GOODLIFE 57, pomlad/spring 2022

Letnik 14, Številka 57 Pomlad 2022

LJUBLJANA – WOLFOVA ULICA 10

Franšizna trgovina Weekend Max Mara:

PO VSEBINI

Letnik 14 / Številka 57 / Pomlad 2022

10

30

30

ART . Presežki umetnosti v Narodni galeriji in Cankarjevem domu v Ljubljani

34

POBEG v Benetke . La Grande Bellezza!* (*Velika lepota)

38

DOBRO MESTO . Ljubljana . Roman Uranjek, umetnik, se dobro počuti v slovenski prestolnici

24

V ARENI . Sponzorstva velikih podjetij v športu in kulturi

28

NA NOŽ . Chef Igor Jagodic, restavracija Strelec

10

28

NA OBISKU . Piera Ravnikar . Galeristka

14

DUEL . Nataša Bučar vs. Danijel Hočevar o slovenski filmski industriji

16

ŠKARJE . Znamka Canali . Samo za gospode

18

AMBIENT . Prestiž stanovanjske Vile Schellenburg v Ljubljani in hotelski luksuz v hotelih Spirito Santo v Rovinju

Goodlifestyle.si

32

1835

7

UREDNIŠKA BESEDA

(Ne)mir P

rišla je pomlad. Toplejši, prijaznejši čas. Ko se vse prebuja. Spomladi se še bolj zavedamo brstenja življenja, še bliže smo vročemu poletju, ko si ljudje vzamemo vsaj dva do tri tedne časa zase in za svoje bližnje. Ko je hedonizem bolj na dosegu roke.

Ko postanemo bolj nemirni, vznemirjeni, ko pride čas za sonce, morje, razvajanje. Še toliko več radosti so prinesli usihanje covida-19, ukinjanje omejitev, vračanje življenja v »normalne« tirnice. Ko smo vendarle dočakali začetek konca koronakrize, je kot strela z neba usekala – vojna. V 21. stoletju, 77 let po koncu druge svetovne vojne, je Rusija napadla Ukrajino. Zloglasni ruski predsednik Putin želi Rusijo narediti veliko, močnejšo, kot je nekoč že bila Sovjetska zveza. In spet, kot vedno v teh prekletih vojnah, umirajo nedolžni ljudje, otroci. Civilizacijski premiki gredo v povsem napačno smer.

Vojna ni mir. In ni čas za hedonizem, za dobro življenje, za sprostitev in uživanje. A ker upanje umre zadnje, se nadejam, da bo spet zavladal razum, da se bo temačna stvarnost čim prej umaknila svetlejši prihodnosti, ko bodo ljudje nasmejani tekli v morje plavat, ne pa bežali z vlaki v države, kjer ni vojne.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Foto: Matevž Kostanjšek

Zaupanje raste z navdihom. ŽE 15 LET.

Revija Goodlife 57, pomlad 2022 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Izabela Arsovska, Alenka Birk, Aleš Čakš, Kaja Komar, Leja Kovačič, Teotim Logar Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I design Naslovnica: Beneški kanali, foto: A.Č.

Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19A, SI-1000 Ljubljana ISSN 1855-6957

Če po svetu hodimo z odprtimi očmi in verjamemo v boljši svet, so nam tudi začetki lahko v navdih. Z vsakim dobrim dejanjem, pozornostjo ali lepo gesto namreč raste zaupanje. Z vsako še tako majhno idejo, ki nas zbližuje. Zato v Lidlu Slovenija verjamemo, da so najmočnejše vezi tiste, ki jih ustvarjamo z navdihom.

In prav navdih nas povezuje že 15 let.

Oglejte si video!

Revija Goodlife izide štirikrat letno.

8

Goodlifestyle.si

NA OBISKU

»V umetnost verjamem, ker se zavedam njene moči« PIERA RAVNIKAR · GALERISTKA Piše: Leja Kovačič • Foto: Mario Zupanov Že od malega goji ljubezen do lepote, estetike, popolnosti – do vsega lepega. »Umetnost živim in vanjo tudi brezpogojno verjamem, ker se zavedam njene mehke moči. Z njo je mogoče misliti skupaj,« pravi Piera Ravnikar, ki je v sodobni vizualni kulturi in umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru dejavna zadnjih dvajset let. Bila je del prve ekipe Kino Šiška, kjer je kot umetniška vodja vizualnega programa delovala skoraj deset let, zdaj pa vodi Ravnikar Gallery Space in iniciativo Ljubljana Art Weekend.

»Moja današnja vloga je predvsem rezultat dolgoletnih prizadevanj, raziskovanja in nenazadnje iskanja priložnosti, kako aktualno sodobno produkcijo približati javnosti in hkrati oblikovati trajnostno rešitev za vzpostavitev prostora, ki svoje programe in projekte odpira iskreno in brezkompromisno,« pove dobitnica priznanja likovne in vizualne umetnosti Ivana Kobilca leta 2019. Piera je magistrirala iz zgodovine na Univerzi v Londonu, temu pa je dodala še diplomo iz kulturnega menedžmenta pri Association Marcel Hicter v Bruslju. A nas bolj zanima zgodovina, kako jo danes označuje kot galeristko, kako vpliva na njeno delo? »Zgodovina nam ponuja vpogled v življenja preteklosti in skupaj z njo imamo kot javnost in družba izjemno priložnost učiti in se spreminjati v odnosu do naše sedanjosti. Čas in prostor, v katerem

živimo, kot že tolikokrat v zgodovini od vseh nas, tudi sodobne kulture in umetnosti, terjata družbeno angažirano držo.

Umetnost je pomemben del družbene krajine in kot taka je nenadomestljiva, je neločljivo povezana z različnimi vprašanji sociološke in politične narave. Sama umetnost umeščam v družbo kot ključni generator za širjenje dobre in kritične misli.

Zato je osnovni cilj mojih programskih prizadevanj vedno v aktivnem podpiranju, širjenju in krepitvi temeljnih civilizacijskih norm in vrednot, ki so v današnjem času vse prej kot samoumevne,« sklene. ŽIVLJENJE JE LAHKO TAKO ZELO PREPROSTO Po umetniškem udejstvovanju v Kinu Šiška jo je pot pripeljala do lastnih prostorov ustvarjanja, ki so neločljivo povezani s predeli prestolnice, kjer jih najdemo. »Simbolična povezava z našim neposrednim okoljem mi je vedno veliko pomenila.

Gre za pomembne prostore naše lokalne skupnosti, centre kreativnega delovanja in bivanja v odnosih z drugimi. Potrebna je izjemna pozornost, odgovornost do skupnosti, predvsem pa predanost, da lahko stvari premikaš v pravo smer, potrpežljivo in počasi. In hkrati je raziskovanje arhitekture in urbanizma nekaj, kar nas je kot kolektiv vedno zanimalo, do raznolikih obravnav grajenega in oblikovanega prostora čutimo posebno vez. Obe galeriji sta vpeti v središče kulturnega dogajanja; Ravnikar Gallery v mestno kulturno četrt med Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Cankarjev dom in Moderno galerijo, R Space pa je med ključnimi

Moja glavna naloga ostaja, da zagotavljam dialog, da je publika, tako strokovna kot splošna, ki pride v stik z likovno umetnostjo, čim širša.

10

Goodlifestyle.si

DNEVNO SOBO V MODERNEM STANOVANJU JE PIERA RAVNIKAR SPREMENILA V GALERIJO. kulturnimi spomeniki in arhitekturnimi znamenitostmi, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljanski Mestni muzej, Križanke in SAZU, prav z Akademijo pri projektu R Space tudi sodelujemo,« pove galeristka. Kateri pa je poleg galerij njen najljubši kotiček Ljubljane? »Mestna tržnica, vedno sveža, lokalna in sezonska.

Sicer pa največ navdiha najdem v vožnji do morja, ob morju, v raziskovanju novega.

Ob dobri hrani in v dobri družbi. Življenje je lahko tako zelo preprosto,« odgovarja.

UMETNIKI NAJ SE NE UKVARJAJO Z GOLIM PREŽIVETJEM Je letnik 1978, na kulturni sceni je že dvajset let, zaveda pa se, da je pot treba utirati tudi za mlajše. »Predstavniki mlajših generacij ustvarjalcev so kljub težkim delovnim razmeram in negotovi prihodnosti polni elana in svežih idej, ustvarjajo prodorno likovno produkcijo, njihova domišljija presega do zdaj vzpostavljene okvirje in tradicije. V slovenskem prostoru poznamo veliko primerov izjemno dobrih praks, posameznih umetnic in umetnikov, ki so

Goodlifestyle.si

z lastno samoiniciativnostjo in golo voljo ne le prodrli na mednarodno prizorišče, temveč se na njem tudi uveljavili,« pravi.

A talent in volja nista vedno dovolj, saj se mladi vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem primernega prostora za delo, ateljejev in drugih produkcijskih sredstev. »Zato bi si želeli večjo angažiranost, motiviranost za razvoj trajnostnih in sistemskih rešitev ter večjo podporo lokalni skupnosti s strani javnih institucij, ki so mlajšim generacijam dolžne pomagati. Zaradi teh omejevalnih okoliščin umetnice in umetniki nimajo vedno možnosti k svoji umetnosti pristopati poglobljeno in v celoti predano, saj se vse pogosteje ukvarjajo z golim preživetjem,« kritično strne. Kako pa na umetnost vplivajo posebni časi, v katerih živimo zadnji dve leti? Piera odgovarja: »Spletni prostori in umetnost digitalnega se bodo razvijali in rasli še hitreje, še aktivneje. A dokler bomo živeli v 'resničnem' svetu, bomo cenili umetnost, ki se nam dogaja tukaj in zdaj. Tako imata oba svetova izjemno priložnost, da sta skupaj lahko še boljša, bo pa za to potrebna volja, predvsem pa odgovorna drža vseh nas.«

11

NA OBISKU

DVE LETI MED ŠTIRIMI STENAMI, TO NAM JE ODPRLO OČI »Slovenci smo še vedno sramežljivi, morda celo nesamozavestni, ko pride do obiska galerij sodobnih umetnosti, tako javnih kot zasebnih. Verjetno zato, ker je bilo v preteklosti to rezervirano za manjše in izbrane skupine meščanstva, elite. S svojimi razstavnimi programi se zato trudimo, da svoj prostor odpiramo tistim, ki jih umetnost zanima in jo cenijo. Dialog je vedno mogoč le takrat, ko imaš vključena vsaj

12

dva, torej umetnost in javnost. Zato moja glavna naloga ostaja, da zagotavljam dialog, da je publika, tako strokovna kot splošna, ki pride v stik z likovno umetnostjo, čim širša.

To je osnova,« opiše svoje delo. In nadaljuje: »Kot galerija se trudimo, da je umetnost dostopna tudi tistim, ki so finančno omejeni. Zaupanje nam do danes izkazujejo predvsem mednarodna publika in domači mladi zbiratelji ter intelektualci z različnih področij. In to je največja nagrada, ko ljudje brez družinske tradicije postajajo ljubitelji in zbiratelji, zaupajo našim programskim odločitvam in se hkrati še kako dobro zavedajo pomembnosti sodobne kulture bivanja. Dve leti med štirimi stenami nam je dodobra odprlo oči, v kakšnem domu si želimo živeti.« LJUBLJANSKA UMETNIŠKA SCENA V NJENEM »NARAVNEM OKOLJU« Ob delu v galeriji se Piera te dni intenzivno pripravlja tudi na Ljubljana Art Weekend, ki bo v sodelovanju s Cukrarno potekal

od 27. do 29. maja. Takrat bodo imeli tako domači kot tuji ljubitelji umetnosti priložnost obiskati Ljubljano in od blizu spoznati tukajšnje bogato in živahno sodobno umetniško prizorišče. »Slovenska sodobna umetniška struja je bila vrsto let pogosto zunaj dosega mednarodne publike. Kljub tej 'izolaciji' je z razvojem različnih kulturnih centrov in umetnostnih institucij slovenska prestolnica postala svojevrstno kreativno središče, katerega kakovost želimo predstaviti tako domači kot mednarodni javnosti in ga s tem umestiti, tematizirati ter uveljaviti v mednarodnem prostoru. Projekt prav tako raziskuje mehanizme, kako narediti sodobno umetnost bolj dostopno in jo približati raznolikemu občinstvu, ki sicer ne zahaja v galerijske in druge umetnostne prostore.

Prav tako zasleduje načine, kako bi jih tovrsten festivalsko zastavljen projekt morda prepričal in jim ponudil širok nabor možnosti, da se seznanijo z ljubljansko umetniško sceno v njenem 'naravnem okolju',« povabi Piera.

Goodlifestyle.si

T E L A 25 V T S J L O V O ZAD sodelovanje in a t o s n v a j a Enost stna izkušn o v o k a k . a z e v a z a š na

Več na generali.si I 080 70 77 Goodlifestyle.si

P M A KER N

E S V E T I N E M O 13

DUEL

Izjemna kondicija slovenskih filmarjev NATAŠA BUČAR IN DANIJEL HOČEVAR O SLOVENSKEM FILMU Piše: Leja Kovačič • Foto: Željko Stevanić, Urška Boljkovac

Direktorica Slovenskega filmskega centra in producent, ki se je podpisal pod mnoge filmske uspešnice, že takoj opozorita, naj od njiju ne pričakujemo večjih nestrinjanj in napetega Duela. Oba namreč trdita, da se slovenski film po nekaj težkih letih pobira in da je ustvarjalnost naših filmarjev na vrhuncu, kakršnega nismo videli že dvajset let. Ko bi le to spoznali tudi odločevalci.

Nataša: Trenutno smo na vrhuncu filmske ustvarjalnosti. Slovenski film je v tridesetletni zgodovini preživel kup kriz, ena največjih je bila leta 2020, ki je poleg koronavirusa prineslo še težave s financiranjem. V tem poslu ostajajo le najbolj vztrajni ljudje, zato bomo letos v kinu gledali deset slovenskih filmov, snemali goro filmov, dosegamo tudi velike mednarodne uspehe. Ustvarjalnost brsti in vse, na kar čakamo, so dodatna finančna sredstva, da bi končno lahko ustvarjali filmsko umetnost, kakršna se spodobi za sodobni čas. Na tako majhnem trgu, kot je naš, brez državne pomoči filmska industrija ne more živeti. Če lahko uporabim metaforo, bi rekla, da je filmska ustvarjalnost v osmem mesecu nosečnosti, v kakšen svet se bo rodila, ali bo imela dovolj podpore, da bo preživela, tega pa tako kot pri rojstvu otroka tudi v naši situaciji ne vemo.

Danijel: Avdiovizualna ustvarjalnost oziroma industrija pri nas je trenutno res na enem od vrhuncev. Vidimo kup mladih ustvarjalcev, ki so ali pa bodo posneli svoj prvi celovečerni film, hkrati pa je tu velika skupina že priznanih ustvarjalcev. Ta vrhunec lahko primerjamo s časi pred dvajsetimi leti, ko smo imeli uspešne avtorje in filme, ki

so prejemali nagrade na velikih festivalih. Je pa to finančno zahtevna industrija, vse evropske države, z največjimi na čelu, se zavedajo, da brez javne podpore ne gre. Po drugi strani pa lahko prinaša tudi velike finančne donose. Tik pred koronakrizo smo naredili študijo in z njo dokazali, koliko ta industrija vrne v gospodarstvo. Med epidemijo so se v številnih evropskih državah začeli tega zavedati in zato v to veliko vlagajo.

Ne smemo pa tudi pozabiti, da so mladi talenti že krasni, a vsak mora narediti tudi svoj drugi film, ne le prvega, in to mu lahko omogoči zgolj stabilen sistem, ki vključuje tako javno financiranje kot financiranje na trgu. Pri nas se žal vrtimo v krogih, pridemo na visoko raven, potem pa spet pademo, predvsem zaradi nerazumevanja politike, ki ne prepozna, da je to pomembno. Vidijo nas kot potratneže, ne vidijo pa vsega, kar lahko ta industrija prinese. Vsa naša prizadevanja v zadnjih letih so bila usmerjena v to, da jim pokažemo, da se splača.

Nataša: Sem optimistka in verjamem, da lahko ta sektor v prihodnjih desetletjih postane izjemno pomemben. V preteklih letih smo začeli spodbujati tudi velike tuje produkcije, na primer Amazon, da pridejo snemat v Slovenijo. Nimamo torej le potenciala v ljudeh, temveč tudi v naravi in snemalnih lokacijah. Tujci z veliko denarja lahko pridejo sem, ta denar zapravijo, za seboj pa ne pustijo tovarne olj, kot se dogaja s kakimi drugimi tujimi investicijami. Pri tem smo bili v zadnjem času dokaj uspešni, pri nas so na primer snemali Naomi Watts in drugi veliki zvezdniki. Trideset odstotkov denarja, ki ga prinesejo tuje produkcije, gre v prenočitve in prevoze, v turistične zmogljivosti, še dodatnih deset odstotkov se porabi za stroške prehrane, restavracije in kateringe. Velik del denarja torej ne gre neposredno v umetnost in njene ustvarjalce, temveč gospodarstvo. Ko gre za tuja vlaganja v avdiovizualni sektor, se to najbolje vidi.

»Pri nas se žal vrtimo v krogih, pridemo na visoko raven, potem pa spet pademo, predvsem zaradi nerazumevanja politike, ki žal ne prepozna, da je film pomemben.« DANIJEL

14

Goodlifestyle.si

»Čas je, da prepoznamo, da lahko filmska industrija dvigne različne dejavnosti, ki so med epidemijo obubožale. Nam pa je seveda poglavitno, da omogočimo ustvarjanje ljudem, ki živijo v našem kulturnem okolju in pripovedujejo zgodbe, ki so lahko tudi naše. « NATAŠA

Čas je, da prepoznamo, da lahko ta industrija dvigne različne dejavnosti, ki so med korono obubožale. Nam pa je seveda poglavitno, da omogočimo ustvarjanje ljudem, ki živijo v našem kulturnem okolju in pripovedujejo zgodbe, ki so lahko tudi naše.

KAJ JE SKRIVNA SESTAVINA ZA FILMSKO USPEŠNICO?

Danijel: Če bi bilo tako preprosto, bi mnogi bolj izkušeni, pametnejši in finančno prodornejši od nas poznali recept. Treba je poskušati, vsebine pa morajo biti predvsem raznolike. Podobno je s televizijskimi vsebinami. Medtem ko so pri nas v zadnjih letih zlasti komercialne televizije postavile letvico zelo visoko na področju dnevnih in humorističnih serij, je žanrske raznolikosti premalo pri izvirnih dramskih serijah, čeprav se v zadnjem času stanje tudi tu popravlja. Bolj skrb vzbujajoča je produkcija javne televizije. Prav je, da RTV dela serije, kot so Jezero, Primeri inšpektorja Vrenka ali v Imenu ljudstva, a dokler gre le za eno serijo na leto, kritičnega praga konkurenčnosti ne bomo dosegli, saj se komercialnim televizijam pač ni treba razburjati zaradi tistih nekaj nedelj v letu, ko javna televizija predvaja lastne izvirne dramske vsebine. Pa tu sploh ne bi odpiral vprašanja finančne podhranjenosti naštetih serij, tak poslovni model javne televizije žal ne more preživeti na daljši rok, zlasti pa ne nudi podlage za kreativno rast izvirne dramske televizijske produkcije v Sloveniji. Le številčnost prinese kakovost.

Enako je pri filmu. Ne moreš reči, da boš podprl samo kakovostne projekte, ker ne veš, kakšni bodo, ko jih vidiš na papirju. Prav tako ne moreš reči, da boš podprl samo komercialno uspešne projekte.

Nataša: Najprej potrebujemo raznolikost, da lahko vsak gledalec izbere tisto, kar ga zanima. A pri avtorskem filmu je prvi in edini element, ki ga takoj prepozna vsak gledalec, avtorska iskrenost. Če je zgodba iskrena, je že na pol poti, da bo tudi dobra. Zakaj pa nam manjka raznolikosti? Ker je premalo denarja. Žanrskih filmov, komedij, grozljivk in drugega skorajda ni, saj imajo prednost avtorski filmi, ki so središče filmske ustvarjalnosti v nekem kulturnem okolju. Pri produkciji serij pa glavno odgovornost nosijo televizije. V državah, v katerih se je javna televizija dovolj zgodaj pogumno podala v svet serij, so te uspešne. Primer so skandinavske države. Njihove javne televizije so pred leti podpisale sporazum, da bodo skupaj snemale serije za vso regijo, enkrat v enem,

Goodlifestyle.si

drugič v drugem jeziku. Mi tu zaostajamo. Od komercialnih televizij ne moremo pričakovati, da bodo gonilo produkcije kakovostnih serij, njih vodijo drugi interesi, javna televizija pa je tista, ki mora skrbeti za produkcijo kakovostnih televizijskih serij, saj je prav javni interes tisto, kar javno televizijo določa. Že čez mejo lahko vidimo, da je HTV letos na največjem festivalu serij dobila nagrado s svojo serijo – katere koproducent je tudi največja slovenska komercialna televizija –, da ne govorim o srbski javni televiziji, ki tekmuje z lokalnimi komercialnimi televizijami.

SREČA NA VRVICI IN ZVEZDICA ZASPANKA

Nataša: Velikokrat me vprašajo, kateri je moj najljubši film, a težko odgovorim. (nasmeh) To povezujem z intimnim trenutkom odraščanja v nekem času in prostoru. Pri nas vrsto let mlade generacije niso imele svojega filma, do Gremo mi po svoje, ki ga je produciral prav Danijel. No, moj film odraščanja je Sreča na vrvici. Kot otroka me je čustveno potegnil v filmski svet.

Danijel: Tudi jaz težko izberem najljubšega, ker sem kot producent sodeloval pri res veliko filmih, tako slovenskih kot tujih. Veliko me jih je tako ali drugače zaznamovalo, zato ne bi bilo pošteno, če bi izbral enega. Če odgovorim kot Nataša, pa se spomnim prvega, ki sem ga gledal v kinu. To je bil film Zvezdica zaspanka. Gre za slovenski lutkarski film, ki ga zdaj ne moremo gledati, ker obstaja v formatu, ki ga trenutno ni mogoče prikazovati. No, jaz sem takrat prvič doživel trenutek kinodvorane, teme, zgodbe na platnu. To je bilo v Kinu Triglav, ki ga že dolgo ni več. Sem s Kodeljevega, tam sem hodil v kino, to je bila vedno posebna izkušnja, operater me je včasih spustil v kabino, zelo umetelno je tudi na stekla pisal naslove filmov, ki so bili na sporedu v prihodnjih dneh. To se mi je za vedno vtisnilo v spomin.

Nataša: Lahko pa še povem, da sta me v zadnjem času zares navdušila dva filma, ki ju bomo kmalu videli v kinematografih, to sta nenadejana komedija Inventura in alter komedija v jeziku z ulice Prasica, slabšalni izraz za žensko. Gre za prvenca, ki bosta gotovo tudi domači uspešnici. Posebna filma in odlična dokaza slovenske ustvarjalnosti.

Danijel: Tudi Festival dokumentarnega filma je imel dva izjemna slovenska filma, eden je Odpuščanje, drugi pa Smučarske sanje.

15

ŠKARJE

Samo za gospode Canali · Sinonim sodobne moške poslovne elegance Piše: Aleš Čakš · Foto: arhiv Canali

Podjetje Canali sta leta 1934 v Triuggiu (blizu Milana) ustanovila brata Giovanni in Giacomo Canali, oba obrtnika, da bi v svoji krojaški delavnici krojila elegantne moške obleke, ki bi se dobro prilegale in ustrezale najbolj zahtevnim strankam.

S

koraj 90 let pozneje je Canali ena izmed prestižnejših modnih znamk, ki temelji na sodobni različici večne klasike in brezčasne elegance. Kot druge velike modne hiše iz Italije, Francije in Velike Britanije je v zadnjih letih prodiral na rastoče azijske trge – še pred koronakrizo je nove trgovine odprl v Hongkongu, Kuala Lumpurju in Penangu v Maleziji ter Šanghaju na Kitajskem, pa še eno v New Yorku na Madison Avenue.

PRVI TRG SO ZDA

Največ oblačil pri Canaliju prodajo v ZDA (okrog 30 odstotkov), sledijo azijski trgi (okrog 20 odstotkov, največ na Kitajskem), v Italiji pa prodajo okrog 10 odstotkov vseh izdelkov. Po svetu ima Canali že skoraj 240 trgovin, samo na Kitajskem v 35 mestih več kot 60. Prvo so na Kitajskem odprli leta 2002. V Italiji ima sedem tovarn, po vsem svetu pa podjetje zaposluje več kot 1500 ljudi.

Med odmevnejšimi in rahlo drugačnimi kolekcijami te znamke, ki sem jih videl v živo na tednu mode v Milanu, je bila tista iz leta 2014 (za pomlad/poletje 2015), ki jo je oblikoval Andrea Pompilio (AP). Ta oblikovalec je v klasično podobo znamke vnesel več sodobnosti v krojih, več barv, drznejših kombinacij, predvsem pa oblačila, ki so bila namenjena mlajšim poslovnežem s posluhom za zadnje trende. Oblačila so bila še naprej udobna, nosljiva, iz najboljših materialov ter mešanica modne sproščenosti in luksuza.

Letos se je Andrea Pompilio s svojo iskrivo, igrivo in nosljivo modo za moške predstavil kot oblikovalec za znamko Harmont & Blaine. Z njo je sodeloval že za spomladansko-poletno kolekcijo 2022: ustvaril je zelo nosljivo, udobno, mladostno, barvito, športno in trendovsko kolekcijo, predvsem za mlajše moške.

CANALI, JESEN-ZIMA 2022/23

16

Goodlifestyle.si

CANALI BALANCE Znamka Canali je lani na trg poslala tudi linijo moških oblačil Canali Balance. Gre za posebne kose suknjičev, telovnikov in jopičev, ki so zaradi visokotehnoloških materialov, v katerih so tudi spojine naravnih mineralov, še bolj mehki in prilegajoči se telesu.

CANALI, JESENZIMA 2022/23 Letos se je Canali na tednu moške mode (Milano Moda Uomo) s kolekcijo za jesen in zimo 2022/23 predstavil v svojem showroomu.

V zadnji kolekciji se je navdihoval v art decoju 30. let minulega stoletja, torej v neminljivi eleganci in prefinjenosti

V CANALIJU BARACK OBAMA, AL PACINO, MICHAEL DOUGLAS, ROBERT DE NIRO

V znamko Canali se redno oblači ameriški predsednik Barack Obama in več hollywoodskih zvezdnikov, med njimi igralci Antonio Banderas, Al Pacino, Robert De Niro, Nicolas Cage, Gene Hackman in Michael Douglas. Britanska revija GQ vsako leto izbere najbolje oblečene moške in prva mesta že več let zasedajo tisti, ki izbirajo elegantna, morda nekoliko bolj klasična, a hkrati možata oblačila in modne dodatke. V reviji so pred leti med drugim zapisali: Le kako bi lahko bil George Clooney kot Michael Clayton (film) bolj prepričljiv, če ne bi nosil Canalijeve obleke? V filmu Otožna Jasmin režiserja Woodyja Allena je igralec Alec Baldwin nosil Canalijeve obleke, kravate in šale.

oblačil. Pri znamki pravijo, da so izdelali oblačila za moške za vsak trenutek v dnevu, tudi za potovanja.

Mislili so na sodobnega moškega in ustvarili, denimo, suknjiče s pletenimi ovratniki in gumbi.

Oblikovalci so se navdihovali tudi v safari slogu (safari suknjiči iz kašmirja).

Pletenine so močan del njihove kolekcije: pleteni gumbi, ovratniki na suknjičih, jopice, puloverji … Barve so naravne, zemeljske, opazna je tudi vojaško zelena. Za večerno modno razpoloženje Canali za letošnjo jesen in zimo recimo predlaga žameten bomber jopič, ki se lahko kombinira s klasičnimi večernimi čevlji.

SEDEM TOVARN, 1500 ZAPOSLENIH, 1600 HLAČ NA DAN V Italiji ima Canali sedem tovarn. Podjetje po vsem svetu zaposluje več kot 1500 ljudi.

V 50. letih minulega stoletja, ko je vajeti prevzela mlajša generacija, so se lotili še izdelave srajc, kravat, pasov, čevljev, šalov, športne opreme, v zadnjih letih tudi etuijev za tablice in mobilne telefone.

Canali zdaj vodi že tretja generacija. Več kot 1300 krojačev izdela kar 1600 hlač na dan in približno 250.000 kosov oblačil na leto. Znamka še vedno daje prednost telesu prilegajočim se krojem, vrhunskim materialom (kašmir, alpaka in angora volna) ter barvam. Prestižnost se kaže tudi v cenah: obleke stanejo vsaj 1500 evrov, usnjene poslovne torbe približno 800 evrov, šali iz kašmirja okrog 200.

Goodlifestyle.si

17

Zeleno srce sredi Evrope: povsod je lepo, a doma je najlepše Med zasneženimi Alpami in Jadranskim morjem, leži simfonija čudovitih krajin, odlične hrane ter vrhunske arhitekture, nad katero se je pred leti navduševal celo Kanye West.

Zeleno srce sredi Evrope ni dom le slovenskim športnikom, raziskovalcem, poslovnežem in svetovljanom, ki se po bleščeči karieri najraje vrnejo domov, temveč se nad Slovenijo navdušujejo tudi tujci, s petičnimi okusi in zahtevami.

Srce prestolnice Ljubljana – mesto, v katerega se preprosto moraš zaljubiti, je poezija urbanosti, zgodovine in narave. Ulice, ki so jih nekdaj tlakovali stari Emonci, pod seboj še danes skrivajo neprecenljive artefakte, smaragdna reka pa se leno ovija okoli griča z Ljubljanskim gradom, ki ga je arhitekt Jože Plečnik videl kot središče urbanizma v Ljubljani. Plečnikova Ljubljana je oblikovana na moderen način, po vzoru antičnih Aten; klasične stebre, preklade, balustrade in stebriče je transformiral po svojevrstnem okusu. Njegovo arhitekturo je nedavno opeval celo ameriški glasbenik Kanye West, ki je na svojem Twitter profilu delil fotografijo knjižne naslovnice, ki jo krasi

slika Plečnikove stavbe Zacherlhaus.

Poetično stičišče se danes nadaljuje v kompleksu Schellenburg, ki je dialog dveh nasprotujočih arhitekturnih slogov. Arhitektura zgradbe Palais sledi ritmu oblikovnega jezika pripadajočega poslovnega objekta, Villa pa izraža značaj suverenega osamelca.

Obe stavbi nudita brezkompromisno vrhunsko izvedbo razkošnih stanovanj, ki so odraz premišljenosti in umetniške dovršenosti. 125 premium stanovanj pametno povezuje temelje slovenskosti in na novo opredeljuje kulturo bivanja v Ljubljani.

Bivanje na višjem nivoju V zgradbi Palais se 110 stanovanj z 2 do 6 sobami razprostira v šestih nadstropjih, na vrhu pa kot kronana lepotica sedi sedma terasna etaža oziroma penthouse.

Zunanje površine v obliki balkonov, teras in lož, stanovalcem poklanjajo zares slikovite razglede na park Tivoli, Ljubljanski grad in na urbano mesto. Pot skozi vrt nas pripelje do samostojno stoječe Ville s 15 ekskluzivnimi stanovanji, ki svoj vrhunec arhitekture razkrijejo z visokimi okni, ki zgradbo odprejo in ustvarjajo neprekinjene prehode med notranjostjo in zunanjostjo; odprti dnevni prostori in jedilnice se tako razprostirajo v zunanjost, s čimer okolica postane del stanovanja.

Zelena arhitektura V Evropi se Slovenija uvršča v sam vrh najbolj gozdnatih držav, s spodbujanjem samooskrbe in ohranjanja zdravega okolja pa skrbimo tudi za boljšo prihodnost novih generacij. Tradicija, zavezanost k trajnosti in povezanost narave s človekom, skupaj gradijo slovensko zeleno arhitekturo. Okolico kompleksa Palais in Ville Schellenburg na eni strani zaznamuje bližina zgodovinskega mesta in na drugi strani park Tivoli, ki leži ob vznožju z gozdom poraslega griča Rožnik. Zeleni vrtovi in parki v Sloveniji niso redki niti v večjih mestih, saj stanovalcem nudijo dodatno udobje.

Največji in najlepši mestni park, ki je urejen s športnimi igrišči in napravami za vadbo na prostem, botaničnim vrtom, številnimi kipi in fontanami, leži neposredno na severni strani kompleksa Schellenburg. Plečnik je v osrednjem delu parka celo uredil slikovito Jakopičevo sprehajališče znano po sijajnih fotografskih razstavah. Dobra arhitektura ne poskrbi zgolj za lep razgled, temveč tudi za dostop do urejene zelene in urbane arhitekture.

Kupci stanovanj Schellenburg so uspešni Slovenci in Slovenke Ljubljana je ljubezen na prvi pogled; mesto je slikovita mešanica arhitekturne poezije in umirjene lepote. V samem mestnem jedru se nahajajo elitna stanovanja, katerih kupci so mladi in uspešni Slovenci, ki se še posebej zavedajo moči pametnih naložb – visokokvalitetne nepremičnine so vsekakor ena izmed njih. Nepremičnine bodo na vrednosti pridobivale še naslednjih nekaj let, poleg tega pa so stanovanja Schellenburg zgrajena iz prvovrstnih materialov, imajo kakovostno fasado in kvalitetna okna, ki ustvarijo še dodano vrednost. Dobri materiali poskrbijo, da je nepremičnina energetsko varčna, potrebno pa je tudi manj dragih in nenehnih obnov. Butična stanovanja Schellenburg so zgrajena za udobje in najvišjo kakovost bivanja v sodobnem urbanem okolju – ne samo danes, ampak tudi jutri. Možnost nakupa elitne nepremičnine v Sloveniji je eden izmed razlogov, zakaj se uspešni Slovenci z veseljem vrnejo v domovino; naložba v vrhunsko nepremičnino, je naložba v svojo prihodnost.

L j u b l j a n a n e p r e m i c n i n e d. o. o.

C e s ta n a B r d o 6 9 SI-1000 Ljubl jana T 030 259 000 E n . p o d lo g a r @ l j n . s i W w w w. l j u b l j a n a n e p r e m i c n i n e . s i

AMBIENT

Luksuz v zgodovinski zgradbi V mladosti sem skoraj vsako poletje raziskovala hrvaško Istro, in ko sem prvič obiskala Rovinj, sem bila prepričana, da je to najbolj romantično mesto na svetu. Še danes šarm starega mediteranskega mestnega jedra osvoji marsikatero srce. To velja tudi za številne vlagatelje, lastnike butičnih hotelov, ki se zlijejo z okolico.

T

akšen je Spirito Santo Palazzo Storico slovenskih podjetnikov Špele in Janeza Bidovca, ki ga je arhitekturno oblikoval arhitekturni studio ADAL. Hotel je prepričal tudi stroko in prejel nagrado BigSEE Tourism Design Award 2020, ki jo podeljuje Zavod Big za najbolj inovativne in ustvarjalne ideje v kreativnem turizmu. Projekt je dober primer, kako na relativno majhnem prostoru omogočiti najvišje standarde, inovativnost in ohraniti kulturno dediščino.

V nekaj letih je postal tako priljubljen, da se je le nekaj metrov stran hotelu pridružil še manjši, Palazzetto Spirito Santo, ki zahtevne goste vabi s štirimi prestižnimi suitami.

Hotel Spirito Santo Palazzo Storico in Palazzetto Spirito Santo v Rovinju Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv Spirito Santo

20

Oblikovalski pristop je izrazito 'tailor made', po meri, a ne izključno 'custom made', pogojuje ga vseobsežna prilagoditev in ne impozicija.« Dobričičeva poudarja, da prilagoditev pogojuje kontekst, kot krojaštvo po meri, od specifičnih dimenzij prostorov, zapuščine preteklosti, okoljske, kulturne in druge družbene vrednote, ali pa čisto individualni slog naročnikov. »Rešitev je enkratna, unikatna in kompleksna, ker zahteva interpretacijo vseh omejitev kot gonilno silo in potencial oblikovanja. Butični hotel niso samo unikatni z oblikovanjem, ampak tudi s ponudbo, storitvami. Popotnik ni anonimen, ampak zaželen, skorajda družinski gost, ki spozna gostitelja, ta pa je več kot lastnik oziroma upravljavec.« Butično je integrirana rešitev vseh danih in novih komponent prostora in življenja v prostoru, pojasnjuje Dobričičeva, ki je končala študij arhitekture v Benetkah, kjer je konservatorstvo oziroma obnova stavbne dediščine ključna izobraževalna komponenta.

NARAVNI MATERIALI S PATINO

BUTIČNOST PROSTORA IN ŽIVLJENJA V NJEM Ko sta se zakonca Bidovec pred leti odločila za prenovo stare in propadajoče stavbe, ki jo sestavljajo tri hiše, sta želela čim bolj ohraniti zgodovinsko pristnost zgradbe. Stari del Rovinja je namreč od leta 1963 razglašen za kulturni spomenik, prav tako tudi na gosto grajene ozke hiše, zato mora biti vsaka prenova v skladu s konservatorskimi zahtevami. Zakonca Bidovec sta svoj projekt zaupala Saši in Stevu Dobričiču iz arhitekturnega studia ADAL in z izkušnjami jima je uspelo natančno restavrirati stavbo iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, nekoč last italijanske družine, in jo spremeniti v butični hotel. »Butičnost oziroma butične rešitve so nasprotje serijskim rešitvam, hotelskim verigam in anonimnem oblikovanju, ki ni v skladu s potencialnimi specifikami konteksta,« pojasni dr. Saša Dobričič, predavateljica in vodja podiplomskega študijskega programa Študiji kulturne de-

diščine na Univerzi v Novi Gorici. »Butičnost hotel pridobi s prijetnim in ekskluzivnim okoljem; domačim, a unikatnim.

PALAZZETTO SPIRITO SANTO

Arhitekta sta osnovala butični hotel s sedmimi dvoposteljnimi sobami različnih velikostih in vsaka soba je edinstvena. Nekatere imajo čudovito ložo, druge teraso ali kamin, vse pa so elegantno opremljene s prvotnimi elementi, kot so leseni tramovi in kamnite stene. Pri ureditvi interiera je arhitekturni studio ADAL uporabil izbrane naravne materiale, kot so kanfanarski kamen, medenina in hrastov les, ki v kombinaciji z modernimi kosi ustvarjajo prijetno harmonijo arhaičnega in sodobnega. V prefinjenih sobah je na primer restavrirana stenska freska, star istrski kamin, kot tudi moderna razsvetljava, najmodernejši stoli in mize. »Tradicionalni materiali se lepo starajo in z leti pridobivajo patino,« na vprašanje zakaj ravno ti materiali, odgovori Dobričičeva. Pri ureditvi so upoštevali načelo venustas, firmitas, utilitas (lepota, trdnost, uporabnost). »Poznavanje zgodovine, ki je oblikovala dani prostor in globoko poznavanje tradicije (tradicionalnih tehnik, materialov,

Goodlifestyle.si

V OCENI ZA SPIRITO SANTO SO V BRITANSKEM ČASNIKU THE TELEGRAPH MED DRUGIM ZAPISALI:

»Rustikalni čar skrbno obnovljenih detajlov, kot so kamnite in opečne stene, originalni vodnjak in stropni tramovi, se odlično poveže s sodobnim dizajnom pohištva, izdelanim po meri, kar ustvarja okusno in zračno vzdušje.« tipologij) ne pomeni nujno oziroma izključno strasti ali celo nostalgije do preteklosti.« Tradicija in inovacija si torej nista nujno v nasprotju, stare rešitve so lahko v dialogu z novimi, vse pa nastajajo v sodelovanju z vsemi deležniki. Za pohištvo je poskrbel njen oče Sveto Dobričič. »On ima zelo čvrsto tehnično znanje, specializiran oblikovalski jezik in posebno strast do detajlov, kar nam je omogočilo, da smo kljub raznolikim vidikom obrtnikov in izvajalcev uspešno izvedli tudi najbolj kompleksne in nestandardne rešitve.« BUTIČNE SUITE V PALAZZETTO SPIRITO SANTO Tudi pri najnovejšem projektu, le 50 metrov oddaljenem Palazzettu, je arhitekturni studio ADAL pazil, da se je ohranila zgodovinska pristnost stavbe, prav tako so

Goodlifestyle.si

uporabili le naravne materiale, večina jih je bila rekonstruirana in znova uporabljena. »A za razliko od prvega projekta, kjer je šlo za konglomerat različnih objektov, ki jih je bilo treba oblikovati kot celoto, je šlo tu za enovito tipologijo. Torej novo projektiranje in drugačne rešitve, kontinuiteto so predstavljali materiali in okvirni pristop k obnovi stavbne dediščine,« o novem projektu govori Dobričičeva. Štiri suite – Valdibora, Bregovita, Fontana in Sv. Eufemija – imajo vse čudovit pogled na morje in dostop z dvigalom iz spodnjega nadstropja, kjer je zajtrkovalnica z istrskim kaminom in prostorno teraso.

V Palazzetu je prostor pod starim vodnjakom preurejen v večnamenski prostor za zasebne dogodke, gastronomske užitke ter sprostitve telesa in duha.

PRESTIŽ BUTIČNIH SUIT

21

SALON

RDEČILO ZA LICA FLOWERSCENT, WWW.MACCOSMETICS.COM

Izbor: Alenka Birk Foto: Teotim Logar Zorn · Podlaga: instaset.eu

LOVE ME LIPSTICK RDEČILO ZA USTNICE SAKURA SZN, WWW.MACCOSMETICS.COM PULZACIJO, FOREO, DM DROGERIE MARKT

L’OCCITANE BOOSTER ZA NOČNO NEGO KOŽE OKROG OČI IMMORTELLE RESET, WWW.LOCCITANE.SI

YOUR HAIR THERAPY OBNOVITVENI REGENERATOR V SPREJU, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

SIJAJ ZA OBRAZ PETTALLIC METALLIC, WWW.MACCOSMETICS.COM

FOREO LUNA 3 ZA NORMALNO KOŽO S SONIČNO TEHNOLOGIJO, DM DROGERIE MARKT

TUŠ ZA VEKE BRUSHSTROKE 24-HOUR LINER, WWW.MACCOSMETICS.COM

UČVRSTITVENI SIJAJ FIX+ TEMPTING FATE, WWW.MACCOSMETICS.COM

GLOBINSKO ČIŠČENJE OBRAZA LIGHTFUL C3, WWW.MACCOSMETICS.COM

ERBORIAN SUPER BB KREMA, WWW.ERBORIAN.SI

MELVITA UČVRŠČEVALNO OLJE S SUPER AKTIVIRANO MOČJO, WWW.MELVITA.SI FOREO LUNA 3 ZA MOŠKE S SONIČNO TEHNOLOGIJO, DM DROGERIE MARKT

YOUR HAIR THERAPY OBNOVITVENI ŠAMPON, AFRODITA PROFESSIONAL, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

I PURPLE YOU VIJOLIČASTI BALZAM ZA LASE, AFRODITA PROFESSIONAL, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

YOUR HAIR THERAPY OBNOVITVENA MASKA, AFRODITA PROFESSIONAL, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM

22

Goodlifestyle.si

ONA NOSI

Plašč DINGEY, WEEKEND MAX MARA, 396 €

Oblači jo: Alenka Birk • Ilustracija: Izabela Arsovska

Ruta MONIKA, WEEKEND MAX MARA, 85 €

Torba SALAMONE, WEEKEND MAX MARA, 279 € Ogrlica VENAS, WEEKEND MAX MARA, 199 €

Srajca PAPAIA, WEEKEND MAX MARA, 179 €

Obleka VERUSCA, WEEKEND MAX MARA, 349 €

Hlače DERRIK, WEEKEND MAX MARA, 169 €

Krilo CARIDDI, WEEKEND MAX MARA, 285 €

Obutev KABUL, WEEKEND MAX MARA, 235 €

Ona obožuje pomlad in udobna oblači la. S ka r t ico Diners Club Goodlife lahko uresniči svoje želje.

Omogoča ji preprosto plačevanje doma, na spletu in v tujini. Svoje nakupe lahko razdeli na več delov. Čaka pa jo še posebna ugodnost pri Weekend Max Mari z 10-odstotnim popustom za celoten nakup najljubših kosov.

Za pridobitev kartice pokliče na 041 68 22 61 ali jo naroči na GOODLIFE.SI.

Goodlifestyle.si

Ona nosi »Družinske zadeve«, pravi stilistka Weekend Max Mara, Gabriella KarefaJohnson, ki jo je navdihnila garderoba njene družine. Poglobila se je v osebne arhive in ustvarila močno kolekcijo, ki slavi individualnost duha. Od geometričnih do cvetličnih vzorcev, mešanica živahnih potiskov. Kolekcija je prepojena z občutkom veselja in individualnosti. Modni dodatki dopolnjujejo igrivo razpoloženje. Klobuki iz opranega jeansa in lesene cokle dodajajo piko na i poleg torbice Pasticcino, predelane v šahovnico.

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

23

V ARENI

Za boljšo družbo Vsak mlad športnik dobro ve, kako veliko mu pomeni, če mu kakšno podjetje ponudi podporo. Ne gre za to, da bi kdo primaknil kakšen evro, temveč takšno partnerstvo zagotavlja vzajemni napredek športniku, podjetju, pa tudi družbi. Športnik je bolj motiviran, podjetje bolj prepoznavno, skupaj pa spodbujata družbo k udejstvovanju in bolj zdravemu življenju.

GENERALI PODPIRA PRIHODNOST Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Generali

T

udi v zavarovalnici Generali, zavarovalniški skupini s 190-letno tradicijo, ki letos v Sloveniji praznuje 25. leto delovanja, imajo posluh za sponzorska sodelovanja. Gradijo vseživljenjska partnerstva, ki temeljijo na spoštovanju različnosti, spodbujanju inovativnosti, usmerjenosti k trajnosti, predvsem pa timskem delu in skupnem cilju.

SOOBLIKOVALEC REGIONALNE IN LOKALNE SKUPNOSTI

Poslanstvo zavarovalnice je, da bdi nad življenji in zagotavlja večjo varnost posameznikom. »Pri odločanju za sponzorsko sodelovanje nas vedno vodi zaveza, da želimo s svojo podporo spreminjati življenja ljudi na bolje. S podporo športu spodbujamo zdrav način življenja in vrednote, ki jih s športom ljudje pridobijo. Tako tudi s sponzorstvom kulturnih projektov in institucij omogočamo dostop do umetniških in kulturnih vsebin ter skrbimo za ohranitev umetniških del vsem,« razloži Monika Povšič, vodja oddelka za tržno komuniciranje in upravljanje s sponzorstvi pri zavarovalnici Generali. »Prepričajo nas projekti, katerih cilj je pozitiven vpliv na najširši del prebivalstva ali so zaradi svoje edinstvenosti, angažiranosti, trajnosti in tradicije pomemben sooblikovalec regionalne in lokalne skupnosti. Tako zagotavljajo, da se vrednote prenašajo na naslednje rodove. Trajnost je za nas izrednega pomena!« poudari Povšičeva in to je pogosto ključen dejavnik pri sprejemanju odločitve.

LEVJESRČNO, STRASTNO SRCE

Podpirajo številne športnike, Generali je namreč generalni pokrovitelj alpske smučarske reprezentance Smučarske zveze

24

Gospodarstvo mora vračati v družbo in omogočiti razvoj potencialov za prihodnost.

To je temelj družbene odgovornosti.

Slovenije, podpornik pokala Vitranc in Grubinega memoriala, moške in ženske reprezentance rokometne zveze, Odbojkarske in Jadralne zveze Slovenije, Kolesarskega društva Rog in Pogi tima, smučarjev Štefana Hadalina in Andreje Slokar, pa tudi nogometnih klubov NŠ Mura in NK Bravo iz Ljubljane. »Med vrednotami, ki jih najbolj cenimo, so trud in trdo delo, blizu so nam tudi dobra organiziranost in jasno začrtani cilji. Vse omenjene ekipe in posamezniki to premorejo in imajo levjesrčno, strastno srce, zato nam je v veliko veselje in ponos, ko se skupaj z njimi veselimo izjemnih uspehov. So tudi ambasadorji slovenskega športa v tujini, čeprav so si med seboj tako različni.« V zavarovalnici podpirajo tako klube in ekipe s skoraj stoletno tradicijo, pa tudi

mlade ekipe ali posameznike, ki uspešno pot šele začenjajo. Povšičeva ob tem pove, da smo prav na vseh področjih delovanja družbe lahko uspešni le s skupnim dolgoročnim sodelovanjem. »Gospodarstvo mora vračati v družbo in omogočiti razvoj potencialov za prihodnost. To je temelj družbene odgovornosti.« DRAGIĆEVO IGRIŠČE, DA BI SE OTROCI VEČ GIBALI

Lani so odprli novo pametno košarkarsko igrišče v Mariboru. Naš odlični košarkar je s svojimi športnimi uspehi in plemenitimi dejanji pomemben zgled mladim generacijam. »Ponosni smo, da smo kot pokrovitelj Fundacije Gorana Dragića sodelovali pri tako inovativnem projektu. Zunanje pametno košarkarsko

igrišče združuje šport, izobraževanje in zabavo, opremljeno je z informacijskimi tablami s prikazanimi košarkarskimi vajami, številne vsebine so dostopne prek QR-kod,« razloži vodja upravljanja s sponzorstvi pri zavarovalnici Generali. Cilj projekta je povabiti čim več otrok nazaj na igrišča, prek aktivnosti pa vključiti še širšo skupnost. »Tudi letos bomo z Gogijem združili moči, da bi omogočili enake možnosti za ukvarjanje s športom za vse otroke.« V okviru globalne iniciative The Human Safety Net (THSN) in v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so lani petim otrokom iz socialno šibkih okolij omogočili, da so se udeležili sedemdnevnega Košarkarskega kampa Gorana Dragića v Laškem. Iniciativa oziroma mreža THSN vključuje tudi slovenske zaposlene v zavarovalnici Generali in spodbuja k prostovoljstvu. »Ne gre zgolj za finančno pomoč otrokom iz socialno šibkejših okolij, pomoč v obliki prostovoljske pomoči pri učenju ali donacijo materialnih dobrin, temveč želimo družine tudi opolnomočiti, da prebrodijo težko situacijo in jim pomagamo pri ustvarjanju boljše prihodnosti.« VSESPLOŠNA DOBROBIT ZA SKUPNOST

Ne le zavezanost k trajnostnemu delovanju, za zavarovalnico je pomembna tudi ohranitev naravne in kulturne dediščine. »V Volčjem Potoku smo poleti 2020 spodbujali optimizem z drevesom optimizma, na katero so lahko obiskovalci obesili svojo dobro misel. In k akciji smo povabili še raperja Trkaja,« opiše enega od projektov Povšičeva. Spodbujajo tudi kulturnike in vsako leto se v Generali galeriji na Dunajski 63 v Ljubljani zvrstijo razstave slovenskih umetnikov. »Veliko nam pomeni sprejemanje različnosti, saj nas vse bogati, zato želimo tudi v kulturi podpirati različne vsebine. Sponzorsko ali z donacijami podpiramo številne druge ustanove, projekte, posameznike: denimo SNG Drama Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana, Avditorij Portorož, Gledališče Koper in Siti teater.«

Goodlifestyle.si

KOŠARICA Izbor: Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev SON

ČNA

VEČ

NZ -BE DES E C ER .SI AM RCE KAP 2 EVRA A ME K 7 M , Š O 33 MO TOC .AU A N VI RGO E-T

OČ ALA MO RAY D EL J NA ACK BAN, WW W.R AYBAN .CO M

ROSE GOLD MANŠETNE PANORAMA, FOPE VEČ NA MALALAN.EU ŽENSKA MAJICA AMG 56,27 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

MO ŠK MER I EAU D E CED ES-B PARFU M E E-TR N Z, 5 GOV 67,55 E 0M VRA L INA .AU TOC OM MER CE.S I

ŠPORTNI COPATI GUCCI, 720 EVROV GUCCI.COM

NAKUPOVALNA TORBA MERCEDES-BENZ 19,06 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

ODIŠAVLJENA SVEČA FORNASETTI 251 EVROV FARFETCH.COM M KO TIS PO AS AT M AV I.CO KR CC GU OV

VR

0E

9 I, 1 CC

GU

PAMETNI TELEVIZORJI SAMSUNG BODO TUDI V SLOVENIJI PONUJALI HBO MAX, PLATFORMO ZA ZABAVNE PRETOČNE VSEBINE.

26

Goodlifestyle.si

s.Oliver SLO d.o.o., Stritarjeva ulica 7, 1000 Ljubljana

comma-fashion.com

NA NOŽ

Restavracija Strelec L

jubljanski grad že dolgo ni več le destinacija čudovitega razgleda, mnogi se tja odpravijo na veličastno gurmansko razvajanje, primerno za grajsko gospodo. V Stolpu Strelcev z umetniškimi zidnimi poslikavami, ki stoji tik ob vhodu na grajsko poslopje, domuje restavracija Strelec, v kateri kulinarične mojstrovine ustvarja vrhunski kuharski mojster, chef Igor Jagodic z ekipo. Restavracija je bila nagrajena z Michelinovim priznanjem »The Plate«, že drugo leto zapored je osvojila 4 kape in 17 točk po kulinaričnem vodniku Gault & Millau.

Prefinjene avtorske jedi iz lokalnih in sezonskih sestavin vam bodo postregli v čudovitem ambientu grajskega stolpa, v toplih dneh pa na terasi na obzidju ljubljanskega gradu.

JAGODIC, GRAJSKI CHEF

CHEF IGOR JAGODIC Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv restavracije Strelec

Igor Jagodic je uveljavljeno ime v slovenski kulinariki. Izkušnje je nabiral pri najbolj znanih mojstrih slovenske in svetovne kulinarike, kot so mojster francoske haute cuisine Alain Ducasse, slavni Rene Redzepi iz danske Nome in eden najboljših nemških chefov Nils Henkel. Za svoje kreacije je Jagodic dobil že zavidljiv seznam odličij, od zlate in srebrne medalje na Intergastri, srebrne medalje na Global chef Challenge, dve srebrni medalji na kuharski olimpijadi v Erfurtu, bronasto pa je dobil na tekmovanju Expogast Culinary World Cup v Luksemburgu.

JAGODE, BEZEG IN ČOKOLADA BEZGOV SORBET: 500 ml mleka 30 g glukoznega sirupa 5 g stabilizatorja 25 g mleka v prahu 375 ml bezgovega sirupa 500 ml jabolčnega soka 250 g grškega jogurta 2 g vitamina C 5 ml limoninega soka KOMPOT (GOZDNIH) JAGOD: 30 ml bezgovega sirupa 30 ml vode 35 g sladkorja 100 g (gozdnih) jagod BROWNIE: 225 g masla 275 g temne čokolade 70% 400 g sladkorja 5 jajc 200 g moke 5 g soli (za model 20x30 cm) ZA OKRAS: Sveže bezgovo cvetje Ocvrti bezgovi cvetovi

28

Mleko segrejemo na 84°C, dodamo glukozo, mleko v prahu in zmiksamo, da se stopi.

Dodamo vse drugee sestavine, zmiksamo in postavimo v hladilnik čez noč.

Naslednji dan vse še enkrat zmiksamo in nalijemo v stroj za izdelavo sladoleda.

Zmiksamo sirup in sladkor ter pustimo stati eno uro. Nato zavremo in pustimo stati čez noč.

Precedimo in prelijemo prek jagod. Pasteriziramo.

Pečico segrejemo na 150°C. Maslo, sladkor in čokolado stopimo nad soparo.

Nežno umešamo jajca, ki smo jih stepli v trd sneg.

Nato umešamo še presejano moko in sol.

Nalijemo v model, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 20 do 25 minut (masa se mora strditi, na sredini mora biti še malo mehka).

Ohladimo in narežemo.

Goodlifestyle.si

V začetku aprila v restavraciji Strelec pripravljajo poseben kulinarični večer, na katerem se bo kot gostujoči chef predstavil Marijo Curić iz restavracije 360 v Dubrovniku, ki se lahko pohvali z Michelinovo zvezdico. Curić se je učil pri velikih chefih, kot so Claude Bosi, Brett Graham, Philip Howard, Yu Sugimota, Marcus Wereing, Enrico Bartolini. V svojih jedeh si želi dalmatinsko kulinariko predstaviti v modernejši različici, ki temelji na francoski šoli. Vsaka Curićeva jed je spretna igra kontrastov in tekstur, ki mu jo omogočajo lokalne sestavine.

Skupaj s chefom Igorjem Jagodicem bosta pripravila šesthodni meni.

Še pred začetkom epidemije je bil v mednarodnem gastronomskem vodniku Gault & Millau 2019 izbran za chefa leta. Prepričal je s krožniki, ki ponazarjajo stičišče med Alpami, Jadranom in Panonijo, na njih pa se nežno, a prepričljivo prepletata tradicija in sodobnost. Chefova filozofija priprave sodobnih jedi iz sezonskih sestavin je prepričala z živimi barvami, spoju različnih arom in okusov, polnih življenjske radosti. Takšne so tudi jedi, ki jih Jagodic pripravlja v restavraciji Strelec – ne le estetsko, dovršene so tudi v okusu. Eden ključnih elementov pri ustvarjanju jedi v kuhinji so vonji in okusi lokalnih sestavin dobaviteljev, s katerimi je Jagodic vsak dan v stiku. S tistim, kar ima na voljo, pogosto gre za preproste domače sestavine, kot sta denimo rdeča pesa ali bezeg, chef v Strelcu ustvarja prave umetniške miniature. Izbrano zelenjavo obdela z različnimi tehnikami, se poigrava s teksturami, jo uporabi še za sladico, a vedno v spoštovanju do sestavine in tradicije slovenske kulinarike. Posebej za Goodlife je pripravil dva recepta za sladici, v katerih boste prepoznali njegov estetski slog, pa tudi raznovrstnost in večplastnost okusov.

Goodlifestyle.si

SORBET RDEČE PESE IN MALINE, SIVKINA PENA, BELA ČOKOLADA GANACHE JOGURT, PASIJONKA: 300 g bele čokolade 250 g jogurta

Jogurt segrejemo na 80 °C, prelijemo po čokoladi in emulgiramo. Ohladimo.

SORBET PESE: 180 g pese, olupljena in narezana na kocke 500 ml vode 15 g praha rdeče pese 50 g sladkorja 10 g glukoze 110 g malina pireja 50 g malin 1 list želatine

Peso in vodo zavremo, kuhamo, da voda povre na 300 ml. Zmiksamo. Dodamo druge sestavine in znova zmiksamo.

Segrejemo, a pazimo, da ne zavre. Dodamo dobro namočen list želatine.

Nalijemo v stroj za izdelavo sladoleda.

MOUSSE SIVKE: 150 ml mleka 75 ml smetane Sivka (mleta) 35 g sladkorja 1/2 l želatine

Mleko, sladkor in smetano zavremo, dodamo sivko, odstavimo in pustimo stati pet minut.

Precedimo in dodamo stopljeno želatino.

Nalijemo v sifon, dodamo dve do tri bombice in ohladimo.

Nabrizgamo.

LEŠNIKOV DROBLJENEC: 65 g moke 95 g sladkorja 60 g masla 45 g narezanih lešnikov 65 g mletih lešnikov Limonina lupina

V kotličku umešamo maslo, moko, sladkor, mlete in sekljane lešnike.

Namažemo na peki papir in pečemo v pečici na 150°C, ohladimo in zdrobimo (lahko kar z rokami ali z valjarjem).

29

ART

Samosvoja umetnica in popotnica Piše: Aleš Čakš · Foto: Janko Dermastja DONACIJA METKE KRAŠOVEC V NARODNI GALERIJI Metka Krašovec (1941–2018) je ena najvidnejših slovenskih umetnic. Drzna, samosvoja, zelo drugačna. Leta 2016 je Narodni galeriji v Ljubljani podarila 251 del iz svojega obsežnega in raznovrstnega opusa. Narodna galerija je dobila neprecenljivo zbirko, ki izkazuje veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke skrbnici najdragocenejše umetnostne dediščine pri nas. Umetnica ob daritvi ni imela zahtev, slike je podarila zato, da bi jih stroka lahko raziskovala.

SLIKE IN POEZIJA

Slike Metke Krašovec po njeni smrti na slovenskem trgu dosegajo visoke cene (nad 20.000 evrov). A umetnica je naslikala tudi veliko manjših akvarelov, ki so bili cenovno dostopni skoraj vsakomur.

li, risbe s peresom, ogljem, svinčnikom ali flomastrom in drobne risbe z bleščicami v mešani tehniki.« Predstavitev donacije, je pojasnila Barbara Jaki, so pospremili s tretjim velikim umetnikom: Radkom Poličem - Racem. »Dobri odzivi obiskovalcev na cikel Kustos za en dan, na katerem različni strokovnjaki, ki niso umetnostni zgodovinarji, predstavljajo izbrana dela iz zbirke Narodne galerije, so nas opogumili, da smo mu zaupali izbor risb Metke Krašovec in interpretacijo poezije Tomaža Šalamuna.«

1.

Na razstavi – na ogled je do 8. maja letos – so predstavljene manj znane umetnine iz opusa Metke Krašovec; komorna in intimna dela, v katerih se zrcali bistvo njene umetnosti. Izpostavljenih je 42 risb in ena slika iz donacije. Izbor se navezuje na čutno poezijo Tomaža Šalamuna, življenjskega in ustvarjalnega sopotnika Metke Krašovec.

Izbor risb in pesmi so v Narodni galeriji zaupali poznavalcu in občudovalcu slovenske poezije in slikarstva Metke Krašovec, igralcu Radku Poliču - Racu. Razstava je obogatena še z interpretacijami pesmi Radka Poliča Raca, ki jim obiskovalec lahko prisluhne z avdiovodniki (ti so na izposojo v galeriji ali prek QR-kode s pametnimi telefoni).

2.

BARBARA JAKI O LIRIČNI RAZSTAVI Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je odprtje razstave med drugim pospremila z besedami, da je v tej kulturni ustanovi uveljavljena praksa, da umetniške donacije predstavijo javnosti na razstavi in v spremljevalni publikaciji. »Po veliki pregledni razgrnitvi ustvarjanja Metke Krašovec v Moderni galeriji leta 2012 ter več drugih predstavitvah v Ljubljani, Mariboru in drugod smo se znašli pred dilemo, kako pripraviti razstavo. Želeli smo se osrediniti na tisti del njenega opusa, ki je bil najmanjkrat razstavljen in zato širši javnosti najmanj znan, hkrati pa gre za dela, ki so komorna, najintimnejša in v katerih se najbolj zrcali ključ umetnosti Metke Krašovec. To so barvno reducirani, skoraj monokromatski akvare-

30

»Pesmi in risbe je Rac za razstavo izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, zato si tudi v katalogu sledijo očiščene muzejske faktografije, brez naslovov, tehnike, mer in datacij. Obiskovalec lahko ob vsaki risbi prisluhne posnetim Racevim interpretacijam posebej izbranih Šalamunovih pesmi in poglobljeno doživi novo, neke vrste celostno umetnino, delo treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov, ki svoje talente zrcalijo in oplajajo v kalejdoskopskem prepletu izrazov.«

1. Metka Krašovec, Brez naslova, 1986, barvni svinčniki, papir, Narodna galerija, donacija Metke Krašovec © Narodna galerija 2. Metka Krašovec, Soba (Vrata, miza, stol), 1973, akrilna tempera, platno; Narodna galerija, donacija Metke Krašovec ©Narodna galerija

3.

3. Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir, Narodna galerija, donacija Metke Krašovec © Narodna galerija

Goodlifestyle.si

Delo d.o.o., Likozarjeva ulica 1, SI 1000 Ljubljana

Nedeljske novice so tednik, v katerem vsak četrtek razkrivamo ozadja aktualnih zgodb, se pogovarjamo s slavnimi, delimo uporabne nasvete in navdihe, osvetljujemo korenine običajev in tradicij, raziskujemo misterije ter vas zabavamo z ugankami in družabno kroniko. Kdo pa pravi, da morajo biti sproščene, razvedrilne vsebine rezervirane le za nedeljo? Z Nedeljskimi novicami je lahko nedelja prav vsak dan.

Tednik, sproščen kot nedelja.

ART

Spomladanski vrhunci v Cankarjevem domu MAGUY MARIN: MAY B Maguy Marin, koreografinja, je leta 1981 za May B izumila gibanje, ki je na meji gledališča in plesa. Suvereno se igra z elementi obeh medijev in preplete svoj jezik v nekakšno »mejbijevščino«. May B je zgodba, ki izhaja iz obdobja, preden je obstajal čas. Njena izpovedna moč se skriva v sposobnosti pripovedovanja zgodb o ključnih obratih v življenju vsakega; rojstvih, smrtih, otroštvu, staranju. Je povest telesa in povest o telesu, ki v nasprotju s klasičnim gledališkim pripovedovanjem sproži pronciljivo in humorno obliko potepanja po različnih časih in prostorih. Glasba: Franz Schubert, Gilles de Binche, Gavin Bryars. Gallusova dvorana, 31. maj

Foto: Herve Deroo

Piše: A. Č.

Zoran Didek, Vrbe ob Savinji, 1935, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

ORQUESTA AKOKAN Naravnost iz Havane! Kubanski Orquesta Akokán je vroči sestav globoko občutenega mamba, ki zajema najboljše iz velikih zgodovinskih poglavij zvrsti, kot so jih v 40-tih in 50-tih letih pisali Benny Moré, Pérez Prado in ansambli banda gigante. Sestavlja ga cvet kubanskih glasbenikov, mladih in starih, pod vodstvom energičnega pevca Joséja »Pepita« Gómeza. Svoj album so posneli v legendarnem studiu Estudios Areito pod budnim očesom producenta Jacoba Plasseja (Chulo Records), z zanosnimi aranžmaji Michaela Eckrotha.

Razgrete in izurjene pihalce in tolkalce poznamo iz zasedb, kot so Irakere, NG La Banda in Los Van Van. Trdoživo in preizkušeno glasbeno strukturo zvrsti son cubano in mambo slavijo in posodabljajo s sintezo polnovrednih kompozicijskih slogov od Havane do New Yorka in naprej. Gallusova dvorana, 28. maj

Foto: Adrien HG. Tillman

ORKESTER DOBE RAZSVETLJENSTVA

in utrinki iz vsakdanjika ter uglasbena v vznemirljivi mešanici jazza, soula, bluesa, gospela in popa. »Ko komponiram v glavi, vse skupaj nastane samo z glasom in klavirjem ter se od tam razvija naprej. Dobro se je vrniti k ritmom in slogom, globokim občutjem ter metodi komponiranja, s katero svojo glasbo peljem od začetka do konca.«

GRAMMYJEVEC GREGORY PORTER

32

Gregory Porter je eden najbolje prodajanih glasbenikov. Po vseh celinah razprodaja koncertna prizorišča in ohranja status najuspešnejšega vokalista sodobnega jazza na svetu.

Gallusova dvorana, 18. maj

Pronicljiv interpret intelektualnega pristopa in mojster med poustvarjalci nemškega klavirskega repertoarja, utemeljitelj komornega orkestra Cappella Andrea Barca, sir András Schiff, v zadnjem desetletju raziskuje avtentične zvoke fortepiana, katerega prosojnost in naravno ravnovesje sta prepričala svoj čas sicer velikega dvomljivca. Za služenje glasbi povzdignjen v viteški red (2014) ter nedaven dobitnik zlate medalje Fundacije Mozarteum in zlate medalje Kraljeve Filharmonične družbe, je suveren tudi v dvojni vlogi solist-dirigent. Kot umetniški vodja sodeluje z Orkestrom dobe razsvetljenstva, izvirnim in v svoji konceptualnosti inovativnim orkestrom, ki z veliko navihanosti spaja poustvarjalno prakso in intelektualno muzikološko stroko ter ruši stereotipne podobe klasičnega glasbenika. Dirigent in solist: András Schiff fortepiano, program: Ludvig van Beethoven, Joseph Haydn.

Gallusova dvorana, 1. junij.

RAZSTAVA IZVEN OKVIRJA Razstava umetnosti tridesetih let 20. stoletja je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Predstavlja skupino Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (Neodvisni), katere delovanje pomeni pomemben

Foto: Emma-Jane

Foto: arhiv izvajalca

Eden najboljših vokalistov našega časa, dvakratni grammyjevec in pevska senzacija Gregory Porter je izdal dolgo pričakovani šesti studijski album All Rise (Blue Note). Po albumu Nat King Cole & Me iz leta 2017, s katerim je počastil vzornika, se z novo izdajo vrača h kantavtorstvu. V petnajstih skladbah podaja odkritosrčno izpoved; besedila so prepredena z življenjsko filozofijo

del slovenske likovne umetnosti 20. stoletja.

Skupino je sestavljalo 14 najpomembnejših slovenskih umetnikov, med drugimi Zoran Mušič, Marij Pregelj, France Mihelič, Stane Kregar, Boris in Zdenko Kalin ter Nikolaj Pirnat. Neodvisni so izstopali iz povprečja takratne umetniške produkcije, odlikovali so jih spretna in premišljena strategija razstavljanja, komuniciranja z javnostjo ter samozavesten nastop. Na razstavi bodo predstavljena zlasti slikarska in kiparska dela avtorjev, ki so delovali v tej skupini. Osrednja nit razstave bo predstavitev obdobja, kulturnega, umetniškega in družabnega življenja ob delovanju Kluba neodvisnih, v tridesetih in prvi polovici štiridesetih let 20. stoletja, s poudarkom na Ljubljani, a v povezavi z drugimi središči, kot so Zagreb, Maribor, Ptuj, Celje, kjer so umetniki tudi delovali. Galerija CD, 21. 4. do 2. 10. 2022

Goodlifestyle.si

34

Goodlifestyle.si

POBEG

Najlepše mesto na svetu BENETKE · LA GRANDE BELLEZZA* (*VELIKA LEPOTA) Piše: Aleš Čakš · Foto: Aleš Čakš

K

liše? Morda. A v primeru Benetk me to ne zanima.

Nisem videl malo sveta, Evropa pa je sploh moja celina. Zato z lahkoto zatrdim, da so, seveda zame, najlepše mesto na svetu – Benetke. Tako sem se dokončno odločil leta 2018, ko sem sredi decembra v mrzlem, a sončnem dnevu brez oblačka na nebu ob Baziliki svete Marije Zdrave (Basilica di Santa Maria della Salute) gledal čez morje proti Trgu sv. Marka. Ta pogled mi je za vedno ostal v spominu.

Tudi moj nedavni obisk Benetk je to zgolj potrdil. Spet sem stal tam in spet sem bil kot začaran. Pa ni bilo brezhibno vreme. Pogledi proti Trgu sv. Marka, proti kanalu Grande in v neskončnost morja so osupljivi. Vsako leto se lahko vračam v to mesto neštetih ulic in uličic, brezmejne mistike, mostičkov, kanalov, gondol, starih hiš, ki se vzpenjajo iz vode … pogledov, ki zares jemljejo dih.

PEŠ DO BISEROV MESTA

La Cantinetto, manjši lokal z izbranimi vini in najboljšimi mesninami (mortadela, pršut iz Parme, slastni tapasi …).

Poleg italijanskih vin se da v La Cantinetti (Campo San Giacomo da l’Orio 1658) kupiti tudi izbrana slovenska vina, denimo vinarjev Radikon in Škerlj.

Za spanje v luksuznih in najbolj znanih hotelih v mestu – Danieli in Cipriani – ne bom imel nikoli dovolj denarja, lahko pa si denimo privoščim hotel Bauer (tudi pet zvezdic), ki je z ene strani, te, ki gleda proti kanalu Grande, videti kot srednjeveška palača, z druge, v notranjosti mesta, pa kot socialistična zgradba. Pred leti ga je s svetili opremila tudi slovenska industrijska oblikovalka Lara Bohinc. Ali pa Al Duca di Venezia, zelo klasično opremljen hotel, tak, kot pač mora biti v Benetkah. Od vsega v njem sta me najbolj navdušila razkošna kopalnica z dvema lijakoma in marmor. In jasno, vsa svetila in luči so izdelani iz muranskega stekla.

T FONDACO DEI TEDESCHI BY DFS

Kakšen privilegij, da je Ljubljana le dve uri in pol stran od tega veličastnega mesta umetnosti, kulture, nekoč dela svilne poti, ki je vodila vse do Kitajske in se je v Benetkah pravzaprav začela. V Benetkah se najraje gibam peš.

Z gondolo in vodnim taksijem se še nisem peljal, z vaporetom pač. A največ doživetij, utrinkov, posebnosti in skrivnosti človek v tem mestu vidi med pohajkovanjem po trgih, ulicah, mostovih. In ko te večurno potepanje utrudi, te pričakuje neskončno število lokalov, restavracij, oštarij z italijanskimi specialitetami. Na zadnjem potepanju sem odkril verigo Majer, še posebej sem si zapomnil

Goodlifestyle.si

Benetke premorejo tudi eno najlepših nakupovalnih galerij, kot T Fondesco dei Tedeschi by DFS pravijo Benečani. In res je ta meka dragih nakupov videti kot galerija, ne kot poceni šoping center. Jasno, v več nadstropjih, ki so vsa kot lože v gledališču, se bohotijo največje modne znamke na svetu: Dior, Fendi, Bottega Veneta, Prada, Yohji Yamamoto, Moncler, Tom Ford, Gucci, Salvatore Ferragamo … A to še ne pomeni, da je v galeriji vse najdražje. Ne nazadnje lahko v ličnem lokalu v pritličju spiješ izvrsten espreso (Illy) za dva evra.

35

POBEG

VELIČASTNI CANALE GRANDE

36

Goodlifestyle.si

GONDOLE – PONOS BENETK

ČEŠNJA NA TORTI … … je muzej Peggy Guggenheim. Peggy Guggenheim Collection je muzej sodobne umetnosti ob Velikem kanalu. Ime je dobil po ugledni zbiralki umetnin in mecenki umetnosti Peggy iz znamenite newyorške družine Guggenheim. Tisti Peggy, ki je odkrila abstraktnega umetnika Jacksona Pollocka.

Muzej je med najbolj obiskanimi znamenitosti v Benetkah, z njegove terase pa je eden najlepših razgledov v Benetkah. Muzej je v palači Palazzo Venier dei Leoni iz 18. stoletja. V njej je Peggy Guggenheim tudi živela.

A čeprav so Benetke najlepše mesto na svetu, v njem ne bi živel. Ker mi potem ne bi več pomenile to, kar mi pomenijo zdaj.

DOBRO MESTO

Ljubljana ROMAN URANJEK je navdušen nad slovensko prestolnico Foto: arhiv gosta Roman Uranjek je poseben umetnik. Član skupine Irwin med drugim že od leta 2002 vsak dan ustvari eno umetnino, ki vsebuje križ. Križi so močan del njegove umetniške ikonografije. Je zelo dober poznavalec svetovne umetniške scene in trga umetnin. Ena od njegovih zadnjih stvaritev so preproge, ki jih soustvari s kupci. Po večini gre za večje preproge, ki so narejene v Sarajevu iz posebne, močne volne, motive pa zriše Roman Uranjek. Tudi na njih so pogosti križi, jeleni in grafični liki.

3

Preprosto rad ima Ljubljano. In ni edini, že trije gosti v rubriki Dobro mesto so izbrali slovensko prestolnico. Ne brez razlogov … A. Č.

1

4

6

1

Moj naj predel je ...

2

Najlaže se je gibati …

3

V mestu je treba nujno videti …

4

Gurmanske poslastice so …

5

Najznamenitejši hotel v mestu …

6

Posebnost mesta pa je ...

… tržnica, še posebej ob sobotah, ko pod arkadami tečejo zanimivi pogovori v dobri družbi. In ne pozabimo, s tem velikopoteznim projektom si je Jože Plečnik nakopal največji očitek ljubljanskih meščanov – da je ta arhitektura tujek v baročni Ljubljani.

… solnograški žličniki v gostilni Pečnikar. To je že skoraj pozabljena sladica naših starih staršev in izhaja iz Salzburga. Drugo omembo pa si prisluži klobasa kožarica, ki jo lahko pokusimo v Gostilnici 5-6kg. To je prav tako jed naših prednikov.

38

4 … peš, še zlasti če stanuješ v središču mesta in se vračaš domov ob zgodnjih jutranjih urah v vinjenem stanju. Kot je napisal nesmrtni Blaž Ogorevc: »Dom je prostor, kamor se zatečeš, ko zaprejo vse gostilne.«

… Vander, še zlasti zato, ker so moj nekdanji atelje spremenili v eno od njihovih sob.

… umetniško kolekcijo 2000+ v MSUM na Metelkovi. To je bila prva kolekcija vzhodnoevropske umetnosti na svetu in je dala identiteto regiji, v kateri živimo.

… ljubljanski otok, kajti malokdo se zaveda, da sta grad in Stara Ljubljana na otoku, ki ga zamejuje na eni strani Ljubljanica, na drugi pa Grubarjev prekop.

Goodlifestyle.si

Razmišljate o prihodnosti?

Soustvarjajte jo!

TUCSON Plug-in Hybrid, KONA Electric in IONIQ 5.

vozila iz zaloge Prihaja novo obdobje mobilnosti v katerega vas Hyundai popelje s tremi najsodobnejšimi modeli. Popolnoma električni IONIQ 5 ima streho s sončnimi celicami, ki daljša doseg vozila, medtem ko se KONA Electric ponaša z izjemnim dosegom do 484 km* z enim polnjenjem.

TUCSON Plug-in Hybrid ponuja povsem električno vožnjo s pritiskom na gumb, za daljše poti pa poskrbi še učinkovit bencinski motor. Vsi so zasnovani tako, da vam omogočajo suveren način premikanja v prihodnost.

Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje.

Električna mobilnost je šele začetek.

Povprečna poraba goriva: 0,0 – 1,383 l/100 km, emisije CO2: 0,0 – 31,40 g/km.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. *Doseg glede na WLTP cikel. Doseg se lahko nekoliko razlikuje glede na razmere na cesti, način vožnje in temperaturo. Odvisen je tudi od vrste pnevmatik, s katerimi je opremljeno vozilo.

Moč njene večne svetlobe

Sijaj kar traja in traja …

Immortelle, prepojena s silno energijo sončne svetlobe, razkriva svojo moč za povečanje sijaja vaše kože.

Odkrijte Booster za nočno nego okrog oči Immortelle Reset za svež in spočit pogled – vsako jutro.

loccitane_si

www.loccitane.si

loccitaneslovenija