finalistov, ki so bili izmed več sto natečajnikov izbrani v sekcijah Moda, Nakit in Modni dodatki. Barbara Franchin je z ekipo modnih poznavalcev vselej prepoznala tiste oblikovalce, ki so obetali največ. Veliko njih danes vodi velike znamke: Demna Gvasalia je kreativni direktor pri Balenciagi, Matthiew Blazy pri Bottegi Veneti. Trst je ITS izstrelil v evropsko in svetovno modno orbito, četudi gre za modo, ki nakazuje prihodnost ter je nemalokrat precej futuristično in kompleksno zasnovana. Po navedbah Barbare Franchin je v projekt ITS Arcademy in ITS Contest vloženih milijone evrov, med glavnimi pokrovitelji so regija Furlanija - Julijska krajina, Zavarovalnica Generali in tržaška družba Illy, več pa je tudi manjših donatorjev. Natečaj ITS Contest 2023 z naslovom Born to Create (Rojeni za ustvarjanje) se je letos začel sredi maja, finalisti pa bodo izbrani novembra. Nagrade zmagovalcem bodo na posebnem modnem dogodku podeljene februarja ali marca 2024, ko bo v ITS Arcademy odprta nova modno-umetniška razstava, ki jo bo med drugimi vnovič kuriral Olivier Saillard.

IZDELEK ZA

SAMOKONTEMPLACIJO MALA MARTA SLOVENSKE OBLIKOVALKE JANJE ZORNIK

KREMA BREZ VONJA ZA OBČUTLJIVO KOŽO SPF 50 + URIAGE, NAMA.SI

Izbor: Alenka Birk

Foto: Teotim Logar Zorn Podlaga: Instantbackdrops.com

HERBAE PAR L’OCCITANE SPARTIUM EAU DE TOILETTE, 50 ML, LOCCITANE.SI

DIŠAVA ZA ŽENSKE ISSEY MIYAKE A DROP D'ISSEY EAU DE PARFUM FRAÎCHE, NAMA.SI

OLJNA PLOŠČICA CLEAR THE AIR Z LIMONSKO TRAVO IN ROŽMARINOM, LUSH.SI

SENČILA BRONZE GODDESS ESTÉE LAUDER, NAMA.SI

VODICA V PRŠILU ZA ZAŠČITO PROTI SONCU SVR SUN SECURE SPF 30 +, NAMA.SI

MINERALNI OSVETLJEVALEC GLOBAL GLOW MAC COSMETICS, NAMA.SI

ARGANOVO OLJE MELVITA – OMEJENA IZDAJA ZA 40 LET, MELVITA.SI

BALZAM ZA USTNICE HONEY TRAP, LUSH.SI

CC KREMA ZA TELO ERBORIAN, 120 ML, ERBORIAN.SI

OSVEŽILNI, POŽIVLJAJOČ IN NEŽEN TONIK CVETLIČNA OSVEŽILNA VODICA MOIKA, MOIKA.SI

ŽELE ZA TUŠIRANJE CONGA, LUSH.SI

RIČKOV OLJNI SERUM MOIKA, MOIKA.SI

LOSJON ZA OBRAZ IN TELO ZA ZAŠČITO PROTI SONCU SHISEIDO EXPERT SUN PROTECTION SPF 50 +, NAMA.SI

OLJNA VODICA ZA ZAŠČITO PROTI SONCU SVR SUN SECURE SPF 30 +, NAMA.SI

MARMELADA ZA HITREJŠO PORJAVITEV SUN CARE EXPRESS, 200 ML, AFRODITA, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM/SLO/

MAJICA Z OVRATNIKOM: 39,99 EVRA

Safari slog za urbanega moškega

Izbor: Aleš Čakš · Foto: s.Oliver

KRATKE HLAČE Z VZORCI: 49,99 EVRA SOLIVER.SI

SRAJCA Z VZORCI: 39,99 EVRA SOLIVER.SI

MAJICA Z OVRATNIKOM: 29,99 EVRA SOLIVER.SI

MAJICA Z VZORCI:

DOLGE

LANENE

HLAČE: 59,99 EVRA SOLIVER.SI

SUPERGE: 89,95 EVRA SOLIVER.SI

MALO VERJETNO JE,

DA VAM NA RAJSKI

PLAŽI PADE VELIK

KOKOS NA GLAVO.

NI PA NEMOGOČE.

ZAVAROVANJE

ZA TUJINO.

ZA VSE

Sklenite zavarovanje.

MOGOČE.

KOŠARICA

Izbor: Aleš Čakš, Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev

KAPA S ŠČITNIKOM MERCEDES-AMG 31,39 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

MALA DENARNICA MERCEDES 75,43 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

so atlantska modra, lagunsko zelena in terakota.

Na voljo sta dve različni velikosti ure Aqua Terra Shades, s popolnoma poliranim ohišjem iz nerjavečega jekla v 38 mm ali 34 mm različici, vse pa imajo koaksialni glavni kronometrski mehanizem. Ob teh pa sta na voljo še dva modela iz 18-karatnega zlata za še bolj prefinjen izgled. Te Omegine ure so izdelane iz obstojnih zlitin in z zlatimi odtenki poudarjajo močne barvne kontraste. Cena po povpraševanju. SLOWATCH.SI

MODNI KLOBUK MERCEDES 69,64 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

SIR EDMOND GIN 40,58 EVRA SIREDMONDGIN.COM

ŽENSKA ROČNA URA

CLASSIC LADY MERCEDES 290,02 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

OTROŠKA MIZA ZA PIKNIK RESÖ, IKEA 64,99 EVRA IKEA.COM

ALFONS MUCHA ZA MOËT & CHANDON V OMEJENI IZDAJI 55,88 EVRA MERRIT.SI

TORBA MERCEDES 46,42 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/ KOLEKCIJA

Kolekcija ur Aqua Terra Shades znamke OMEGA pomeni drugačno, bolj živahno smer ustvarjanja v tej urarski družbi. Kolekcija sledi raznolikim barvnim odtenkom, od oceana do zemlje, in zajema barvne tone, kot

Naš cilj je, da bralci Dela zaspijo pametnejši in bolje informirani, kot so se prebudili. Vsak dan ekipa novinarjev za vas raziskuje teme in področja, ki vam pomagajo razumeti svet in jih ne najdete nikjer drugje. Delo je za vse, ki si želite stopiti korak naprej in poskrbeti, da učenje postane del vašega vsakdana.

Raziskujemo za vse, ki skrbite za intelektualno rast. Brezplačno

Vedeti več pomeni imeti moč.

T-2: Z naročnikom vedno in povsod

Brez telekomunikacij si našega vsakdanjika, tako zasebno kot v službi, sploh ne moremo več predstavljati. Takojšnja in kakovostna komunikacija ter hiter prenos informacij in podatkov so pri tem ključni. Storitev mora biti v očeh uporabnika brezhibna, zanesljiva in varna, pomembna pa je tudi skrb za naročnika, ki pomoč potrebuje takoj. Med slovenskimi ponudniki so uporabniki T-2 pred kratkim znova ocenili kot najbolj zaupanja vrednega operaterja, ki ima hkrati tudi najbolj zadovoljne in zveste naročnike. Zakaj je tako, odgovarja Matevž Šmalc, vodja sektorja za marketing in multimedije na T-2.

Zavezanost kakovosti in odlične storitve T-2 se odražajo v zadovoljstvu uporabnikov, ki so v raziskavi Episcentra znova potrdili, da je T-2 operater z najbolj zadovoljnimi naročniki. Matevž Šmalc razkrije, zakaj: »Najprej je tu storitev, ki mora biti dobra oziroma odlična, da zadovolji potrebe naročnika. Biti mora preprosta, zanesljiva in primerno široka, da zadovolji različne uporabnike in tudi različne potrebe znotraj enega gospodinjstva. Tisto nekaj več, kar z vso pozornostjo negujemo v T-2, pa je skrb za uporabnika. Z naročnikom moraš biti vedno, ko te potrebuje. Pri nas se veliko ukvarjamo s hitro odzivnostjo v klicnem centru, s tem, da so tisti, ki tam delajo, dovolj izobraženi, da uporabnikom svetujejo in pomagajo z rešitvami. To, da ti nekdo reče, da si bo zapisal, kje je težava in te poklical nazaj čez uro ali pa naslednji dan, ni ravno v skladu s pričako-

vanji uporabnikov. Zato mora narediti vse, da poskusi rešiti težave v času, ko je z naročnikom na neposredni zvezi.«

Delo v klicnem centru ni preprosto, kaj vse se mora torej naučiti nekdo, da je pripravljen na stik z naročniki? »Tisti, ki delajo v našem klicnem centru, morajo zelo dobro poznati T-2 storitve, zato jih predhodno tudi izobražujemo. Pred začetkom dela morajo kandidati opraviti ustrezno šolanje, za pridobivanje znanja pa imajo na voljo interno wikipedijo, redna interna izobraževanja ter dodatna izobraževanja o novostih v naši ponudbi, veliko pozornosti pa v T-2 namenjamo tudi izobraževanju glede pristopa k strankam in pravilom pri izvedbi telefonskih pogovorov,« nam zaupa Šmalc.

PRIHODNOST TELEVIZIJE JE V ZAMIKU IN VSEBINAH NA ZAHTEVO

Na T-2 so ponosni zlasti na dva stebra svojih storitev. Prvi steber je internet, saj so bili prvi, ki so v Sloveniji uporabnikom ponudili optične storitve in pospešili razvoj optike pri nas. Drugi steber je televizija, ki v naše domove prinaša raznolike zanimive vsebine – informativne, izobraževalne, športne, kulturne in razvedrilne. T-2 televizijski vmesnik, ki je preprost in prilagojen posamezniku, deluje hitro, časovni zamik s slikovnim trakom pa je maksimalno pregleden. Optična omrežja zagotavljajo zanesljivo internetno povezavo brez prekinitev ali motenj, kar je še posebej pomembno za delo od doma, učenje na daljavo in druženje s prijatelji prek videokli-

cev. »V času epidemije smo bili v veliki prednosti, saj večina naših storitev poteka s pomočjo optike, ki omogoča najvišje hitrosti tudi v domačem okolju. Med izjemno učinkovite in preproste rešitve sodi tudi naša storitev Pametna Wifi mreža, ki pomembno ojača signal v vseh prostorih v stanovanju. Povpraševanja po tem je bilo veliko in T-2 se je lahko na potrebe uporabnikov hitro odzval,« pravi Šmalc.

Priporoči T-2 prijatelju

Na T-2 že leta opažajo, kako pomembno je prenašanje informacij zadovoljnih uporabnikov med prijatelje, družino in znance na osnovi ustnih priporočil, saj te povečujejo zavest o storitvah in zaupanju v njihovo kakovost. Ker veliko pozornosti usmerjajo v širitev zadovoljstva uporabnikov, vsem obstoječim strankam nudijo bonus, če na T-2 pripeljejo novega naročnika. Višino bonusa so v mesecu maju podvojili in zdaj znaša 100 evrov. Novi naročnik mora ob sklenitvi naročnine le navesti številko tistega uporabnika, ki ga je povabil na T-2, da ta bonus tudi prejme, novemu naročniku pa na osnovi naročniške pogodbe pripadajo vse aktualne akcijske ugodnosti.

Naročniki T-2 lahko spremljajo najljubše oddaje, filme in športne dogodke, vključno z vsebinami v visoki ločljivosti (HD) in 4K. Pri televizijskih shemah se v T-2 trudijo biti čim bolj prožni, saj lahko naročniki osnovnim shemam glede na svoje želje in potrebe pripenjajo ali menjajo dodatne pakete. »V paketu Oranžni diamant imaš lahko dva meseca naročen dodatni paket HBO, naslednja dva meseca pa paket Voyo. To uporabnikom zelo veliko pomeni,« opaža Šmalc in nadaljuje: »Prihodnost televizije je v zamiku in v vsebinah na zahtevo. Uporabnik si želi, da mu je vsebina na voljo takrat, ko ima čas, da si jo ogleda, ne pa da mu televizija narekuje življenjski tempo. T-2 uporabniki lahko na vseh svojih napravah že danes spremljajo televizijske programe s sedemdnevnim zamikom, pri tem pa si naprave zapomnijo, na kateri točki so prenehali z ogledom. Televizija je tako s teboj tam, kjer želiš, in takrat, ko to želiš.«

UPORABNIKI SI ŽELIJO PROŽNOSTI

Kakšni pa so trendi na področju telekomunikacij? »Trend je združevanje, torej, da ima naročnik vse storitve naročene pri enem operaterju, to pa bo v prihodnosti segalo še dlje, kot telekomunikacije vidimo ali razume-

mo danes. Pogoj za to pa je fleksibilna ponudba. Čas prinaša spremembe, ki se jim moramo prilagoditi, saj nenehno izboljšujejo tudi uporabniško izkušnjo. Ni več tako, da bi naročnik izbral paket in pri njem vztrajal deset let. Naša ponudba mora zadostiti osebnim potrebam posameznikov in odgovarjati razvoju družinskih dinamik in preferenc. Uporabniki si želijo prožnosti, zato temu v T-2 namenjamo veliko pozornosti,« pove vodja sektorja za marketing in multimedije na T-2.

Z NAROČNIKOM VEDNO IN POVSOD

Ob vrhunski storitvi je zelo pomemben tudi odgovoren odnos do uporabnikov. »Za nas je enakovreden stik z naročniki prek različnih kanalov zelo pomemben, pa naj gre za osebno prodajo, telefonski razgovor ali komunikacijo prek družbenih omrežij. Če naročnik potrebuje takojšnjo pomoč, hkrati pa bi se rad izognil telefonskemu pogovoru z operaterjem, mu je 24 ur na dan na voljo T-2 virtualna svetovalka. Druga možnost je obisk najbližjega T-2 prodajnega mesta, kjer vam naši prijazni svetovalci posredujejo vsa potrebna pojasnila. Prav tako ponujamo tudi pomoč uporabnikom na domu, saj imamo v vsakem kotičku Slovenije za to usposobljene kadre. Tudi čas priklopa na T-2 omrežje je danes izjemno hiter, saj postopka ne štejemo več v dneh, temveč v urah. Podobno velja za morebitno odpravljanje napak, saj je na terenu vsak dan več kot 60 naših omrežnih tehnikov, ki vam lahko hitro priskočijo na pomoč. Torej ni pomembno, ali želijo naročniki z nami komunicirati prek telefona, v virtualnem svetu ali v resničnosti, mi smo zanje vedno tu,« sklene Šmalc.

Za gentlemane!

Linija Diamond gold je ena najprestižnejših v zbirki znamke Kristal Rogaška.

Izbor: Alenka Birk · Foto: Teotim Logar Zorn

Kozarec za osvežilne pijače Diamond gold Steklarna Rogaška 37,90 evra

Kozarec za konjak Diamond gold Steklarna Rogaška 77,90 evra

Kozarec za žganje Diamond gold Steklarna Rogaška 27,90 evra

Pepelnik Crown Jewel gold Steklarna Rogaška 46,99 evra

Kozarec za viski Diamond gold Steklarna Rogaška 37,90 evra

Obiščite prodajalne Rogaška: v Ljubljani, Mestni trg 22 · v Rogaški Slatini, Ulica talcev

· v Kopru, Čevljarska ulica

Slovenska hotelirska zgodba o uspehu v Rovinju

Šarm starega mestnega jedra v Rovinju osvoji marsikatero srce. To velja tudi za vlagatelje, lastnike butičnih hotelov, ki se zlijejo z okolico. Takšen je Spirito Santo Palazzo Storico slovenskih podjetnikov Špele in Janeza Bidovca, ki ga je arhitekturno oblikoval studio ADAL.

Hotel je prepričal tudi stroko in prejel nagrado Big-

SEE Tourism Design Award 2020, ki jo podeljuje

Zavod Big za najbolj inovativne in ustvarjalne ideje v kreativnem turizmu. Projekt je dober primer, kako na dokaj majhnem prostoru omogočiti najvišje standarde, inovativnost in ohraniti kulturno dediščino. V nekaj letih je postal tako priljubljen, da se je le nekaj metrov stran hotelu

pridružil še manjši, Palazzetto Spirito Santo, ki zahtevne goste vabi s štirimi prestižnimi suitami. Zelo kmalu, še poleti letos, pa se bo hotelska veriga Spirito Santo okrepila še za pet prestižnih sob in à la carte restavracijo.

PRIZNANJE CONDE NAST TRAVELLER

Lani je hotel doživel še en pomemben uspeh, spletni Conde Nast Traveller je namreč izbral najboljše hotele na Hrvaškem za leto 2022. V družbi hotelov, kot so Lemongarden na Braču, Ninion Boutique Hotel v Dubrovniku, Grand Park Hotel v Rovinju, Villa Nai 3.3 na Dugem otoku, se je znašel tudi Spirito Santo Palazzo Storico. V Conde Nast Traveller so za ta butični hotel med drugim

zapisali, da ima čudovite lesene strope, da je le streljaj od srčike mesta Rovinj, da ga prevevajo tradicionalni hrvaški slog s priokusom sodobnega butičnega hotelskega luksuza. Dodali so še, da je idealen za počitek po odkrivanju Rovinja in da sta lastnika z arhitekti nekdanjo kamnito hišo spremenila v prelep sodoben in udoben hotel s prestižnimi sobami.

PET NOVIH SOB, VEČJA ZAJTRKOVALNICA IN NOVA RESTAVRACIJA

Aprila letos so v Spirito Santo Palazzo Storico dokončali novo kuhinjo in bar. Tam, kjer je bila doslej manjša kuhinja za zajtrke, razlaga Janez Bidovec, so uredili novo »go-

Piše: Aleš Čakš • Foto: arhiv hotela Spirito Santo Palazzo Storico

urmet« ložo. Trenutno še dokončujejo nov vhodni del, kjer bodo recepcija, novi del restavracije in pet dodatnih sob, zdajšnja recepcija pa se bo spremenila v večjo zajtrkovalnico (tudi za zunanje goste) in restavracijo, ki bo po 18. uri tudi odprta za zunanje obiskovalce.

Novih pet razkošnih sob bo del prvega hotela, Spirito Santo Palazzo Storico. Arhitekti ostajajo isti, zato bo oblikovna nit novih sob podobna prejšnjim.

Po besedah lastnika še ni povsem jasno, v katero kulinarično smer bo šla nova restavracija. »Razmišljamo o azijski hrani s sestavinami iz Istre. Torej sveža riba, boškarin, tartufi in podobno. To je lahko zanimiva gastronomska zgodba.« Ob tem Janez Bidovec še pove, da imajo tudi svoje olivno olje, ki ga nudijo hotelskim gostom na zajtrkih in v restavraciji. »Oljčni nasad imamo v bližini Rovinja. Lani je obrodila prva letina. Pridelali smo nekaj čez sto litrov olja. V prihodnje bi radi tam pridelovali tudi zelenjavo in sadje za uporabo v restavraciji.«

KAKO JE NASTAL SPIRITO SANTO?

Slovenska podjetnika Špela in Janez Bidovec sta leta 2017 v starem mestnem jedru Rovinja obnovila staro in propadajočo stavbo (sestavljajo jo tri hiše) v luksuzni paradiž Spirito Santo Palazzo Storico. Janez Bidovec nam je na prvem obisku razložil, da sta reška arhitekta Saša in Stevo Dobričić (z izkušnjami z restavriranjem v Benetkah) natančno restavrirala stavbo iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki je bila last italijanske družine. Spirito Santo je zdaj butični hotel s sedmimi dvoposteljnimi sobami. Poimenovane so po rovinjskih ulicah Grisia, Carera, Montalbano, Trevisol, Casale, Monte in Santa Croce. Družbo jim delata še bar in vinoteka (s slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi izbranimi vini), odprta tudi za zunanje goste. Posebnost hotela je vrt z vodnjakom iz leta 1964. Dve sobi imata tudi teraso s pogledom na morje in bližnjo cerkev. Notranjost je restavrirana v prvotni obliki. Vsa konservatorska dela v hotelu, notranjosti in zunanjosti, so opravljena v skladu s konservatorskimi zahtevami, zato je ohranjena vsa kulturna dediščina stavbe.

V prefinjenih sobah takoj padejo v oči unikatni, ročno izdelani kosi pohištva in ponekod tudi restavrirane freske. Med materiali prevladujejo lokalni kanfanarski kamen, medenina in hrastov les. Največ gostov je iz Avstrije, Švice, Nemčije, pa tudi Avstralije, Kitajske in ZDA, prihajajo Italijani, Slovenci in Hrvati.

Butična hotelska zgodba podjetnikov Bidovec se je kmalu nadgradila še z novimi, prestižnimi suitami v zgradbi Palazzetto Spirito Santo. Odlični odzivi na Spirito Santo Palazzo Storico so lastnika navdihnili za nov izziv: še eno staro zgradbo, oddaljeno zgolj 50 metrov od hotela Spirito Santo, so popolnoma prenovili. Palazzetto Spirito Santo ima štiri suite s pogledom na morje in rovinjske ulice (cena: od 140 do 420 evrov na noč z zajtrkom za dve osebi).

Zeleni zakladi Atlantika

AZORI – DEVET BARVITIH OTOKOV SREDI

ATLANTSKEGA OCEANA

Piše: Vesna Barbalić · Foto: Kompas

Malce bližje Portugalski kot Severni Ameriki so v Atlantskem oceanu Azori. Šopek devetih otokov vulkanskega izvora je med popotniki znan predvsem po bogati flori in favni ter osupljivi pokrajini in razgledih.

Čeprav se jih med drugim drži vzdevek zeleni zakladi Atlantika, je »uradno« zelen le en otok. Z vzdevki so jih »obarvali« domačini. Brezčasna lepota Azorov ni vidna le na fotografijah. Kdor pogleda s srcem, jo zazna tudi v vsaki izrečeni dobrodošlici in nasmehu.

Santa Maria, najstarejši otok Azorov, leži najbližje afriški celini in ima posebno podnebje z veliko sonca. Sonce, bele peščene plaže in grmovnica košeničica s svojimi rumenimi cvetovi so otoku dali ime rumeni otok.

SAO MIGUEL, OTOK NEŠTETIH ODTENKOV IN OKUSOV

Glavni otok se ponaša tudi z motivom, ki je lepoto te zasanjane destinacije sredi Atlantika ponesel v svet – razgled z Vista do Rei na kraterski jezeri, eno zeleno in drugo modre barve.

Drugi po vrsti je bil v 15. stoletju odkrit Sao Miguel. Je največji in najbolj naseljen otok v arhipelagu, z nekdanjo prestolnico Vila Franca do Campo in aktualno prestolnico Ponta Delgada. Narodni park z vasico Sete Cidades v kraterju na skrajnem zahodu otoka, čudovit in bogat botanični park Terra Nostra na vzhodu, plantaže čajevca in ananasa, vmes pa neskončni kilometri gozdov japonske cedre. Čeprav je celotno otočje Azori ena čudovita paleta zelenih, pa tudi modrih odtenkov, si je vzdevek zeleni otok prislužil ravno Sao Miguel.

Glavni otok se ponaša tudi z motivom, ki je lepoto te zasanjane destinacije sredi Atlantika ponesel v svet –razgled z Vista do Rei na kraterski jezeri, eno zeleno in drugo modre barve. Prestolnica otoka in arhipelaga je Ponta Delgada, ki je po mnenju mnogih pomanjšana verzija Lizbone. Ulice, tlakovane s črno-belimi mozaiki, tradicionalna arhitektura, urejeni in barviti vrtovi, mestni trgi, polni vrveža, morski zrak in veter v laseh. Takoj ko se nas dotakne utrip mesta, začutimo, da tu še vedno živijo v skladu s tradicionalnimi vrednotami in v sožitju z naravo. To je na otoku mogoče tudi okusiti. V šilcu ananasovega likerja, skodelici črnega ali zelenega čaja z edinih nasadov čajevca v Evropi, pa tudi v ročno izdelanih krožnikih iz keramike, do vrha napolnjenih s tradicionalno cozido, vulkansko enolončnico, skuhano v talni odprtini.

TERCEIRA, »TRETJI OTOK« Z NEKDANJO PRESTOLNICO AZORO

Terceira v prevodu pomeni »tretji« oziroma »tretji odkrit«. Glavno mesto otoka, Angra de Heroismo, ne-

koč prestolnica celotnega otočja, je najstarejše mesto na Azorih in je zaradi svojega zgodovinskega pomena uvrščeno na seznam svetovne dediščine Unesco. Otok je zelo gozdnat, poleg gozda pa je obdarjen tudi z živo zelenimi prostranimi travniškimi površinami, ki omogočajo živinorejo in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Domačini so ga poimenovali po različnih odtenkih nežno vijoličaste barve. Če bi razlog za obarvanost otokov iskali v hortenzijah, cvetoči grmovnici, ki je simbol Azorov, bi se motili. Svoj vzdevek je otok dobil po nežno vijoličasti barvi, ki jo uporabljajo za fasade hiš, ter po barvi glicinij, ki jih med drugim najdemo v enem najlepših vrtov na Azorih, Vrtu vojvode Terceire. Na drugem najbolj poseljenem otoku je vulkanska dejavnost skozi čas oblikovala izjemne naravne oblike; na Terceiri najdemo krasne peščene plaže, naravne vulkanske bazene ter skrivnostne podzemne jame. Lepota, ki jo odkrijemo, ko se spustimo v sto metrov globok vulkanski dimnik Algar do Carvao, je neopisljiva. V podzemlju, v katerem se nam zazdi, kot da smo na drugem planetu, se skrivajo jezero, čudoviti kapniki ter nešteto raznolikih oblik iz bazalta. Posledice vulkanske dejavnosti izkoriščajo tudi prebivalci otoka, ostanke kamnin uporabijo za ograde za vinograde in pašnike.

Graciosa je najmanjši otok Azorov. Zaradi nekoliko svetlejših odtenkov vulkanske pokrajine je prejel naziv beli otok. São Jorge zazna-

muje robustna pokrajina tipičnih zemeljskih in vulkanskih barv, ki je tudi razlog, da je São Jorge dobil vzdevek rjavi otok.

PICO, OTOK Z NAJVIŠJIM PORTUGALSKIM VRHOM

Vsak otok arhipelaga Azori je poseben in Pico ni nobena izjema. Konica istoimenskega vulkana, ki se bohoti nad otokom in se pogostokrat skrije v objem oblakov, je najvišji vrh Portugalske. Posledice vulkanske dejavnosti so vidne povsod. Vzdolž obale navdušujejo naravne skalnate formacije iz temnosivega bazalta, najbolj slavna je zagotovo skulptura v obliki psa v vasici Cachorro (kuža). Posebna je »pokrajina iz bazalta«, ki se razteza v zaledju priobalnih vasic, zato je upravičen razlog, da Picu pravimo sivi otok. Menim, da bi se lahko zaradi barve lave, ki jo najdemo v detajlih na hišah ter na strehah mlinov na veter in svetilnikov, brez težav imenoval tudi rdeči otok. Bazaltne kamnine domačini uporabljajo tudi v vinogradništvu, ki je značilno za Azore, še posebej za otok Pico. Širna zelena območja otoka so namreč prepredena z nizkimi bazaltnimi zidovi, med katerimi raste vinska trta.

FAIAL, OTOK POMORSKIH ZGODB IN ZADNJEGA IZBRUHA VULKANA

Glavno mesto otoka Faial je Horta. Leži v istoimenskem zalivu in ima, kar zadeva pomorski promet, prav poseben pomen. Marina v Horti je namreč že od nekdaj obvezen postanek za ladje, ki prečkajo Atlantik. O kozmopolitskem in večkulturnem vzdušju v mestu pričajo zapisi in slike na pomolih in obalni promenadi.

Mornarji in svetovni popotniki so tako zaznamovali svoj obisk mesta. Zanemarljiva ni niti svetovna slava današnjega otoškega muzeja. V legendarni taverni Peter’s Cafe Sport najdemo muzejsko zbirko predmetov, izklesanih iz kitovih zob in kosti, okušamo lokalno kulinariko in domači džin ter prisluhnemo pomorskim zgodbam, tudi o piratih. Tesna povezava z morjem in pomorstvom ter hortenzije, ki tu dobijo globlji pomen oziroma barvni pečat, so prispevale k vzdevku. Faial je modri otok. Hortenzije veljajo za simbol Azorov, saj se poleti v čudovitih odtenkih modre, vijoličaste, rožnate in bele pojavljajo tudi na drugih otokih.

Čisto nasprotje razkošja hortenzij in bujne vegetacije, ki jo lahko občudujemo v naravnem rezervatu Caldeira du Faial, pa je pokrajina na zahodni obali otoka, kjer je vulkan Capelinhos. Opustošena okolica ikoničnega svetilnika, ki spominja na Lunino pokrajino, spomni na nedavno dejavnost vulkana. Zadnjič je namreč izbruhnil pred približno 65 leti.

Flores na skrajnem zahodu arhipelaga je bolj »vodnat« kot drugi otoki. Živahne barve rododendrona in hortenzije pa so zaslužne za cvetoči naziv rožnati otok. Corvo, najmanjši otok Azorov, je na horizontu viden zgolj kot črna pikica. Tako pravijo. Zato se ga drži vzdevek črni otok.

Domen Hodnik in Tina Rakuš sta leta 2018 na Tavčarjevi ulici v Ljubljani odprla prvi superfood in poke bistro v Sloveniji.

Takrat sva bila par tudi zasebno, zdaj nisva več. In ne prihajava iz sveta kulinarike. Najprej sva imela podjetje s prevozi, a mene nikoli ni bilo doma, zato sva se odločila za nekaj drugega,« se spominja Domen in nadaljuje: »Ko sva potovala po svetu, sva videla veliko lokalov, ki ponujajo avokado toaste, espresso in podobno, pri nas pa tega ni bilo, zato sva se odločila, da bova odprla prav takšnega. Ko sva se sprehajala po Tavčarjevi ulici, sva ugledala lokal, ki se je oddajal … In najina kulinarična zgodba se je začela. Nato sva nekje v Avstriji jedla poke skledo, tu sva začela organizirati poke večere, zadeva se je prijela in danes so poke sklede osnova naše ponudbe.«

SUROVA RIBA TAKO IN DRUGAČE

Poke bovle so tradicionalna havajska jed, ki jo sestavlja surova riba na toplem rižu z različnimi dodatki. Svoje prepoznavne jedi Domen in Tina zdaj ponujata na dveh lokacijah v Ljubljani in poleti na Odprti kuhni. V Tinku so poke bovle pred petimi leti začeli prodajati prvi, zdaj konkurence v Lju-

Na kosilo v …

… TINK superfood café

Piše: Leja Kovačič • Foto: arhiv Tink superfood

bljani ne manjka. »Konkurenca je dobra, da ljudje spoznajo to hrano, po drugi strani pa je Ljubljana majhna, zato je to lahko tudi dvorezen meč,« ugotavlja Tina. »Poleg bovl želimo zdaj razširiti še nabor zajtrkov in brunchev, aktualna ponudba je usmerjena prav v to,« pove Domen. »Seveda pa je dobro, da ljudje pokusijo bovle. V sušiju so vajeni jesti surovo ribo, v bovli pa ne, zato jih moraš morda najprej spomniti, zakaj ne bi imeli radi surove ribe še v bovli, če jo imajo radi v sušiju,« doda v smehu.

80 ZA ZDRAVJE, 20 ZA DUŠO

»Ne uporabljamo nobenih rastlinskih olj, razen v majoneznem prelivu, a to povemo. V sladicah ni sladkorja, uporabljamo samo med, ovsene kosmiče, kokosovo olje in temno čokolado. Že od začetka se držimo pravila 80/20, torej 80 odstotkov naše ponudbe je zelo zdrave, 20 odstotkov pa malo manj zdrave, je za okus in za dušo,« pravi Domen in pove: »Naša ponudba ni veganska, nisva vegana, sam menim, da so jajca zdrava, seveda pa imamo tudi vegansko ponudbo, vedno lahko vsak zase najde kaj sladkega ali slanega veganskega.«

VIZUALNO PRIVLAČNO IN DOBRO

Začetek njihove zgodbe je tesno povezan z instagramom. »Naš lokal je naredil in-

stagram, niti table nismo imeli zunaj, imeli pa smo že instagram račun. Ljudje so nam govorili, da tako ne bo šlo, a smo ujeli prvi val spletnih vplivnežev, ki so razširili besedo o naši ponudbi,« se spominja Domen. In še danes vedo, kako pomemben je videz hrane. »Morali bomo malo izboljšati osvetlitev, da bodo slike še lepše. Sicer pa so bovle zelo lepe, barvne, če čeznje potreseš granatno jabolko in kaj hrustljavega, so vizualno nadvse privlačne in seveda dobre. Zdaj delamo tudi barvne pijače, denimo matcho z različnimi okusi,« razloži Domen.

TABLETE IZ KRAVJIH JETER IN MOŽGANOV

V tujini lahko poke bovle najdemo na vsakem koraku, celo v Italiji, kjer tega morda ne bi pričakovali. »Tujci zelo dobro poznajo tovrstno ponudbo, zanimivo pa je, da zdaj Avstralci sprašujejo, ali imamo nepasterizirano mleko, pri njih je zdaj to namreč najbolj priljubljena stvar. Spremljamo trende in jim skušamo slediti,« povesta. Ob ponudbi hrane pa sta se zdaj lotila še povsem novega izziva: izdelave prehranskih dodatkov iz živalskih organov, torej tablet iz kravjih jeter in možganov, ki so izjemen vir vitaminov. »Ker počnemo tudi takšne reči, verjetno razumete, da ne moremo biti povsem veganski lokal,« v glasnem smehu pove Domen.

Naravno in slovensko

Fika je mlado slovensko podjetje, v katerem sami razvijajo in proizvajajo prehranske izdelke. Ti so ročno izdelani v Sloveniji, v ponudbi lahko med drugim najdemo prigrizke, granole in masla iz oreščkov.

Sestavine izbirajo skrbno, vedno so pozorni na kakovost in izvor. Ljudem

želijo približati kakovostno hrano ter spodbujati zdrav življenjski slog. Stavijo na inovativnost, saj ves čas razvijajo novosti, kupcem pa želijo ponuditi okusne, zdrave in priročne izdelke, ki jih bodo uživali vsak dan in se po njih dobro počutili.

MED ČIM LAHKO IZBIRAMO?

Vedno so pri roki njihovi prigrizki, narejeni iz ovsenih kosmičev, oreščkov, riževega sirupa in obliti s čokolado brez dodanega sladkorja. Na voljo so okusi maline, kokosa in arašidov. Prigrizek je naraven, ročno izdelan v Sloveniji, brez rafiniranega sladkorja in ima visoko vsebnost prehranskih vlak-

nin. Pakiran je v priročni vrečki, ki je ravno prave velikosti za v torbico ali nahrbtnik.

Granola Fika je hrustljava in polnega okusa. Odlična je za zdrav zajtrk ali malico, tudi priprava je zelo preprosta. Odlično se ujame z jogurtom, mlekom, rastlinskim napitkom in smutijem, dobra je tudi brez vsega. Je naravna, brez rafiniranega sladkorja, palmovega olja, aditivov in konzervansov, ima visoko vsebnost prehranskih vlaknin in je ročno proizvedena v Sloveniji. Narejena je iz polnovrednih ovsenih kosmičev, oreščkov in koščkov čokolade brez dodanega sladkorja. Na voljo je v okusih gozdne sanje in čokokos.

Masla iz oreščkov Fika so stoodstotno naravna, narejena izključno iz praženih oreščkov. So brez sladkorja, palmovega olja ter konzervansov in aditivov. Vsa masla so veganska. Z njimi si lahko na zdrav način popestrimo obrok. Lahko jih uporabljamo kot namaz, dodatek k sladkim in slanim jedem ali pa si jih privoščimo kar na žlico (fika-food.si).

Piše: Leja Kovačič · Foto: arhiv Fika

Kulturno poletje v Cankarjevem domu

Piše: AoČ

STAPLES JR. SINGERS – KONCERT GOSPEL IN SOUL ZASEDBE IZ MISISIPIJA

V okviru abonmaja Glasbe sveta v Cankarjevem domu bo 13. julija koncert gospelovske zasedbe Staples Jr. Singers. Skupina je od izdaje prvega in edinega albuma When Do We Get Paid leta 1975 do svetovne prepoznavnosti čakala skoraj 50 let. Družinska, takrat najstniška zasedba dveh bratov in sestre

Brown, živi novo pomlad, potem ko je založba Luaka Bop (založba Davida Byrna) letos spet objavila album, ki je pri kritikih naletel na presežnike. Jug kot sinonim za sproščenost, veselje tudi v žalosti in hrepenenju, je rdeča nit njihove glasbe, ki se v zmesi zvonke, pojoče kitare, preprostih aranžmajev in zanesenih vokalov zaokroži v nebeško glasbo, kot so jo razglasili pri Der Fraitagu, Die Zeit pa jo je razglasil za glasbo preteklosti, usmerjeno v prihodnost.

BENJAMIN CLEMENTINE V KRIŽANKAH, LAKECIA BENJAMIN V CANKARJEVEM DOMU

Jazz festival Ljubljana se vrača v Križanke, kjer bosta nastopila predstavnik londonske scene novih muzik Alfa Mist in eden najprepričljivejših samorastnikov avantgardnega popa, Benjamin Clementine. Avtor treh cenjenih albumov, mojster klavirja, vokalist v hipu prepoznavnega glasu in prejemnik nagrade mercury. Ena redkih priložnosti, da tega zvezdnika ujamete v živo, saj so njegovi koncerti stalno razprodani.

Prvič bo pri nas nastopila newyorška saksofonistka Lakecia Benjamin, ki je v zadnjem desetletju zelo zaznamovala ameriško jazzovsko prizorišče s svojstvenim pristopom jazzovsko-hiphopersko-soulovske kombinatorike ter raznimi domiselnimi in učinkovitimi sodelovanji.

Prvak newyorške improvizacije, John Zorn, bo nastopil z novo različico Masade. Pesmarice so najpomembnejši del ustvarjalne zgodovine kultne osebnosti newyorške glasbene scene.

Jazz festival Ljubljana, 5. do 8. julij, Križanke, dvorane Cankarjevega doma in Park Sveta Evrope.

PRVI MEDNARODNI BALETNI FESTIVAL PLESNE NOČI

Od 22. do 26. junija bo v Cankarjevem domu in SNG Opera in balet Ljubljana potekal 1. Mednarodni baletni festival Plesne noči.

Festival bo v prvi izdaji posvečen življenju in delu baletnega velikana Rudolfa Nurejeva, saj letos mineva 30 let od njegove smrti. Na sporedu bodo baletne predstave Don Kihot v izvedbi Narodne opere in baleta iz Sofije, baletni triptih Myth, Rain Dogs, Aperture SNG Opera balet Maribor, Kdo neki tam poje Narodnega gledališča Beograd in Veliki Gatsby SNG Opera in balet Ljubljana.

Na razstavi v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma pa bo do 25. avgusta na ogled zbirka 14 baletnih kostumov; oblečen vanje je Nurejev odplesal številne slavne vloge. Razstavljene bodo tudi črno-bele fotografije, na katerih je fotografinja Francett Levieux ujel baletnikove odrske trenutke. Ob odprtju razstave Legendarni Nurejev bo Cankarjev dom gostil nekdanjega prvaka pariškega baleta Charlesa Juda, ki je svojčas plesal s slavnim baletnikom. Na ogled bo še film Beli vran v režiji Ralpha Fiennesa, biografska drama o ključnih trenutkih v življenju mladega Rudolfa Nurejeva.

Foto: Elizabeth Leitzell

Foto: Eliza Grace Martin

Sredi mesta, sredi dogajanja, sredi zelenja

Na eni strani park Tivoli z vabljivim zelenjem in športno-rekreativnimi kapacitetami, na drugi mestno jedro z bogato družabno, kulinarično in kulturno ponudbo. Stanovanja v kompleksu Schellenburg so zgrajena za vse, ki od življenja hočete več.

Z začetkom projekta celovite prenove SNG Drama Ljubljana, načrtovanim prihodnje leto, bo sezona 2023/24 zadnja, ki jo bo osrednje slovensko gledališče v celoti pripravilo in odigralo v neprenovljeni stavbi.

Na Velikem odru Drame je bila 23. maja predstavitev prihajajočega repertoarja – premišljenega izbora desetih naslovov, ki se bodo v interpretaciji vrhunskih režiserjev ter v upodobitvi članov priznanega igralskega ansambla Drame prelevili v deset gledaliških umetnin.

V novi sezoni se bodo prepletla klasična in sodobna besedila slovenskih in tujih avtorjev s poudarkom na pripovedovanju zgodb in odnosov med ljudmi, ki prerasejo v boj strasti na osebni ali družbeni ravni, ali pa se zapletejo v komedijski vozel. Gre za pomembne teme, ki s svojo aktualnostjo in večnostjo odsevajo sodobnost časa in okolja, v katerem živimo.

V prihajajoči sezoni se bo nadaljeval tudi program Ars in Drama s štirimi novimi koncerti.

ŠEST PREMIER NA VELIKEM ODRU IN ŠTIRI V MALI DRAMI

Novo sezono na Velikem odru bo septembra otvorila premiera drame Antigona Dominika Smoleta, enega vrhuncev slovenske klasike v režiji Janeza Pipana. Oktobra bo sledila premiera krstne uprizoritve dramatizacije najnovejšega romana norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda Jut-

Pred zadnjo sezono v “stari” Drami

ranja zvezda, ki jo je po naročilu Drame napisal Goran Vojnović, režiser bo Ivica Buljan. December in januar bosta v znamenju premier dveh nesmrtnih klasičnih komedij – Kar hočete Williama Shakespearja v režiji Janusza Kice in Molièrovega Skopuha v režiji Slobodana Unkovskega. Nebesje, prva slovenska uprizoritev napete drame s presenetljivim razpletom prodorne britanske avtorice Lucy Kirkwood, bo v režiji Sebastijana Horvata premierno zasijalo marca. Aprila pa bo program Velikega odra zaokrožila še ena prva slovenska uprizoritev – nepozabna ljubezenska zgodba Edmonda Rostanda o Cyranoju de Bergeracu v sveži, sodobni predelavi Martina Crimpa, ki jo bo režiral Tin Grabnar.

Tudi na odru Male Drame se bo sezona začela septembra; s prvo slovensko uprizoritvijo igre sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Dan, ko jaz ni bil več jaz v režiji Maše Pelko. Decembra bo premierno zaživela najpomembnejša igra poljskega absurdista Sławomirja Mrożka Tango v režiji Luke Marcena. Zaključek sezone pa bo poklon gledališkemu prostoru Male Drame, saj bo ta po prenovi povsem drugačna in bo delovala v drugem delu stavbe. Marca bo premiera uprizoritve Ameriški sen Edwarda Albeeja – leta 1963 se je s prvo uprizoritvijo te groteske začela zgodba Male Drame – v režiji Igorja Pisona. Povsem zadnja predstava, ki bo doživela premiero v tej dvorani, pa bo najnovejša igra avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča Te igre bo konec. Na Zemljo (in oder) bo simbolno priletel meteor …

Vpis abonmajev 2023/24 poteka pri blagajni SNG Drama Ljubljana.

Piše: AoČ . Foto: Katja Kodba, Peter Uhan

S soncem obsijan košček raja

Mariborčana Petra in Bogdan Mak sta pred leti iskala svoj rajski vrt in našla prelepo zemljišče v vinorodnih Vodolah. Na posestvu, ki je vedno obsijano s soncem in je zato dobilo ime Sončni raj, je zrasla uspešna ekološka kmetija, ki danes ponuja več izobraževalnih zanimivosti in doživetij.

Poleg pridelovanja zelišč, industrijske konoplje, medenega parka s čebelnjakom, učne poti po kmetiji Makova organizirata tudi delavnice. Za adrenalinske navdušence imata kar 350 metrov dolg adrenalinski spust po jeklenici Čebelji let, ki posnema let čebele iz panja v gozd in nazaj, za ljubitelje žlahtne kapljice pa Fontano vin Vodole. Pred dvema letoma sta odprla še Nesting resort: tri hišice in dva šotora v obliki ptičjih gnezd, ki sredi neokrnjene narave vabijo na posebno doživetje, primerno za pare in družine.

UREJEN, A NE KIČAST GLAMPING

Na posestvu Makovi že sedmo leto ustvarjajo drugačno zgodbo kmetijstva. »V prejšnji službi sem sodeloval pri projektiranju in izvedbi glamping centrov po Sloveniji,« zgodbo o gnezdih začne Bogdan Mak. »Glamping naj bi pomenilo glamurozno kampiranje v naravi. A moja filozofija glamurja narave ni kičasto urejena narava, kjer ni prostora za ravnovesje. Vedeli smo, da se nočemo poistovetiti s sodobnim glampingom, temveč želimo obiskovalcem ponuditi naravo v pravem pomenu besede. Pisane travnike, prostoživeče živali, šum potoka, pristen stik s samim seboj.« Navdih za hišice so iskali v naravi. »Videli smo ptičja gnezda, prostore z udobjem, zaščito pred vremenskimi vplivi in prijetno okolje, kjer se lahko ptice spočijejo.« Od tod ideja gnezdenja na Posestvu Sončni raj in pozneje izpeljanka Nesting resort na Posestvu Sončni raj.

»Koncept gnezdenja pomeni stik z naravo, zavetje in udobje, pa tudi odkrivanje sebe v njenem objemu,« verjameta Petra in Bogdan Mak. Zanju so ptice najsrečnejša bitja na svetu. Otroštvo preživijo v gnezdu, ki je najlepši in najbolj varen dom. Ko odrastejo, razpnejo peruti in odletijo v svobodo. »Tudi naša gnezda ponujajo zavetje in udobje v objemu naravnih mate-

Lesena gnezda

posestva Sončni raj v Vodolah za

popolno doživetje

narave

Piše: Kaja Komar · Foto: Sončni raj

rialov. V takšnem okolju lažje najdemo stik s seboj, s partnerjem oziroma družino. Zavetje gnezda nam daje možnost, da se med seboj še tesneje povežemo, še vedno pa ima vsak dovolj prostora za svobodo lastnega sveta,« o svobodi gnezda pojasni Mak.

SVOBODNI KOT PTICE

Turistično nastanitev odlikujejo stilsko premišljena izvedba počitniških hišic, njihova tehnična dodelanost, smiselna opremljenost, tankočutni detajli in dosledna umestitev v naravno okolje. »Na voljo so tri gnezda v stalnih objektih in dva šotora na drevesih, torej skupno pet gnezd, ki se denimo imenujejo Konoplja ali Smilj. Iglu šotor, napet med tremi drevesi, je zanimiv način kampiranja, ki je zelo priljubljen po svetu. Letos želimo postaviti še dodatno gnezdo, ki bo spet popolnoma drugačno doživetje,« napoveduje novosti lastnik Sončnega raja. »Vsa gnezda so izdelana iz slovenskega lesa, pohištvo v notranjosti pa iz lesa, ki je zrasel na naši kmetiji. Stene so izolirane s konopljo. Ta je paradni konj naše kmetije, saj iz nje pridelujemo številne izdelke za zdravje.« Zanimivost je tudi zajtrk, ki ga gostom postrežejo v posebni košarici, unikatni za vsako gnezdo. Kaj je v njej, pa naj ostane presenečenje.

VRAČAJO SE ŠTEVILNI TUJI GOSTI

V okolju, kot ga ponuja posestvo Sončni raj, si lahko privoščimo najbolj regenerativne počitnice, se v miru pogovorimo s partnerjem in ustvarimo nepozabne spomine s svojimi otroki. »V večini gostimo tuje goste, ki so vedno znova presenečeni nad pestrostjo naše lepe dežele, mi pa se jim trudimo ponuditi še kakšno novo, drugačno doživetje,« o sestavi gostov pove Mak. Mnoge sta prepričala narava in mir, po Makovo pa tudi občutek sprejetosti pri njih, da se vračajo. »V izdelavo gnezd smo resnično vlili vso našo filozofijo delovanja, kar gosti začutijo že prvi dan. Sprva so presenečeni, ker pri nas ni »uradne« recepcije, temveč vsakega pričakamo, ga prijazno sprejmemo in povemo našo zgodbo.« Mak verjame v naravo, ki ga obdaja, in obžaluje, da Slovenci ne znamo tako kot tujci ceniti in občudovati naše dežele in njene lepote.