GOODLIFE 56, zima/winter 2021

Letnik 13, Številka 56 Z ima 2021

PO VSEBINI

Letnik 13 / Številka 56 / Zima 2021

8

»Obisk muzeja in galerij je vedno čas za razmislek o naši preteklosti, pogled na sedanjost, morda slutnja o prihodnosti«, Blaž Peršin, direktor MGML

24

30

UM-NO . Mitja Meršol, nekdanji odgovorni urednik časnika Delo, o usodi medijev

32

AMBIENT . Hotel Grand Koper, interier leta 2021 v Sloveniji

35

POBEG . Kanadsko gorovje

38

DOBRO MESTO . Ljubljana . Maja Uran Maravić, strokovnjakinja za turizem

NA NOŽ . Chef Blaž Derlink in sommelier Marko Koren, Vila Planinka

39 28

8

PLATNO . Eduard Čehovin, grafični oblikovalec

16

DUEL . Tomi Meglič (Siddharta) vs. Bojan Cvjetićanin (Joker Out) o glasbeni industriji

20

E-SVET . M soseska, spletna televizija

INTERVJU . Blaž Peršin, kulturni menedžer, direktor MGML

12

18

GOODLIFE POSLOVNI KLUB

POD ŽAROMETI . Novi terenci

32

35

FENOMENI . Industrija kave

Goodlifestyle.si

5

UREDNIŠKA BESEDA

Sam doma L

učke v Ljubljani so prižgane. Mali in veliki otroci so potešeni. Prestolnica sije, praznično razpoloženje se stopnjuje, epidemija gor ali dol. Nakupovalni centri se polnijo, ljudje s čedalje večjo naglico drvijo po trgovinah s seznami daril in pismi otrok Božičkom in dedkom Mrazom. Spet smo v tistem obdobju, ko te (odrasli) ljudje med pogovorom sprašujejo, kje boš za novo leto.

Mar je odraslemu človeku res (še) pomembno, kje bo za novo leto? Ali imata nakupovalno drvenje in mrzlica v današnjem času sploh še kakšen pomen? Razumem veselje otrok, njihova pričakovanja, prav tako je razumljivo navdušenje staršev, ki otrokom v »prazničnem« decembru na obraze narišejo nasmeh. Nikakor pa ne razumem starejših, ki divjajo za darili in se dobivajo na kuhanem vinu in klobasah na stojnicah za hitre, plehke »čveke«.

V čem je težava? Da se ljudje ne poslušajo več zares, da postajajo, postajamo čedalje bolj egoistični, zaverovani vase in v svoje želje, cilje. Nas drugi sploh zares zanimajo? Mar ni globok in iskren pogovor s prijatelji vreden več kot obdarovanja z velikokrat nedomišljenimi darili? Saj nimam nič proti darilom, res ne, a zanje je čas vse leto. Sam se prej razveselim pozornosti, ko jo najmanj pričakujem.

Foto: Matevž Kostanjšek

Še najmanj pa razumem čredni nagon. V decembru malodane vsi počnejo iste stvari. V tem ni nič posebnega, unikatnega. Jaz bom uresničil eno od svojih želja: sam bom doma za silvestrovo. Brez histerije, brez pričakovanj, ob soju sveč, dobri glasbi z gramofona in kozarcem dobrega slovenskega vina. Sam s sabo, v mislih z ljudmi, ki jih imam rad. Prvi januar ni nič drugačen od 31. decembra.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 56, zima 2021 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Aleš Čakš, Kaja Komar, Primož Korošec, Leja Kovačič, Manja Kovačič, Teotim Logar, Mitja Meršol, Miran Varga Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I design Naslovnica: interier hotela Grand Koper, AKSL arhitekti Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19A, SI-1000 Ljubljana ISSN 1855-6957

KOT OBISK V ORDINACIJI, TODA NA DALJAVO! SKENITE ZAVAROVANJE E-ZDRAVNIK

UGODNOST premija za prvo zavarovalno leto samo 1,59 EUR na mesec

Revija Goodlife izide štirikrat letno.

vz-ezdravnik (90x140mm).indd 1

6

29. 11. 2021 11:36:57

Goodlifestyle.si

INTERVJU

Muzeji in galerije so kot romarske poti BLAŽ PERŠIN • Kulturni menedžer, direktor Mestnih muzejev in galerij Ljubljana

»Če je umetniški izdelek dober, preživi čas in svojo vrednost tudi podeseteri.«

Piše: Kaja Komar • Foto: Mateja Jordovič, Miran Kambič

Blaž Peršin, po izobrazbi pravnik, je velik ljubitelj in poznavalec umetnosti. Ko je Mestna občina Ljubljana konec leta 2009 ustanovila javni zavod Muzeji in galerije mesta Ljubljane (MGML), je prevzel mesto vršilca dolžnosti direktorja, kmalu pa postal direktor. Da funkcijo opravlja več kot uspešno, potrjujejo nagrade, ki jih je dobil za svoje delo, še bolj pa dejavnosti zavoda, ki jih je vsako leto več. Letos so svoje institucije dopolnili s prenovljeno Cukrarno, novim slovenskim prostorom za produkcijo in predstavitev sodobne umetnosti.

Kako ste se kot pravnik znašli v kulturnem menedžmentu? Živel sem v okolju, ki je bilo prežeto z umetnostjo. Moj oče je bil akademski slikar (France Peršin, op. a.), moji prijatelji iz študentskih časov so bili umetniki. Že takrat sem jim pomagal organizirati razstave, predstave in spoznal sem, kaj je tisto, kar umetnik želi in potrebuje.

In kaj je to?

Potrebuje zaslombo in uvid v to, v kakšnem prostoru pravzaprav je. Umetnik sicer obravnava družbene kontekste, vsaj sodobne umetniške prakse so precej družbeno angažirane, vendar znanja, kako bi prišel do sredstev, pogojev, infrastrukturnih resursov, nima. Ne gre le za denar, več različnih dejavnikov pomaga določeno prakso spraviti v življenje, na višjo raven. Hkrati pa je za dober kulturni menedžment zelo pomembno, da dobro poznaš umetnost.

V zadnjih letih se je pri nas na tem področju precej spremenilo. Nastale so številne nevladne organizacije; pred 30 leti jih je bilo morda šest, sedem, zdaj jih je več sto. Institucije se spreminjajo, čas se spreminja. Ker delujejo na precej konkurenčnem trgu, se morajo znajti tudi v menedžmentu.

8

Pa vendar študij kulturnega menedžmenta pri nas še vedno ne obstaja.

Prepričan sem, da bi bilo zanimanje zelo veliko, če bi se pojavil. Že nekaj časa se pogovarjamo, kako bi bilo najbolj pametno organizirati študij. Morda prek AGRFT, kjer imajo določene izkušnje s produkcijo, vendar le, če bi zajeli širše kontekste umetniških praks. Bolje bi bilo ustanoviti katedro, ki bi povezovala več fakultet in ponudila širši nabor znanja.

Kje ste pa vi študirali? Študiral sem na evropski platformi za projektni kulturni menedžment s sedežem v Bruslju, kjer imajo zelo dober program. To so krajši tečaji, dvoletni programi, v okviru katerih študent s praktičnim delom in teoretičnim znanjem dobi res veliko. Predavali so nam zelo pomembni ljudje, kot so poznavalec kulturne politike Franco Bianchini, pokojni Dragan Klaić, pa še drugi strokovnjaki iz Velike Britanije, Nemčije, Francije, tudi zelo različni profili ljudi, ki obvladajo prakse menedžmenta v kulturi, načine nastopanja in imajo drugo praktično znanje. Za menedžment v kulturi moraš poznati, kako umetnost deluje doma in drugod, kakšen je evropski prostor, določeni konteksti, kakšne imajo tam finančne vzvode. Recimo francoski kulturni minister Jack Lang je v 80. letih (minister za kulturo je bil v obdobjih 1981–86 in 1988–93, pozneje še minister za izobraževanje) zelo spodbujal kulturo v državi. Takrat je veljala za močen dejavnik inovativnosti družbe in celo gospodarskega napredka. Niso podprli le Pariza, ampak tudi druga, manjša mesta, kjer so ustanavljali različne centre sodobne umetnosti, koreografske centre …

Kako bi lahko kulturo spodbujali pri nas?

Slovenci moramo najprej razumeti, kaj je naša prednost.

Ne moremo prodajati sto tisoč steklenic vina na dan, saj nimamo tako velike produkcije. Lahko pa ponudimo izje-

mno vino v omejenih količinah. Tako je tudi pri turizmu, kulturi, umetnosti … Lahko bi našli simbiozo med trajnostno-turistično in kulturno-turistično ponudbo. V Plečnikovi hiši imamo butičen muzej za sedem do osem obiskovalcev naenkrat, ki jim nudimo personalizirano vodenje po hiši. Ogledajo si tako imenovani site-specific prostor, ki ga ne morejo videti nikjer drugje, vodstvo po njem je prilagojeno njihovim željam in domov odidejo bogatejši za novo izkušnjo. Če je to ves čas zasedeno, pridemo do številke okoli 15.000 zadovoljnih obiskovalcev na leto, kar ni malo. Ponujamo kakovost ogleda, ne samo količino.

Kaj pa lahko ponudi prenovljena Cukrarna?

Cukrarna je ogromen prostor, ki ga skušamo oblikovati kot odprto javno platformo, kjer bodo lahko ljudje s svojimi prispevki in videnjem različnih umetniških praks bolj ponotranjili ta odnos, kaj je sodobna umetnost, kaj je kultura, kako jo doživljamo, kaj so njena večplastna sporočila, torej tudi izobraževalni vidik. Obisk muzeja in galerij je vedno čas za razmislek o naši preteklosti, pogled na sedanjost, morda slutnja o prihodnosti. Želimo, da Cukrarna postane prostor, kjer vsak nekaj vidi, občuti, doživi, hkrati pa tudi prispeva, se druži, debatira, dobi impulz za kontekste življenja, ki so okoli njega.

Predavanje dveh filozofov, Slavoja Žižka in Yanisa Varoufakisa, o kapitalizmu, je bilo v Cukrarni razprodano …

Takšni dogodki rojevajo različna relevantna vprašanja. Danes je predavanje ali pogovor performativni dogodek, ki ni več samo predavanje ali pogovor dveh, ampak se vključi še občinstvo, tudi s pomočjo digitalnih medijev. Ustvarjajo se nove platforme razmisleka. In tu je še ena stvar, ki se dogaja vzporedno z umetniškim programom, oddaja prostorov.

To je tudi priložnost ustvarjanja novih partnerstev in za izobraževanje o umetnosti, še posebno če gre za prostor, ki ima posebno arhitekturno govorico. Govorimo o dvigu kulture partnerstev.

Goodlifestyle.si

Goodlifestyle.si

9

generali.si

INTERVJU

A Č E RD O T S O R P PRE TAVLJA S O N POE

»Obisk muzeja in galerij je vedno čas za razmislek o naši preteklosti, pogled na sedanjost, morda slutnja o prihodnosti.« Kar Cukrarna vsekakor ima. Pravijo tudi, da je podobna Turbine Hall, delu znane galerije Tate Modern v Londonu.

Prostor je zanimiv za tuje umetnike, kuratorje, druge obiskovalce. Priložnost za različne dogodke. V začetku novembra nas je v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet Ljubljana obiskal kurator Nicolas Bourriaud, ustanovitelj pariškega centra sodobne umetnosti Palais de Tokyo, ki je prišel v Ljubljano z gastronomskim kritikom Andreo Petrinijem, ki je pobudnik dogodka European Food Summit. Pred tem smo imeli v gosteh Evropsko združenje poslovnih medijev, ki je podeljevalo nagrado, kopijo več kot pet tisoč let starega lesenega kolesa, ki so ga našli blizu Vrhnike. Kopija našega muzejskega predmeta je postala evropsko pomembna nagrada. Dobilo jo je podjetje Biontech za cepivo proti covidu-19. Podjetje sta ustanovila nemška zdravnika turških korenin, Uğur Şahin in Özlem Türeci, skupaj z avstrijskim onkologom Christophom Huberjem. Naše kolo smo prenesli v formo znanja in napredka.

Kakšen je programski načrt za prihodnje leto za nekdanjo tovarno sladkorja?

Načrtujemo domač in mednarodni program, preplet različnih tendenc, od razstave Ženska umetnost v Sloveniji od leta 1990 do danes, večjo razstavo Jimmieja Durhama,

10

pomembnega ameriškega umetnika indijanskih korenin, ki je leta 2019 za svoje delo prejel zlatega leva na Beneškem bienalu. Gostili bomo znanega koreografa Williama Forsytha z inštalacijo, ki bo ustvarjala kinetično gibalni kontrapunkt. Povabili smo Samsona Younga, hongkonškega multidisciplinarnega umetnika, ki bo v spodnjih prostorih raziskoval zvok skozi video, kiparstvo in performans.

Snujemo različne projekte z nevladnimi organizacijami, ponovili bomo Indigo festival, organizirali kuratorsko šolo v sodelovanju s SCCA … Zelo pomemben projekt, ki ga načrtujemo v sodelovanju z zasebnimi galerijami v Ljubljani, je art vikend. Tu bo ključen preskok, ko se bodo lahko manjše galerije predstavile tujim galeristom, zbirateljem, novinarjem … Gre za internacionalizacijo našega prostora.

Je naložba v umetnost danes še dobra?

Ključen segment umetnostnih sistemov je trg in naložba v umetnost je lahko zelo dobra, trajna. Če je umetniški izdelek dober, preživi čas in svojo vrednost tudi podeseteri.

Dobro je imeti tudi koncept, da veš, kaj je izhodišče in kaj obravnava tvoja zbirka, kaj pomeni v širšem družbenem in umetnostnem kontekstu.

Morda je bila epidemija celo navdihujoča za likovne umetnike in je nastalo še več umetniških del?

Njihovo opazovanje je zelo intimno in z neko gesto lahko

bolj zarežejo v problem, ki ga je mogoče z drugimi umetniškimi praksami težje vzpostaviti. Likovna umetnost in z njo povezane umetnosti so ključne pri razumevanju prostora in časa, v katerem živimo. Ti umetniki imajo specifičen pogled, kot rez, ki zaustavi čas in kliče po kontemplaciji. Zanimivo je, kako danes muzeji in galerije predstavljajo nadomestek za sakralno arhitekturo in prostore. So kot romarske poti za vse, ki iščejo svoje sidrišče.

Kot direktor MGML vodite več različnih ustanov. Kako vam uspeva?

Zaupati moram svojim sodelavcem, dan ni dovolj dolg, da bi se ukvarjal z vsako ustanovo in programom posebej. Ker so vodje posameznih galerij samostojni pri svojem delu, so zadovoljni in entuziazma jim nikoli ne zmanjka. Pomembna pa je sinergijska povezava vseh ustanov, ki imajo različna izhodišča, od bolj laboratorijskega dela (Galerija Vžigalica), zgodovinskega (Mestni muzej in Plečnikova hiša) do bolj osebnih poetik (Mestna galerija in Bežigrajske galerije) ali pa fotografije (Galerija Jakopič). Hkrati pa ne smemo pozabiti na vpetost naših institucij v mednarodne kontekste, zato da lahko omogočimo vpogled v umetniške prakse, ki nam jih mogoče pri nas ni uspelo videti. In seveda tudi našim umetnikom ponuditi predstavitev v tujini. Mnogi so izjemni, brez dvoma si zaslužijo prostor na svetovnem prizorišču. Slovenija je premajhna, da bi naša umetnost ostala samo doma.

Goodlifestyle.si

E S V E T I N E M O

P M A N KER Primož G. zastopnik Goodlifestyle.si

11

PLATNO

Umetnik mora rušiti meje

ali je sam ali v družbi drugega plakata. »Za otvoritev sem želel mobilni billboard na Čevljarskem mostu, a ker bi to spet terjalo veliko papirologije, sem prosil za prvi prost pano v bližini in ga tudi dobil.

Odprtje sem imel v Knafljevem prehodu ob 23. uri z belim plakatom in napisom: Razstava je odprta.«

»V grafični umetnosti obstajata dva svetova, analogni in digitalni, ki se enako vrednotita. In to je dobro.«

Z grafičnim oblikovalcem in profesorjem Eduardom Čehovinom sva se dobila v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. »Sem anarhist in pozdravljam tako 'anarhistično' ustanovo. Vsako urbano mesto jo potrebuje, to je koncept urbanega življenja.

Svetoval bi jim le, da so pri svojih programih še bolj drzni,« Čehovin predstavi svoj pogled na umetniške ustanove in si popravi unikatna očala. Levi okvir je namreč okrogel, desni pa v obliki štirikotnika.

Novembra je dobil drugo nagrado na 3. mednarodnem natečaju za plakat z naslovom POLISH JAZZ! YES! (v organizaciji EUROJAZZ Jazz Music Promotion Foundation). »Na natečaju je sodelovalo okoli 720 udeležencev iz 30 držav, 20 se nas je uvrstilo v finale. Projekta sem se lotil povsem drugače, nisem želel ustvarjati z elementi, ki na prvo žogo asociirajo na glasbo, torej nisem uporabil glasbenih inštrumentov, glasbenih zapisov, not. Z drugimi likovnimi elementi sem želel ujeti atmosfero ob poslušanju jazza. In zame je jazz enako emocije in ritem skupaj,« o svojem nagrajenem plakatu razlaga Čehovin. »Angleška beseda POLISH ima lahko dva pomena, poljski ali poliranje, zato sem raziskal fonetiko besede.

12

To malo razliko sem dodal na plakat.

Dominantna modra barva v plakatu je povezava z znano newyorško jazzovsko založbo Blue Note.« Na podobne natečaje in razpise za likovno podobo (ne samo) glasbenih festivalov je pogosto povabljen in se jih tudi rad udeleži. »A ne zaradi nagrad, bolj zato, da preverim, kako 'diha' moje delo.« OD HIEROGLIFA DO PLAKATA

EDUARD ČEHOVIN • Oblikovalec, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Piše: Kaja Komar • Foto: osebni arhiv

Grafična umetnost kot del likovne umetnosti pokriva širok spekter vizualnega umetniškega izražanja. Egipčani so svoje misli narisali v obliki hieroglifov na zvitkih papirusa. Industrijska grafika se je začela razvijati v 15. stoletju z Gutenbergovim izumom tiskarskega stroja, množično tiskanje risb pa je v 18. stoletju omogočila litografija. Proti koncu 19. stoletja so priljubljena oblika grafične umetnosti za oglaševanje postali plakati, med avtorji sta tudi dve veliki imeni pariške scene: Henri de Toulouse-Lautrec in Jules Chéret. Ko je Čehovin prišel v Slovenijo in želel postaviti svojo razstavo, se je po naključju znašel pred podjetjem Europlakat in dobil idejo za reklamne panoje. »Bil je vroč poletni dan, v službi sta bila le tajnica in direktor. Poslušala sta moje ideje, zvečer sem jima poslal še koncept in čez dva dni sem imel odobreno razstavo za plakatna mesta, ki sem jih lahko sam izbral.« Zanj je zelo pomemben prostor plakata,

Goodlifestyle.si

Leta 2004 je ob stoti obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela v okviru projekta SK04 na ogled postavil pet jumbo plakatov, ki so se zvrstili od januarja do maja na vogalu Aškerčeve in Slovenske ceste v Ljubljani. »Kosovel je moja primarna ljubezen in velik navdih, tako tudi čas, v katerem je živel. Tako kot on želim premikati meje v svoji kreativnosti, skušam stvari narediti drugače.« NEAKTUALNOST MANIFESTOV IN IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV S pojavom filma in priljubljenostjo televizije v prejšnjem stoletju je grafična umetnost postala še bolj uporabna. V strahu pred zlorabo umetnosti v trivialne namene je leta 1964 v Londonu nastal manifest Prvo kot prvo (First Things First), da bi grafični oblikovalci ostali kreativni in izvirni v svojem delu. »To je bil čas Icograda, mednarodnega sveta za grafično umetnost, in Icsid, mednarodnega sveta za industrijsko umetnost, takrat močnih organizacij, ki sta skušali postaviti temelje neke umetnosti in poklica, ki se je uveljavljal.« Leta 2000 so manifest osvežili v želji, da bi postavili nove vrednote in se od trženja izdelkov usmerili proti raziskovanju novih vrst pomenov. »Mislim, da je teh manifestov preveč, ampak to so splošna besedila, ki jim je z razvojem tehnologije in digitalizacije nemogoče slediti.«

kušnje. Ravnikarjeva ideja me je spominjala na Bauhaus, ker je vključevala tudi druge vrste umetnosti.« Bauhaus je bila umetniška šola, ki je združila različne umetniške tokove, prav ta koncept enotnosti je bil za svoj čas zelo radikalen in avantgarden. »Bauhaus je fenomen. Vsak umetnik je bil ustvarjalec zase, a še vedno je znal utišati svoj ego in sodelovati v skupini, slediti skupni ideji in sodobnim smernicam. Iz te šole je izšlo mnogo znanih umetnikov, arhitektov, oblikovalcev, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Johannes Itten. Na začetku so imeli veliko podporo države, dokler ni Hitlerjev režim vse vzel in so Bauhaus zaprli.« V šoli so poudarjali enakovrednost obrti, industrijske proizvodnje in umetnosti, da bi lahko vsi družbeni razredi sodelovali in uporabljali estetske, a funkcionalne izdelke.

ANALOGNO IN DIGITALNO, VZPOREDNA SVETOVA

Z Eduardom se strinjava, da so obrtniki in uporabna umetnost tudi danes še kako nujni. »S tehnologijo lahko zrišeš in narediš dobro 3D-hišo, ampak nekdo mora narediti tudi dobra okna in vrata, položiti je treba parket.« Predavatelj z zadovoljstvom ugotavlja, da se grafično oblikovanje razvija v dve različni in enakovredni smeri. »Obstajata dva svetova, analogni in digitalni. Kot sodelujoči in kot žirant na natečajih opažam, da se ena in druga stvar enako vrednotita. In to je dobro. Tudi študente, ki so odraščali v digitalni dobi, zanima analogno, recimo risarske veščine, stare grafične tehnike.

S študenti smo si pred kratkim ogledali PLAKAT POLISH JAZZ! YES razstavo plakatov grafičnega oblikovalca in arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča. Želel sem jim pokazati ta analogni del, plakate velikega formata v BAUHAUS JE IZOBRAŽEVALNI grafični tehniki in kolažni risbi s plastičFENOMEN nimi samolepilnimi trakovi na ozadjih.

Videli so lepoto in unikatnost analognega, kjer ni vse tako natančno in spolirano kot Tudi sam je bil pred leti eden od pedagogov akademije, ki je sodeloval pri načrtovanju pri digitalni umetnosti. In prav to je dodana vrednost analognega.« vsebin in prostorov za novo stavbo Akademije za likovno umetnost, še posebej mu je bil všeč koncept biroja Ravnikar Potokar, ki je načrtoval tri umetniške akademi- Že pet zaporednih let so se z nagrado vrnili z enega najpomembnejših natečajev za je: ALUO, AGRFT in AG pod skupno streho. »Ideja o skupni akademiji in sinergiji mlade ustvarjalce Graphis New Talent Award. »Kot profesor moraš biti zanimiv, imeti se mi zdi odlična, to imajo tudi v tujini, kjer se mladi umetniki družijo, profesorji dinamičen nastop in z njim navdušiti študente, da ti prisluhnejo. Sam študente spodves dan sodelujejo s študenti, drug drugemu so v navdih in to so neprecenljive iz- bujam, naj bodo pogumni, naj rušijo utečene meje, da bodo le tako napredovali.«

EDUARD ČEHOVIN je diplomiral na beograjski Fakulteti za uporabno umetnost in kot štipendist IREX – International Research and Exchanges Board leto preživel v New Yorku, na Univerzi Buffalo in tudi na Parsons School of Design v New Yorku. Za svoje delo je dobil prestižne mednarodne nagrade, tudi eno najpomembnejših, britansko D&AD, pa nagrado Art Directors Club (ADC), Good Design, HOW International Design Award, Type Directors Club Award. Njegova dela so objavljena v vseh večjih mednarodnih grafičnih oblikovalskih publikacijah in knjigah, razstavljena so bila v Avstraliji, Kanadi, Evropi, na Japonskem, Tajvanu in v ZDA, še danes so vključena v številne stalne zbirke v Evropi in ZDA. Čehovin je član združenj na področju grafičnega oblikovanja in tipografije društva TDC – Type Directors Club in ADC-Art Directors Club v New Yorku. Več kot dvajset let je profesor na ALUO v Ljubljani, trenutno predava interaktivno oblikovanje in grafično oblikovanje.

Goodlifestyle.si

13

SENCA ZA VEKE HYPNOTIZING, WWW.MACCOSMETICS.COM

NAPREDNA NAPRAVA LUNA MINI ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE OBRAZA S SONIČNO PULZACIJO, FOREO, DM DROGERIE MARKT

SALON

Naj vas sijaj kristala v prazničnem času popelje v svet daril!

Izbor: Alenka Birk · Foto: Teotim Logar Zorn · Podlaga: instaset.eu

W

SV IN Č W NIK W .M ZA AC OČ CO I H SM YP ET NO IC TIZ S.C IN G O M ,

Naroči na spletu in prejmi

ŽENSKA DIŠAVA V TORBICI KILLIAN GOOD GIRL GONE BAD, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

KRISTALNO DARILO*

OSVETLJEVALEC HYPNOTIZING, WWW.MACCOSMETICS.COM

SVEČA V KERAMIČNI POSODI FORNASETTI, WWW.IKONALJUBLJANA.SII

RDEČILO ZA USTNICE HYPNOTIZING, WWW.MACCOSMETICS.COM

Z LT PO INEK PO UČ LE A EČA EO, Z R I IN POV , FO T M U O O Z RK J UF GI BRA MA A O O RIE AV OL PR HN E NA GE A O E K N T DR D AS M DM LE KOMPLET “THE BB SKIN HOUSE”, WWW.ERBORIAN.SI

STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina • www.fiskarsgroup.com

VLAŽILNA KREMA S SMILJEM, WWW.ETERNALSUN.EU

SVEČA V KERAMIČNI POSODI FORNASETTI, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

, EM LJ MI S S EU .

JE OL SUN NO AL TIV ERN RA .ET NE W GE WW RE

DARILNI KOMPLET L’OR BIO, WWW.MELVITA.SI

DARILNI KOMPLET V KOVINSKI ŠKATLICI NEROLI & ORCHIDEE - PRHANJE, NEGA TELESA IN ROK, WWW.LOCCITANE.SI

MOŠKA DIŠAVA V ŠKATLI KILLIAN BLACK PHANTOM, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

Akcija velja do 20. decembra 2021. *pri nakupu nad 100 € prejmete darilo v vrednosti do 20 €.

Ljubljana • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Rogaška Slatina • Ulica talcev 1 • 03 81 80 237

www.steklarna-rogaska.si PILING MAKSA JORGOBÉ, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

rogaska1665

Goodlifestyle.si

DUEL

Najboljša družba za rokerje so punce in glasbeniki TOMI MEGLIČ, SIDDHARTA, VS. BOJAN CVJETIĆANIN, JOKER OUT Piše: Leja Kovačič • Foto: Primož Korošec

Ponoči potrebujemo družbo in najboljša družba za glasbenike so punce in glasbeniki.

Bojan: Poleti imamo res podoben bioritem, zdaj pa moram jaz zaradi obveznosti na fakulteti usklajevati nočno in jutranje življenje.

KDAJ SE JE TREBA TUDI KAM BUTNITI

Tomi: Glede na to, kar sem videl pri skupini Joker Out, sem za nasvete že malo prepozen. In tudi ne vem, ali so moji nasveti primerni za mlado skupino z modernejšim načinom razmišljanja. Nihče ne želi, da so si bendi podobni med seboj, oni imajo svojo glavo, razmišljajo po svoje in to izražajo. Morda jim lahko le svetujem, pri katerem špricerju je treba spiti pol litra vode.

Bojan: (smeh) Ko nasvet potrebujemo, ste ga vsi glasbeniki pripravljeni dati.

Tomi: Ampak v resnici si jih dajemo med seboj. Ni nujno, da pridejo samo od nas, oni imajo več uvida v to, kaj se dogaja v današnjem času.

Bojan: No, glede špricerjev ti bom verjetno res težko svetoval. (smeh obeh) Tomi: Fantje so zreli, vedo, kaj jim lahko rokenrol da in kaj lahko oni dajo njemu. Kdaj se je treba tudi kam butniti, zato bi bil nasvet, naj se nikamor ne butnejo, res trapast.

SIDDHARTA JE PAČ SIDDHARTA, JE INSTITUCIJA

Tomi: Epidemija na moj navdih ne vpliva. Redko opisujem tisto, kar se dogaja v tem trenutku, vse je bolj domišljijsko, retrospektivno. Omejitve pa so glede koncertov in druženja, kar ni dobro. Ljudje jih potrebujejo, tega se ne da zaustaviti.

Bojan: Ljudje so jih res potrebovali, poleti smo to na koncertih začutili. V zraku je bilo mogoče zaznati poželenje. Za nas, mlade glasbenike, ki si moramo še pridobiti bazo poslušalcev, pa je bilo to obdobje celo dobro. Mladi so tako pogrešali dogodke, da so potem, ko je bilo mogoče, šli na vsakega. Upal bi si torej reči, da smo zato mladi bendi dobili še več oboževalcev, ki jih sicer morda ne bi. Siddharta tega ne potrebuje, ker je to Siddharta, institucija …

Tomi: Težko je sprejeti tak kompliment, je pa res, da smo na sceni že več kot 25 let.

Organizirali smo se, kot je treba. Ker smo malo starejši, smo verjetno malo manj entuziastični in malo bolj leni, zato ne znamo izkoristiti tega časa. Kar pa je tudi prav, ker se tako lahko pojavijo nova imena na glasbeni sceni. Tudi nam je šlo že na živce, da so se na festivalih pojavljala vedno ista imena. Novi bendi za nas niso konkurenca, to je priložnost za vse nas, da se scena razvije. Kar zadeva institucijo, pa … Skupine, ki so uspešne in polnijo dvorane, so pač institucija. Tudi mladi bendi so presegli raven hobija, to je zanje način življenja. Ko se za to odločiš in v to zaplavaš, postaneš institucija.

LETO ČAKANJA IN POL NA RAZPRODAN KONCERT

»V šestdesetih se je zgodil naval rokenrola, pa potem v devetdesetih grunge in po 30 letih je očitno spet čas za rokenrol. V Sloveniji imamo prave zastavonoše, zato me ne skrbi, kaj bomo poslušali,« pravi pevec Siddharte Tomi Meglič. »Slovenska scena je v renesansi. Ne le rokenrol, vsi žanri. Moja generacija se je aktivirala, čutimo, da smo del tega trenutka, imamo kaj pokazati,« ga dopolni pevec skupine Joker Out Bojan Cvjetićanin. Klepetala sta o tem, kako podobne so si med seboj različne generacije domačih rokerskih zvezd.

Bojan: Tomija poznam od svojega četrtega leta, ko sem začel poslušati Siddharto.

Tomi: Zastrašujoče.

Bojan: Fizično pa se poznava približno štiri leta. Na začetku je bilo bolj bežno …

Tomi: Je bilo res?

Bojan: Na kakem koncertu smo se ujeli, spregovorili kako besedo. Več pa se družimo zadnji dve leti.

Tomi: Oni so zdaj začeli svoj vsemogočni pohod, izdali ploščo … Pa tudi zasebno se glasbeniki radi družimo, ker imamo podoben bioritem, pokonci smo dlje kot drugi.

»Naš bend sestavlja pet pridnih študentov, pravi rokenrol etos nam tega niti ne bi dovoljeval. Veseli smo, da je tako, ker bi radi preživeli 27. leto. Očitno pa so bili tudi fantje iz Siddharte dovolj pridni … Saj si starejši od 27 let, Tomi?« BOJAN

16

Goodlifestyle.si

Bojan: Naša zgodba s koncertom v Cvetličarni je res posebna. Vse skupaj se je začelo z igrivo idejo, ali bi nam sploh uspelo napolniti Cvetko. Takrat smo šli tja, Siddharta je praznovala obletnico albuma ID. Prišli smo noter in se zavedeli veličine prostora. Kljub temu smo rekli, da gremo v to, in napovedali dva koncerta. Prvega smo razprodali, drugega napol, no, potem pa je prišla korona in smo leto in pol čakali na koncert. Za nas je bil ta čas neskončno dolg.

Tomi: Strašno mora biti, če leto in pol čakaš na razprodan koncert.

Bojan: Skupaj smo pet let, več kot petino časa smo čakali na ta koncert. Če ne bi bilo družabnih omrežij, bi gotovo veliko oboževalcev odplavalo drugam. Tako pa smo lahko ostali z njimi v stiku, lani decembra smo sami po Sloveniji vozili svoje izdelke, spoznali veliko ljudi, dobili kekse, čokolade, alkohol, lepo je bilo.

Tomi: Bil sem na tem njihovem prelomnem koncertu, res je pokalo od navdušenja.

Pogovarjal sem se s starejšimi – ja, obstajajo še starejši od mene (smeh obeh) – o Beatlih in Big Foot Mami, pri njih smo najprej slišali takšne glasne odzive publike. Na to nas je spomnil koncert Joker Out. Mi smo živeli v bolj svobodnih časih, smo imeli pa manj stika z oboževalci, ker še ni bilo družabnih omrežij. Pri prelomnih dogodkih pa je tako, da so za vedno zapisani v tebi in tistih, ki so bili tam. Pišeš slovensko glasbeno kulturo, kar je velik dosežek.

»Radijske postaje stavijo na varnost.

Pesem mora biti že usidrana v ljudeh, tako da bomo prvo ploščo Joker Out verjetno poslušali čez dvajset let.« TOMI

RADIJSKE POSTAJE STAVIJO NA VARNOST

Tomi: Jaz imam rad tako koncerte kot ustvarjanje glasbe. Seveda pa je v živo bend najboljši, takrat je sila najmočnejša.

Bojan: Slovenske radijske postaje so trn v peti marsikateremu domačemu izvajalcu, ki je uspešen na terenu. Če bi se zanašali samo na radijsko predvajanje, bi nam trda predla.

Na žalost je pri nas tako, da izvajalci zelo težko prodremo na komercialne radijske postaje. Očitno lastniki oziroma glasbeni uredniki ne verjamejo, da smo dovolj dobri, da bi nas lahko prodali.

Goodlifestyle.si

Tomi: Niste dovolj varna izbira.

Bojan: Zanimivo je, da nas označujejo za pop bend, a kljub temu težko pridemo na komercialne radijske postaje. Domača scena, ki je ves čas prisotna na radijskih postajah, pa na koncertnih odrih ne obstaja. Očitno obstaja obratno sorazmerje, kar me žalosti. Zlasti ker te iste postaje glasbenike rade izkoristijo za spletno promocijo in intervjuje. A ko prideš na intervju, da bi predstavil novo ploščo, med pogovorom vrtijo Billie Eilish. Absurdno.

Tomi: Radijske postaje stavijo na varnost. Pesem mora biti že usidrana v ljudeh, tako da bomo prvo ploščo Joker Out verjetno poslušali čez dvajset let.

GORIVO OSTAJA ISTO, LE AVTOMOBILI SO MALO DRUGAČNI

Tomi: Rdeča nit rokenrol življenja je ista. Tehnologija, mediji, marsikaj je drugače, gonila sila pa ostaja ista.

Kako je bilo v šestdesetih, ne vem, ko gledam dokumentarce, vidim, da je bilo podivjano. Sem si pa oddahnil, ko sem videl, da je na koncertih Joker Out podobno. To ti nariše nasmeh na obraz. Rokenrol kot gorivo ostaja, le avtomobili so malo drugačni.

Bojan: Mi in naši sodobniki verjetno živimo bolj čisto kot generacije pred nami. Naš bend sestavlja pet pridnih študentov, pravi rokenrol etos nam tega niti ne bi dovoljeval. Veseli smo, da je tako, ker bi radi preživeli 27. leto.

Očitno pa so bili tudi fantje iz Siddharte dovolj pridni …

Saj si starejši od 27 let, Tomi?

Tomi: Sem. Na srečo in na žalost. (smeh obeh)

17

POD ŽAROMETI

V slogu čez drn in strn Električni in hibridni terenski avtomobili Piše: Miran Varga · Foto: arhiv proizvajalcev

BMW IX

MERCEDES-BENZ EQC

Letos je na ceste zapeljalo več zanimivih terencev. Tudi takšnih, s katerimi lahko brez pomisleka zavijete na teren, kar ni več samoumevno, saj zadnja leta tudi v tem segmentu prednjačita »šminka« in elektrifikacija.

MERCEDES-BENZ EQC Mercedes-Benz ima na svoji spletni strani zapisano, da prihodnost pripada električnemu pogonu. In človeški intuiciji. S tem misli predvsem na novo dimenzijo upravljanja vozila in prikazovanja informacij: z naravnim, intuitivnim glasovnim upravljanjem, prilagodljivimi funkcijami in površinami, občutljivimi za dotik, ki so tehnološki podpis novega uporabniškega vmesnika MBUX. Elektrifikacija pa je doletela tudi tako imenovani razred športnih terencev, kjer med »električarji« – vsaj do prihoda še večjih zverin – kraljuje model EQC. Oblikovalski jezik uteleša predvsem razkošje, medtem ko elektrifikacija pogona prinaša skoraj neslišen zvok motorja in brezkompromisno pospeševanje. Čeprav je EQC v najboljšem primeru cestni terenec, je omejeno uporaben tudi na slabših poteh. Stran od civilizacije z njim vendarle ne bomo vozili, saj doseg na baterije po tovarniških podatkih znaša dobrih 350 kilometrov, torej prav zelo daleč od električne vtičnice ne moremo. To niti ni njegovo poslanstvo. Odlično se počuti tako v mestu kot na avtocesti, kjer razvaja s prestižno in prostorno notranjostjo in kopico asistenčnih sistemov, na spolzkem terenu pa je poltretja tona teže v navezi s cestnimi pnevmatikami manj posrečena kombinacija.

BMW IX Bavarski proizvajalec vozil o svojem modelu iX pravi, da je pionir nove dobe, razvit za električno mobilnost. Zaradi učinkovite tehnologije BMW

18

TOYOTA HIGHLANDER

eDrive in popolnoma električnega sistema štirikolesnega pogona BMW iX doseže izjemen doseg – tudi do 600 kilometrov – in kljub visoki masi zagotavlja izvrsten pospešek z mesta. Zaradi digitalnih inovacij ponuja najsodobnejšo povezljivost, saj je kot prvo vozilo BMW opremljen s povezljivostjo v mobilna omrežja pete generacije (5G), kar mu bo v prihodnje pomagalo tudi pri uresničevanju scenarijev avtonomne vožnje. Že zdaj pa zna skoraj samodejno voziti po mestu in avtocesti, parkirati, prepoznati nevarnost in se ustaviti. To je hitro jasno že ob pogledu na sprednjo masko, kamor so inženirji vgradili najrazličnejše kamere, radarje in druge senzorje. Za piko na i pa so karoserijo premazali s posebnim poliuretanskim premazom, o katerem v BMW trdijo, da lahko celo popravi manjše praske.

Kljub temu boste dvakrat premislili, ali se boste z njim zapeljali po zaraščeni gozdni stezi, sploh ob dejstvu, da je treba za vozilo odšteti šestmestni evrski znesek.

TOYOTA HIGHLANDER Ko pri Toyoti meter pokaže oznako skoraj pet metrov dolžine, je jasno, da imamo opravka z največjim predstavnikom med osebnimi vozili te znamke. Highlander že s svojim imenom razkriva, da je rojen za potepanja (ali pa kar življenje) v visokogorju, saj je primeren za vsako pot in za vsakega voznika. Tudi neizkušenega bo varno pripeljal na cilj. Zaradi 2,5-litrskega hibridnega pogonskega sklopa je zmogljiv in varčen hkrati, saj ponuja dovolj moči za vleko dvotonske prikolice. Opremljen s pametnim štirikolesnim pogonom se odlično znajde v vseh voznih razmerah, saj z vklopom dodatnega elektromotorja zadnjim kolesom zagotavlja dovolj sile in preprečuje zdrs sprednjih koles. Prostorna potniška kabina nudi udobje ali zavetje kar do sedmim potnikom, pri čemer imajo vsi dovolj prostora za noge in lahko uživajo v svetlobi, ki jo omogoča panoramsko strešno okno.

Pohvaliti velja izjemno prilagodljivo notranjost in velik prtljažnik. V primerjavi s premijskimi tekmeci pa je cena celo ugodna.

Goodlifestyle.si

FENOMENI

Skodelica kave za moč V

onj po kavi je vonj po jutru, po občutkih ugodja, po radostnih spominih. Skodelica opojnega temnega napitka je najboljša budilka, pomirjajoča spodbuda na stresnih sestankih, razvajanje v turobnih dnevih, razlog za nova poznanstva ali ohranjanje starih.

PRVIČ V ETIOPIJI ALI JEMNU? Za domovino kave velja Afriški rog, kot rečemo Somalijskemu polotoku, v teh državah zanjo uporabljajo podobno besedo: bun, buna ali bunčam. O odkritju kave obstaja več teorij. Ena pravi, da so jo odkrili na območju današnje Etiopije v 9. stoletju. Znana je legenda o pastirju z imenom Kaldi in njegovih kozah, ki so bile vso noč budne in zelo živahne. Pastir je na paši ugotovil, da najraje smukajo plodove z grmov kavovca. Ko jih je pokusil še sam, je bil tudi on poln energije in vest o krepčilnih plodovih se je hitro razširila. Druga legenda pripisuje odkritje kave šejku Omarju iz Jemna, zdravniku in duhovniku, ki je bil izgnan v puščavsko jamo, kjer je lahko jedel le jagode z bližnjega grmovja. Ker so bile grenke, jih je poskušal pražiti in kuhati, dokler ni nekega dne ustvaril dišeče rjave tekočine, ki mu je dala moč in vzdržljivost.

Prav mogoče je, da so dišeče poživilo prvi pili Arabci, saj tudi beseda kava izvira iz arabske besede qahwah, ki pomeni vino.

Sprva je bila namreč priprava napitka podobna pridelavi vina, pili pa so iz posode, ki je krožila med gosti v smeri urnega kazalca. Šele v 12. stoletju so plodove začeli sušiti, drobiti, pražiti in kuhati. Kava je v muslimanskih državah, kjer vera prepoveduje pitje alkohola, hitro postala glavna pijača in Arabci so imeli dolgo časa monopol pri njeni pridelavi. Tudi prva prodajalna kave je bila odprta v Konstantinoplu (danes Istanbul), leta 1475, ko je v Evropi še nismo poznali.

HUDIČEV ZVAREK Prva omemba kave na naši celini sega v leto 1583, ko se je nemški zdravnik Leonhard Rauwolf vrnil z Bližnjega vzhoda in opisal nenavadno pijačo s poživljajočimi učinki. Uspešna trgovina med Benetkami in Otomanskim cesarstvom je v beneško pristanišče prinesla veliko novosti – tudi kavo. Sprva niso bili vsi navdušeni, verniki so hoteli prepričati papeža Klemna VIII.,

20

KRATKA ZGODOVINA DIŠEČEGA POŽIVILA Piše: Kaja Komar · Foto: Shutterstock naj prepove ta »hudičev zvarek«. A papež je kavo pokusil, bila mu je strašno všeč in od takrat je tudi krščanska, ne le muslimanska pijača. Šele ob koncu 17. stoletja se je topli napitek začel širiti po habsburških deželah in končno dosegel naše kraje. Leta 1713 naj bi na dvoru Ludvika XIV. kot dodatek h kavi prvič uporabili sladkor. Sicer pa imajo Francozi in Nizozemci zaradi kolonij največ zaslug, da se je hitro razširila po svetu. S plantažami na ameriški celini, od karibskega otoka Martinique do Brazilije, se je okrepilo gospodarstvo v regiji, vzpostavile so se cestne povezave, razvijala se je industrija, žal pa tudi trgovina s sužnji. Čeprav brazilska kava ne slovi kot najbolj kakovostna, je njena prednost nizka cena. Med najboljše poznavalci štejejo kavo iz visokogorja Jamajke – iz okrožja Blue Mountain.

SREČEVALIŠČE UMETNIKOV, INTELEKTUALCEV, BONVIVANOV IN MECENOV Kmalu so Evropejci ugotovili, kako zelo prijetno je kavo piti v družbi, in odpirati so se začele prve kavarne. Italija je prvo dobila v Livornu okoli leta 1632 in dobro desetletje pozneje še v Benetkah. Sledilo je odpiranje kavarn drugod po Evropi, v Londonu leta 1652 in Parizu 1672, Ljubljana je prvo dobila leta 1713. Kavarne so postale pomembna srečevališča za umetnike, intelektualce, bonvivane in njihove mecene. O dunajskih kavarnah in dogajanju v njih je šel glas po vsej Evropi. Londonske so bile v 17. in 18. stoletju prostor živahnih debat, v katerih so se kresala mnenja in rojevale nove politične ideje. V začetku 20.

“ „ z j e v Po

stoletja se je največ govorilo o pariški Les Deux Magots, kjer so se dobivali intelektualci, kot sta bila Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, pisci Ernest Hemingway, Albert Camus, James Joyce, Bertolt Brecht.

Danes so kavarne odsev časa, vsak najde svojo zase. Nekatere vabijo z gurmansko ponudbo, druge z interierjem, tretje se pohvalijo z lokacijo, četrte so del večjih umetniških ustanov, nekatere pa velikih franšiz, kot sta ameriški Starbucks in britanski Costa. Najstarejša kavarna pa je Caffe Florian v Benetkah.

ODMOR ZA KAVO Kofein v kavi stimulira možgane, povečuje našo zbranost in produktivnost, zato je odmor za kavo nujen in hkrati najlepši kratek odmor v obremenjujočem in stresnem delovniku. Znani »coffee break« so si prvi zaželeli norveški priseljenci v Wisconsinu v ZDA, da bi se med delom lahko družili z drugimi zaposlenimi. In kakšno kavo pijemo za večjo zbranost? Nekateri obožujejo črno brez mleka in sladkorja, drugi prisegajo na kapučino, tretji pijejo le espresso. Vsako leto je spijemo več kot 400 bilijonov skodelic, največ na prebivalca si je privoščijo na Finskem, med mesti pa prednjači Trst oziroma Tržačani, ki je spijejo povprečno 1500 na leto. A sto skodelic kave na dan naj bi bil smrtno nevaren odmerek kofeina na dan. Francoski filozof Voltaire naj bi jih dnevno sicer spil 50, a nihče ne ve, kakšna je bila velikost skodelice niti kako močno kavo je pil.

Praženje kavnega zrna poudari tisto, kar nam je najbolj všeč: aromo in okus. Čeprav v Sloveniji kava ne uspeva, pa toliko bolj uspevajo slovenske pražarne, tako večje kot butične. Najstarejša, največja in tudi najbolj znana je v Izoli; zgradili so jo leta 1971, v njej pa diši po kavi Barcaffe. V njej vsako leto spražijo okoli 7000 ton zrn, ki jih strokovnjaki skrbno izberejo pri najboljših pridelovalcih po svetu.

Goodlifestyle.si

!

O V O N ila Sporoč o za vsak ost. priložn

barcaffe

barcaffe

www.barcaffe.si

KOŠARICA SET ZA VINO MERCEDES-BENZ 54,74 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

SET ZA MOŠKE MERCEDES-BENZ 49,25 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

Izbor: Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev

KOZAREC ZA PIVO RITZENHOFF 19,95 EVRA MLADINSKA KNJIGA.SI

BENZ EDESMERC E K S N ŽE VRA SET ZA I 48,15 E ERCE.S COMM O T U .A OVINA E-TRG

ŽENSK

A TOR

BICA L OVE M OSCH 118,12 E INO VRA SHOP.N AMA.S I

C

M

Y

MOŠKI PAS VERSACE MEDUSA 370 EVROV VERSACE.COM

A RUGIN ACI PE B I IJ A BAN I EDIC E&GAB OSEBN DOLC NI V P Y O B B X M BO I TIN BO RRIT.S E VITA RA, ME V DOLC E 7 ,5 29

MY

CY

CMY

K

SANDALI S PENTLJO AVELINE 100 JIMMY CHOO 795 EVROV JIMMYCHOO.COM

PAMETNI TELEFON XIAOMI 11 LITE 5G NE OD 499,99 EVRA MI-STORE.SI

MODEL AVTA (1:18) MERCEDES-BENZ 98,62 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

CM

ZLOŽLJIVA PAPIRNATA SMREČICA IZ KRAFT EKO PAPIRJA (38CM) 59,90 EVRA WWW.STYLEITWITHANA.COM

OMEJENA SERIJA DIZAJNERSKIH DODATKOV ZA SAMUNG GALAXY Z FLIP3 5G X MAJA FERME

22

Goodlifestyle.si

NA NOŽ

Vila Planinka

SPONTANOST V KUHINJI

CHEF BLAŽ DERLINK IN SOMMELIER MARKO KOREN Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Vile Planinke

Ne glede na to, ali ste prvič v gosteh ali pridete na Jezersko vsak konec tedna, vas bo Derlink prevzel z improvizacijo na krožniku, saj je znan po spontanosti v kuhinji. »Že ko se peljem v službo, razmišljam, kaj vse bi lahko ta dan pripravil, kdo so gosti v hotelu, koliko časa so že pri nas, kaj imajo radi,« razloži kuharski mojster. »Vedno preverim sestavine, ki so na voljo. Želim le najbolj sveže, kakovostne, iz lokalnega okolja.« Včasih dobi navdih med jutranjim obiskom ponudnikov, drugič med sprehodom skozi gozd, vedno pa ideje dodela v svojem laboratoriju – kuhinji. »Zaradi strukture gostov, ki ostanejo več dni, moramo improvizirati vsak večer. Seveda imamo v mislih tudi zunanje goste, ki jim ponudimo sezonske menije, štiri-, pet- ali sedemhodne.«

24

ki zbližujejo

Restavracija je prejemnica Michelinovega krožnika 2021, kar potrjuje, da je filozofija hotela prepričala že številne, ki se radi vračajo. O hotelu in hotelskih jedeh so tudi najbolj ostri kritiki uglednih medijev, kot so Le Figaro, Daily Telegraph in Conde Nast Traveller, zapisali, da je Vila Planinka vredna, da zanjo prepotujete vso Evropo. A nazivu navkljub so v kuhinji ostali trdno na tleh. »Še vedno so gosti prvi, na katere moramo misliti, ko kuhamo,« verjame Derlink. In da neka jed prepriča tako stroge ocenjevalce, ni dovolj, da je okusna, sestavljena iz najboljših sestavin.

Okuševalcu mora ponuditi še nekaj več. »Res je, da jemo tudi z očmi, in seveda je pomembno, kako je videti na krožniku, vendar je še bolj pomembno, da ima jed globino in da se sestavine povezujejo. Da ni dolgočasna, ampak že po prvi žlici ali grižljaju prebudi v tebi radovednost in željo po še.« VINSKA HARMONIJA IN KONTRASTI

Ob pogovoru o okusih ne moremo mimo vina, ki ima v Vili Planinki pomembno vlogo in okusen obed spremeni v pravi obred. »Vsak krožnik ima svojo zgodbo in vanjo spada tudi vino. Ko se trudim vplesti vino v večerjo, skušam gledati nanj kot na sestavino na krožniku, tako kot Blaž, ki razmišlja, kaj bi še dodal, da bi dodelal strukturo ali ustvaril različice kislo-sladko, grenko-sladko, grenko-kislo, podobno razmišljam o vinih,« razlaga sommelier in pripovedovalec zgodb o vinu Marko

Goodlifestyle.si

Lidl Slovenija d.o.o. k.d. | www.lidl.si

V

sak, ki prvič obišče Vilo Planinko sredi slikovite pokrajine Jezerskega, se počuti, kot da je prišel v drug svet, kjer čas teče povsem drugače. A pravi čar Vile Planinke zares doživi, ko si privošči razvajanje v hotelski restavraciji. V hotelu so zavezani trajnostni filozofiji, to velja tudi za pripravo kulinaričnih simfonij iz lokalnih in sezonskih sestavin, ki jih pripravlja chef Blaž Derlink, da bi v popolnosti doživeli pravi duh Jezerskega.

Njihovo bogato vinsko karto – več kot 150 etiket! – sestavljajo izključno slovenska vina. O njih v Vili Planinka svetuje vinski strokovnjak Marko Koren.

Trenutki,

NA NOŽ

PINJENEC S POSTRVJO IN KUMARAMI *Vse sestavine so iz ekološke pridelave

DOBRODOŠLI V M SOSESKI

MARINIRANE KUMARE: 100 g kumar sol ščepec sladkorja limonin sok brinove jagode Kumare olupimo, odstranimo sredico in jih narežemo na kocke. Solimo, dodamo sladkor, limonin sok in še strto brinovo jagodo. Premešamo in pustimo v hladilniku vsaj 5 ur.

OMAKA IZ PINJENCA: 500 ml pinjenca 100 g krompirja 50 ml limoninega soka 2 žlici kostanjevega medu 250 ml kisle smetane

Z vinsko karto poskrbijo za najboljšo promocijo Slovenije kot vinorodne dežele, sommelier to potrjuje tudi z odgovorom na vprašanje o priljubljenosti oranžnih vin med gosti. »To je pravzaprav slovenska posebnost, tradicionalen način pridelave belih vin v Zahodni Sloveniji, na Vipavskem, v Brdih, na Krasu, v Istri. Če poznavalca master of wine vprašaš, kaj si misli o slovenskih vinih, bo kot iz topa ustrelil, da ima Slovenija najboljša oranžna vina na svetu. Tako je tudi pri kulinariki – če ustvarjaš iz lastne tradicije, postavljaš svojo lestvico kakovosti, izvedbe in celote. In vedno si v prednosti.« Koren dodaja, da imajo v ponudbi tudi številna ekološko pridelana vina, ki so zelo pomembna za človeštvo in naš planet, saj je takšno vinogradništvo manj škodljivo za okolje. ŠTRUKLJI ZA NEPOZABNE KOMBINACIJE Derlink je izkušnje nabiral pri velikih imenih slovenske kuhinje, kot sta Ana Roš in Igor Jagodic, kjer se je naučil, kako uresničiti svoje ideje s pomočjo tehnik, ki so jih uporabljali naši predniki. Njegove sodobne interpretacije tradicionalne slovenske hrane pa zadovoljijo najzahtevnejše gurmane. Za njegovo kuhinjo pravijo, da se za na videz preprosto jedjo skriva bogata vsebina, ki prebudi vse čute. Pravi mojster je v peki kruha, pa če

26

gre za rdečega ali zeliščnega z drožmi, prav tako v pripravi štrukljev, ki so trenutno njegov poligon ustvarjalnosti. »S štruklji sem hotel ujeti preprosto kmečko jed in jo izboljšati s teksturami, tehnikami, okusi, da postane bolj bogata in tehnično dodelana.« Kuharski mojster verjame v trenutni navdih tudi pri štrukljih. »Kaj ponudim ob njih in kako jih pripravim, je odvisno od krožnika. Če imam na krožniku element, ki je zelo kisel, dodam veliko maščobe, da izravna okus, da lovim ta umami. Če je bolj grenek ali trpek, kombiniram z bolj sladkim ali bolj slanim elementom. Tega ne počnem namensko, rad pa lovim kontraste, da krožnik obogatim.« Ker imajo v kuhinji vedno na zalogi dovolj mlečnih izdelkov goveda in ovc z visokogorskih pašnikov, se te dni pripravljajo skutni štruklji. »Mi jih delamo z lešnikovo kremo in pečenimi lešniki, dodamo vložene jurčke in daši iz lokalne mešanice zelišč z Jezerskega.« Seveda me je zanimalo, kakšno vino bi sommelier ponudil k takšnemu krožniku. »Pri tem krožniku sem lovil maslene note, ki jih dasta skuta, testo, poleg tega štruklje opečemo na maslu, pa tudi lešniki so rahlo masleni, ker so popraženi, da hrustajo. Daši pa poskrbi še za svoj prebrat. To je odličen krožnik in izziv za sommelierja. Tu sem iskal harmonijo, zato zraven ponudimo primorska zorjena bela vina, ki so bogata in dajo maslene note,« pojasnjuje Koren. »Kombinacija, ki jo pripravlja Blaž, je mogoče na začetku presenečenje. Ampak ko okusiš, kako skupaj delujejo vloženi jurčki, lešniki, skuta, sledi samo navdušenje, tako pri domačih kot tujih gostih.« Tudi pri sladicah se vedno trudijo, da so čim bolj sezonske in iz lokalnih sestavin, potrdi Derlink. »Ko je na voljo sadje, pripravimo lahkotne sadne sladice, v mrzlih dneh bolj teknejo mastne sladice ali sladkosti iz čokolade.«

Regionalni plesni izziv za mlade

Krompir skuhamo do mehkega in ga ohladimo.

V mešalnik stresemo vse sestavine, limonin sok in kostanjev med pa postopoma dodajamo po občutku, odvisno od kislosti pinjenca in kisle smetane. Vse skupaj zmešamo v gosto juho in na koncu solimo.

OLJE KOPRCA: šopek koprca 100 ml repičnega olja Olje segrejemo na 60° C in dodamo koprc.

Zmešamo s paličnim mešalnikom in precedimo skozi fino cedilo.

Resničnostni show o starševstvu

Brezplačni masterclass z Michelinovim Chefom

Za vse ljubitelje gaminga

Razbijamo mite o veganski prehrani

Mesečni pregled popularne spletne kulture

Kratke vaje za vsak dan

Zanimivosti iz sveta kulture malo drugače

Hitri, uporabni recepti

Vadbe za boljšo formo telesa

Pogovori z zanimivimi gosti

PEČENA POSTRV: file postrvi (400 g) sol postrvje ikre Postrvi odstranimo kožo in nežno solimo. Na malem ognju jo najprej popečemo na eni strani do središčne temperature, potem jo odstavimo in pustimo na ponvi.

PRIPRAVA KROŽNIKA: pečena postrv omaka iz pinjenca marinirane kumare olje koprca postrvje ikre

Odkrijte mesto najbolj zanimivih vsebin, ki jih za vas pripravljajo vrhunski kuharji, osebni trenerji, priznani zdravniki, domači sladokusci, poznavalci kulture, talentirani plesalci, popolne gospodinje, novopečeni starši, znani voditelji in slavni gosti.

V globok krožnik nalijemo hladno juho iz pinjenca in vanjo položimo pečeno postrv. Poljubno dodamo marinirane kumare in bogato pokapamo z oljem koprca. Posujemo postrvje ikre in krožnik dekoriramo z užitnim sezonskim cvetjem.

Zabavni nasveti za popolno gospodinjstvo

Goodlifestyle.si

Pogovori s strokovnjaki o zdravju

Obiščite jih na www.msoseska.tv.

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

Koren. »Vsi si predstavljamo, da je najbolj učinkovita harmonija. A kaj je harmonija? Da spajamo mineralnost in slanost, kislino s kislostjo na krožniku ali pa sladkobo s sladkimi vini, kar poznamo predvsem pri sladicah. Zelo zanimivi in mogoče še bolj učinkoviti so kontrasti, ko recimo spajamo kislo s sladkim. To so kombinacije, nad katerimi je gost takoj navdušen.

In to je ključ vinske spremljave, ki ustvari kulinarično izkušnjo.«

8 kuharic iz različnih koncev Slovenije tekmuje v izboru za Naj slovensko pecivo

E-SVET

Napredni digitalni poslovni modeli

kalo, kako se prilagajajo trenutnim okoliščinam? Kristina Gregorc odgovarja: »Kuhali bomo vedno radi. Pa migali tudi in iskali nasvete o negi otroka, si ogledali zanimiv intervju, preverili, kaj je novega. M Soseska ponuja takšne rešitve, ko jih potrebujemo. M Tik tok Dance Akademijo smo organizirali kot največji regijski talent šov in prvi takšne vrste na tiktoku, ker smo posebno pri mladih prepoznali večjo potrebo po gibanju in povezovanju, tudi oddaja Prvič mama je doživela izjemen uspeh, zdaj odkrivamo družinsko tradicijo z recepti za najslovensko pecivo. Vsaka vrsta vsebin je relevantna za določeno starost oziroma življenjski slog, vse pa imajo dodano vrednost.

Osredotočene so na uporabnikove potrebe, te želimo ves čas upoštevati, v vseh starostnih skupinah in segmentih.« Epidemija je naša življenja obrnila na glavo, koliko je vplivala na ta projekt? Bi zaživel tudi, če se ne bi zgodila? »Seveda bi, morda z malo drugačno dinamiko, tako pa je razvoj samo pospešila. Med epidemijo se je namreč spet izkazal Mercatorjev veliki potencial tako pri ustvarjanju idej kot hitri izvedbi novih projektov. Z M Sosesko smo bili celo pred Walmartom, ki se je za svoje vsebine povezal z Netflixom. Delali smo res intenzivno več ključnih projektov, saj so nam okoliščine dale dodaten zagon,« sklene Gregorčeva.

M SOSESKA · SPLETNI MEDIJ Piše: Leja Kovačič · Foto: arhiv M soseske

»Z M Sosesko smo bili celo pred Walmartom, ki se je za svoje vsebine povezal z Netflixom.«

jim ne sme manjkati. Je to karizma, število spletnih sledilcev, kaj drugega? »Ključna je povezanost s skupnim projektom. Vsi, ki z M Sosesko sodelujejo, jo morajo sprejemati kot svojo, biti del te skupnosti. Seveda so pomembni tudi talent, dosežki, originalnost, ampak ključno je, da se začutimo in skupaj ustvarjamo. Zgolj odnos naročnik

in izvajalec tu ne deluje,« strne Gregorčeva. In kaj obljubljajo za prihodnost? »Že zaradi strukture vsebin ne bo ene velike in prelomne novosti, ampak cela vrsta različnih. Mercator tudi sicer novosti raje ne napoveduje, temveč jih predstavi. Zato bom ostala zvesta načelu: najprej se dokaži, potem se pohvali,« sklene urednica.

VSEBINE, KI POMAGAJO, NE SAMO ZABAVAJO

Kuharske in pevske zvezde, telovadba, spletni vplivneži, interaktivne vsebine … Ko so v Mercatorju začeli projekt, smo se spraševali, kaj natančno bo M Soseska, spletna trgovina, spletna televizija, slovenski Netflix? Kaj so ljudem odgovarjali tedaj in kaj jim odgovarjajo zdaj ter kako se je platforma od takrat spremenila, smo vprašali Kristino Gregorc, direktorico digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje v Mercatorju ter odgovorno urednica M Soseske.

»

M Soseska je nov Mercatorjev poslovni model, hkrati pa digitalna vsebinska platforma s pestrim izborom vsebin z dodano vrednostjo, ki so najprej dostopne na spletu in živijo na naših profilih družbenih omrežij; facebooku, instagramu, youtubu, TikToku, hkrati pa se v realnem času stekajo na www.msoseska.tv, ki je kot platforma po uporabniški izkušnji podobna Netflixu. Vsebine so neposredno povezane tako z našo spletno kot tudi fizično trgovino ter po večkanalnem pristopu vpletene v celoten Mercatorjev digitalni ekosistem, denimo tudi v mobilno aplikacijo Moj M. Sicer pa je M Soseska organizirana kot televizija, ima programsko shemo, uredniški odbor in produkcijo.

Kot medij pa je primerno mesto tudi za dobavitelje in partnerje, da se z vsebinami povežejo in izpostavijo, tako v naših prodajnih kanalih kot tudi na drugih naših profilih na družabnih omrežjih,« osnove projekta razloži Kristina Gregorc. Kdaj pa so v Mercatorju začeli razmišljati o

28

takšni vsebinski platformi? Je projektu dala krila epidemija, zaradi katere so ljudje več časa prebili doma? »Mercator je od nekdaj ustvarjal različne izvirne projekte in vsebine. Če ne zveni neskromno, lahko rečem, da je včasih zamisli celo preveč, ampak samo tiste, ki so res 'prave', se uresničijo, ko so prave tudi okoliščine. Tudi dobra rešitev ne zaživi, če je ljudje ne potrebujejo. O digitalni vsebinski platformi smo že nekaj časa razmišljali, čakali pa smo pravi trenutek. M Soseske torej nismo ustvarili zaradi epidemije, pomembnost pa je ključna za dobre rezultate. Čas epidemije je bil pravi za vsebine, ki so bile del naših družabnih omrežij.

Temeljile so na Mercatorjevih partnerskih povezavah, denimo S SNG Dramo in Mini teatrom s predstavami pri vas doma. Pa recepti, telovadba, razni nasveti, torej zabavne, poučne vsebine, ki so oblikovale našo sosedsko skupnost. Razvoj je bil nato zelo hiter in intenziven in nastala je vsebinska platforma, medij, na katerem ponujamo pester izbor vsebin z dodano vrednostjo. Gre za prave oddaje, lastne ideje, izvirno produkcijo, ničesar že narejenega ne kupujemo. Glede na prvotno idejo je zdaj to nova dimenzija, Mercator kot medij,« odgovarja urednica.

PREHITELI SO WALMART

Netflix, HBO, Voyo … Vse več vsebin je dostopnih samo tam. Tam so plačljive, bodo kdaj tudi na M Soseski? »Nekoč v prihodnje bomo M Sosesko bolj povezali z našim programom zvestobe, za zdaj pa ostaja brezplačna.

Vsekakor pa bomo zelo pozorno razvijali svoj poslovni model, saj želimo predvsem povezovati, ne pogojevati,« zagotavlja urednica, ki je z rezultati projekta izjemno zadovoljna, pri ogledih lahko govorimo o milijonskih številkah, pove. In kdo so obiskovalci M Soseske? »Vsi, ki v določenem trenutku preživljanja dneva iščejo vsebine z dodano vrednostjo. Ljudje vseh starostnih skupin, ki željo kratke vsebine, ki jim v določenem trenutku ustrezajo oziroma ponudijo rešitev za prihranek časa, zabavo, lažje delo, nasvet. Skupni imenovalec obiskovalcev M Soseske je iznajdljivost pri iskanju hitrih rešitev. Gospodinja, ki poišče recept, ali mlad moški, ki mora sam skuhati ali počistiti, najdeta nasvet pri Tajdi, nekdo, ki potrebuje nov kuharski navdih, pogleda video s Kamalo ali Jorgom, mladi, ki s Kayo Solo raziskujejo digitalne igrice ali plešejo z M Tik tok Dance akademijo, vse generacije, ki bodo iskale najslovensko pecivo … Ključna prednost in drugačen princip M Soseske so torej originalne oddaje v vsakem trenutku dneva, takrat, ko jih želimo in potrebujemo, predvsem po telefonu, ne samo zvečer na kavču. Vsebine, ki pomagajo, kaj novega naučijo, ne le zabavajo,« odgovarja urednica. Obiskanost M Soseske je seveda neločljivo povezana z družabnimi omrežji, največ obiskovalcev zavije tja po tej poti. Je pa mogoče opaziti velike razlike v priljubljenosti družabnih omrežij glede na generacije. »Alfa generacijo zanimata samo tiktok in snapchat, mlade, tako gen Z kot milenijce, predvsem instagram, starejši pa ostajajo zvesti facebooku. Številčno je trenutno po priljubljenosti najmočnejši instagram. So pa tu še vsi komunikacijski kanali, kot so whatsapp, viber ter pretočne platforme, kot je spotify, na katerih ljudje preživijo dosti časa,« ugotavlja sogovornica.

NAJPREJ SE DOKAŽI, POTEM POHVALI

Ko so začeli projekt, so ujeli val tematik, ki so takrat zanimale ljudi, telovadba doma, kuha, peka, druženje na spletu … Po več kot letu in pol je družba v povsem drugačnem stanju, veselja do peke z drožmi je zmanj-

Goodlifestyle.si

Vsebine M Soseske ustvarjajo različni trenerji, kuharji, spletni vplivneži, znane osebnosti, nas pa je zanimalo, kaj

Goodlifestyle.si

29

UM-NO

Foto: Voranc Vogel, Delo

Kako rešiti novinarstvo?!

Piše: Mitja Meršol*

In ko sem ob vrnitvi v Ljubljano (takrat je nad vsemi novicami prevladovalo pisanje o napetem stanju po eksploziji v Černobilu) Jožetu Smoletu, tedanjemu predsedniku izdajateljskega sveta Dela, predlagal, da bi tudi Delu skrčili format, me je smejoče pogledal in odgovoril: »Nikakor ne. Mar ne veš, da Slovenci hočejo imeti samo velikega?« Kako velik, kako majhen je format današnjega časnika, zdaj sploh ni več aktualno vprašanje. Danes stoji časopis/medij pred drugimi usodno pomembnimi vprašanji.

Vsako jutro navsezgodaj z balkona poslušam, kdaj se bo pripeljal raznašalec časopisov. Gre za pomemben ritual, kajti jutro mi ne more miniti brez listanja po časopisu. To je kot moj zajtrk. Imam občutek, da to počnem v svetu, v katerem nočem (ne)pametnih telefonov in imam raje pametne časopise. No, tudi do teh sem kritičen, saj me oblegajo s prevelikimi fotografijami na naslovnicah, kot da bi me hoteli prisiliti, naj časopis berem tako, da ga gledam. Tudi predolgi intervjuji mi, žal, povedo neprimerno manj ali nič v primerjavi s krajšimi, zgodbeno jedrnatimi pogovori. Intervjuvanec gor ali dol.

je poudarila, da za njen časopis še vedno velja tradicionalno načelo očetov Washington Posta: poslanstvo časopisa je povedati resnico; časopis mora služiti bralcu, četudi to morda včasih ni skladno z interesi njegovih lastnikov ali pa je celo v nasprotju z njimi. Njen novinar Carl Bernstein – ki je skupaj s kolegom z istega časopisa Bobom Woodwardom razkrinkal škandal Watergate in povzročil padec predsednika Nixona – pa mi je nekaj let pozneje na srečanju v New Yorku dejal, da vsakemu večjemu novinarskemu podvigu, s katerim se javnosti posreduje predvsem tak podatek – za katerega si politika najmanj želi, da bi ga javnost izvedela –, sledi samoizpraševanje o novinarskem delu.

PODREJENOST NOVINARJEV

Novinarsko društvo bi moralo izvajati več analitičnih posvetovanj novinarjev in urednikov o tem, kako se logistično lotevati osrednjih tem aktualnega dogajanja. *MITJA MERŠOL, nekdanji odgovorni urednik časnika Delo in publicist

Ko pogledamo naše novinarstvo, ugotovimo, da na njegovo stanje, kakovost in obstoj seveda vpliva tudi eksistencialno stanje novinarjev, katerih delo je čedalje slabše plačano, delovna razmerja pa so izničena v negotovi prekarnosti. V takšnih razmerah je novinarje – ki svobodno delujejo le, če se ne utapljajo v breznu življenjske eksistence – še lažje potiskati v kanale podrejenosti.

Delo d.o.o., Likozarjeva ulica 1, SI 1000 Ljubljana

B

ilo je pred 35 leti, ko sem na povabilo ameriške vlade s še nekaj tujimi novinarji uredniki proučeval delovanje in stanje regionalnih medijev na zahodu Amerike. Poleg ocenjevanja vsebin sem ugotovil, da je večina njih izhajala v srednje visokem-ozkem »berliner« formatu.

»SVETA META« Da, raje tudi sedim doma in v miru prebiram časopis, kot da se med hojo po pločniku izpostavljam zaletavanju v telefone zagledanih mladih nosilcev. Nisem na facebooku, ki se je nedavno – da bi se znebil prenašalcev lažnih novic – preimenoval v Meto in si zmotno domišlja, da bo s tem postal odrešilna »sveta Meta« medijskega sveta.

O našem novinarstvu in medijih je bilo zlasti v teh koronavirusnih časih izrečenih in zapisanih veliko razmišljanj. Pri vsem tem je nekaj povsem jasno. Če se politika (stranka) polasti medija, ta ni več medij, ampak strankarski bilten, ki ne služi bralcu, javnosti, ampak politični stranki. Če podjetnik kupi časopis, ta lahko kmalu postane zgolj oglasni medij, temelječ na iskanju dobička.

Kaj naj bo vodilo medija? Trg ali vsebina? O tem mi je pred leti v Washingtonu pripovedovala Kay (Katharine) Graham, lastnica Washington Posta. Stikov s politiki sicer ni zanikala, glede podjetniških interesov pa

30

Veliko kritičnih ocen je bilo izrečenih tudi na račun politikov in njihove vojne napovedi svobodi medijev, zlasti javnih. Upravičeno. A hkrati bi morali natančneje proučiti vzporedno razničevanje novinarstva, ki je v očeh javnosti zmotno videno kot »bratomorni novinarski dvoboj« med »našimi« in »vašimi«, gre pa v resnici za napade strankarsko-biltenskih glasil (ki se proglašajo za objektivne medije) na medije, temelječe na načelih novinarskega poslanstva. In kjer se prepirata dva, tretji (politika) dobiček ima, saj javnost vse skupaj pomeša v vrečo »ničvredne novinarske sodrge«. Dobro in zlo pogosto hodita z roko v roki, mi je med najinimi vsakodnevnimi pogovori ob kavi dejal moj pokojni sosed in prijatelj Jurij Gustinčič, ki so mu nedavno ob njegovi stoletnici rojstva v preddverju fakultete za družbene vede postavili spominsko ploščo.

več Brati več Razumeti več Vedeti več pomeni imeti moč.

Kaj storiti? Menim, da bi moralo novinarsko društvo izvajati več analitičnih posvetovanj novinarjev in urednikov o tem, kako se logistično lotevati osrednjih tem aktualnega dogajanja. Ob tem introspektivnem srečevanju bi se morda lahko porodila tudi ideja o združenem socialno-podjetniškem delovanju novinarjev, novinarski zadrugi, ki bi se lotevala izdajanja samostojnih medijev, neobremenjenih s kapitalom in oblastjo. Tudi na tak medij bi nestrpno čakal vsak dan.

“Moderna umetnost mi ni preveč všeč.”

Goodlifestyle.si

AMBIENT

Svetovljanski Grand Koper

MESTNA DNEVNA SOBA HOTELSKA RECEPCIJA Z LOBI BAROM OZIROMA KAVARNICO CARLO JE ŠIROKA IN SVETLA, ZARADI PREMIŠLJENE OPREME DELUJE PRIJETNO IN GOSTOLJUBNO.

va rožnato. Zvečer pa se zliva s sončnim zahodom na obzorju.«

Hotel se na prvi pogled ni dosti spremenil, le velik napis Piše: Kaja Komar · nad veliko belo stavbo v mestu je drugačen. Najprej je piFoto: Dragan Zlatanović, Janez Marolt salo Hotel Triglav, nato Hotel Koper, zdaj je Grand Koper – z razlogom. Hotel je pomemben del revitalizacije starega mestnega jedra in največja pridobitev v slovenski Istri v Mihevc, rojen v Trstu, je Koper videl kot pristaniško mesto zadnjem času. Nova lastnika Marja Černe in Aleš Piščanc z industrijo, torej ne toliko turistično postojanko, v duhu sta želela z njim obuditi mesto in vanj vrniti družabno življenje. »Dotrajan je čakal na formalizma je oblikoval tudi hotel. »Osnovno strukturo ali tkivo zgradbe smo želeli zaprodajo že vrsto let. Družba Terme Čatež ga je zapustila v slabem stanju in za začetek držati čim bolj izvorno in vanjo ne posegati,« o ohranitvi Mihevčevega formalizma pove obratovanja je bila nujna prenova vseh instalacij, tlakov, oblog, stavbnega pohištva. Ko sta Košak. »Za glavni motiv pri oblikovanju interiera smo izbrali element loka, ki obiskovalca naročnika hotel kupila in smo ju prepričali s prvim osnutkom, smo se lotili projekta,« o za- spremlja od vhoda skozi celoten hotel. Koper je bil nekoč perspektivno industrijsko – Cičetkih pove Aleš Košak, ki je skupaj s Špelo Leskovic gonilna sila biroja AKSL arhitekti. »V mos in Tomos – in pristaniško mesto, danes pa se tam vedno bolj razvija tudi turizem.

Koper smo želeli pripeljati hotel, ki je svetovljanski tako v podobi kot ponudbi.« Ker imata Mihevc je imel takrat nedvomno prav, a čas gre naprej in vse se z njim spreminja.« Element Leskovčeva in Košak svoj drugi dom v Trstu, sem pomislila, da bi si morda lahko želela, da loka nas pozdravi že kot trojna arkada pri vhodu, Čebron Lipovčeva jo razlaga kot poklon mesto zaživi v sredozemskem duhu druženja ob kavi, dobri hrani ali kozarcu vina. »Kljub črki M in nekateri namigujejo, da bi jo lahko brali kot Mussolinijev podpis. Košak mojega bližini teh dveh krajev se zdijo kulturološke razlike še vedno velike,« spomni Košak. »V namigovanja ni ne ovrgel ne potrdil, sva se pa strinjala, da je lok osnoven in eden najmočTrstu se razume in čuti druženje na trgih in kavarnah drugače kot na slovenski Obali. Je nejših elementov arhitekture.

Hotelska recepcija z lobi barom oziroma kavarnico Carlo Notranjost so AKSL arhitekti je široka in svetla, zaradi preprenovili v sodelovanju z indumišljene opreme deluje prijetno strijskim oblikovalcem Daviin gostoljubno. »Odprt hotelski dom Tavčarjem, ki je pripravil lobi z barom želi ponuditi mecelostno grafično podobo, oblistni promenadi dodaten kotiček koval tekstil, tapiserije, preproznotraj hotela: mestno dnevno ge. »Davida smo povabili k sosobo. Hotel ima več gostinskih delovanju kmalu po prvi idejni obratov: picerijo Caprizza, restazasnovi. Dogovorili smo se za vracijo Capra in lobi bar Carlo, dodatno oblikovanje elementov ki je že začel obujati tradicijo z v delih hotela, ki so interiersko glasbenimi večeri konec tedna. pomembni za stik z gostom in Obetata se še hotelska slaščikomuniciranje zgodbe hotela z čarna in trgovina. Sodobno in njim. David je oblikoval vzorce drzno oblikovanje hotela namerza preproge, tapiserije, zavese, no ustvarja zgodbo in močne pogrinjke, krožnike, skodelice, vtise na obiskovalce. In kot tak tako da je izkušnja vedno ceje izpolnil pričakovanja najprej lostna in vtis bivanja v hotelu ravno tujim gostem, ki so ga prvi zapomljiv. Njegovo oblikovanje obiskali, šele nato so ga obiskali je dodatna podpora našemu tudi slovenski gostje,« razlaga arinterieru in gradnji zgodbe.« hitekt, kako je hotel očaral prve NOTRANJOST SO AKSL ARHITEKTI PRENOVILI V SODELOVANJU Z INDUSTRIJSKIM Po hotelu se sprehajaš mimo poobiskovalce. Interier je želel biti OBLIKOVALCEM DAVIDOM TAVČARJEM, KI JE PRIPRAVIL CELOSTNO GRAFIČNO dob rib vseh velikosti, hobotnic, tudi poklon izvorni notranji opPODOBO, OBLIKOVAL TEKSTIL, TAPISERIJE, PREPROGE. morskih zvezd, školjk, rakov. remi Eda Mihevca in prof. Olge Med njimi pa se znajde tudi koza.

Rusanove. »Hommage predvsem »Kot osnovno izhodišče smo vzes pestro in drzno uporabo materialov, barvnih kombinacij in oblikovanja prostorov.« li lokalno motiviko. David je vpletel osnovne motive v oblikovanje svojih vzorcev. Koza (Capra) pa se je pojavila v navezavi z že uveljavljeno restavracijo naročnikov Capra.« A notranjost ni edina, ki očara gosta. Na strehi se skriva kotiček z verjetno najlepšim razgledom v Kopru. »To streho smo 'odkrili' kmalu po začetku snovanja projekta. Bila je Hotel ponuja še možnost poslovnih srečanj, ima dve manjši konferenčni sobi in večnavelika, zanemarjena in dotrajana površina, polna klimatskih naprav vseh najemnikov lo- mensko dvorano Club za sestanke. Vsi so ljubitelji psov, tako lastnika hotela kot arhitekta, kalov v pritličju zgradbe. Na novo smo uredili manjšo zidano teraso, zasadili velike palme, in povsem spontano je postal prijazen do psov. »Prve objave gostov s svojimi ljubljenčki ki jo bolje osmislijo, pločevinasto streho pa prebarvali v drzno rožnato. Po srečnem na- iz hotelskih sob so nas prijetno presenetile. Vsekakor je to odlična odločitev,« se strinja ključju streha v določenih obdobjih dneva ustvarja barvni spektakel na fasadi in jo obar- Košak s tem, da je odprt tudi za štirinožne prijatelje.

32

Goodlifestyle.si

Z novim hotelom Grand Koper naše pristanišče še nikoli ni bilo tako vabljivo in vredno obiska.

Za estetsko dodelano prijetno sproščenost, ki jo ustvarja notranjost, je zaslužna celotna ekipa: Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL arhitekti), Vita Marolt, Maja Pečar, Samantha Konec in David Tavčar, ki je poskrbel za oblikovanje celostne podobe. Interier je dobil tudi nagrado Zavoda Big za javni interier leta 2021, saj ponuja vse tisto, kar smo med epidemijo pogrešali – osebne stike in javno življenje.

HOTEL V PRISTANIŠČU

bolj spontano, polno veselja do življenja, uživanja v hrani in pijači, čeprav je tudi v Italiji gospodarsko stanje slabo.« OD INDUSTRIJE DO TURIZMA

INTERIER LETA 2021 V SLOVENIJI

Arhitekturni biro je skupaj z lastniki ob prenovi razmišljal tudi o hotelu kot središču družabnega življenja, kakršnega si je zamislil tudi arhitekt Edo Mihevc, ki je prezidal italijansko šolo, zgrajeno v »stile littorio«, in jo preoblikoval v hotel. Ko je pred začetkom prenove doc. dr. Neža Lipovec Čebron izdelala elaborat o razvoju in pomenu Hotela Koper, je ugotovila, da je imel pomembno socialno in kulturno vlogo. »Nastal je iz nekdanje dekliške šole, bil mnoga leta prostor srečevanja vseh ljudi iz Istre. Konec tedna so bili tam plesi, bil je središče življenja Kopra in prenos te vloge v sedanjost se nam je zdel zelo pomemben pri snovanju projekta.«

Goodlifestyle.si

33

#SKUPAJZVAMI

POBEG

#SKUPAJVSVET

Skalno gorovje

First Minute

S ŠOTOROM NA AVTU ČEZ KANADSKO SKALNO GOROVJE

Jadran & Mediteran 2022 Prihranek do 650 €/osebo/teden

Piše: Manja Kovačič · Foto: Manja Kovačič

1. otrok z 2 odraslima (tudi do 18 let) 70 €/osebo/teden* *Velja za rezervacije do 31. 12. 2021.

NARODNI PARK SKALNO GOROVJE

P

ot sem s kanadskimi prijatelji začela v Vancouvru, dobrih osem ur vožnje stran. Pri Escape Campervans smo najeli kombi – majhna kuhinja v zadnjem delu kombija, kjer smo za zajtrk pekli palačinke, ležišče za dve do tri osebe in na strehi šotor za dva. Prosto kampiranje je v Kanadi le redkokje prepovedano, zato smo pogosto prespali pod krošnjami dreves sredi gozda ali na obrežju jezera.

MARATONSKI POHODI Prva prava postojanka je bil kamp Robson Meadows ob vznožju gore Mount Robson na meji med Britansko Kolumbijo in Alberto. Mount Robson je s 3954 metri najvišji vrh v kanadskem Skalnem gorovju, ob njegovi severni steni pa leži ledeniško jezero Berg, do katerega smo se povzpeli. To je 800-metrski vzpon in 23 kilometrov dolg pohod v eno smer. Na poti so trije kampi, prav toliko jih je na vrhu ob jezeru. Od zore do mraka smo bili v pogonu in seveda smo po 46 kilometrih skoraj izdihnili. Dvodnevni pohod pa ni priporočljiv le zaradi dolžine poti in napornega terena, temveč tudi zaradi čudovitih razgledov. Pot se vije ob reki Robson mimo jezera Kinney, v katerem se zrcalijo oko-

01 2006 111

vednozvami@kompas.si

www.kompas.si

Goodlifestyle.si

liški vrhovi, nato pa skozi Dolino tisočerih slapov, najlepši pa so razgledi tik pod vrhom ob turkiznem jezeru Berg, ki ga napaja ledenik z istim imenom.

ZVEZDE SKALNEGA GOROVJA Narodna parka Jasper in Banff sta najbolj priljubljeni destinaciji kanadskega Skalnega gorovja. Začeli smo z Jasperjem in Mount Edith Cavellom, a ne s 3363 visokim vrhom gore, temveč z jezercem Cavell ob njegovem vznožju. Ne le da je lepe turkizne barve in ga obdajajo visoke skale, poln je tudi ledeniškega ledu najrazličnejših oblik. Pohodniška pot do jezera je dokaj položna, za tiste željne malo večjih izzivov so na voljo tudi zahtevnejši vzponi in razgledi na jezero z višine.

Nadaljevali smo čez ledeniško območje Columbia in se ustavili ob Athabasci, najbolj obiskanem ledeniku v Severni Ameriki. Trenutno izgublja približno pet metrov na leto, v zadnjih 125 letih pa je izgubil več kot polovico prostornine. Je zlahka dostopen, a vzpenjanje nanj ni priporočljivo, skrite razpoke so vzele že marsikatero življenje nepripravljenih turistov.

35

POBEG

Zimska ljubezen te ne izpusti JEZERO KINNEY

JEZERO LOUISE

Nato smo zavili še v narodni park Yoho, do jezera Emerald, ki je, kot pove ime, prekrasne smaragdne barve, pohod okrog njega je dolg le 5,2 kilometra. Sledil je Banff, ki je priljubljen med mladimi, željnimi zabave in dobrih smučarskih prog, in tistimi, ki pozimi drsajo po slikovitem jezeru Louise, poleti pa uživajo v razgledu z ledenika, ki se vije prek okoliških vrhov vse do turkizne gladine verjetno najbolj znanega kanadskega jezera.

LEDENIK ATHABASCA

vrhov, na nadmorski višini približno 1884 metrov. K sreči smo bili zaradi pozne ure, hladnega vetrovnega vremena skoraj sami, saj je plavanje v jezeru prepovedano.

ZVONČEK ZA MEDVEDE

V bližini jezera Louise smo se podali na 20-kilometrsko pot do Giant Steps oziroma stopničastih skal, čez katere padajo slapovi. Sicer manj znan, a zato nič manj lep gorski pohod, na katerem nismo srečali malodane nikogar, poteka čez gozd in jase, po katerih se vijejo potoki in skalnate planote ter pobočja, posuta s čudovitimi divjimi rožami, ki cvetijo tudi pozno poleti. Z vrha oziroma tako imenovanih ogromnih stopnic se razprostirajo tudi lepi razgledi na bližnja jezera in vrhove.

Potovanje nas je peljalo skozi narodni park Revelstoke, ki ni več del Skalnega gorovja, je pa prav tako zelo priljubljeno zimsko letovišče, poleti pa obiskano zaradi pohodniških poti in, kdo bi si mislil, čudovitih gorskih jezer. Tam smo se srečali tudi z grizlijem, in to kar na parkirišču. Parkirali smo na izhodišču več pohodniških poti, na eni strani vznožje hriba in gozd, na drugi travnik, nekaj dreves in medved. Čisto mirno je stal tam, turisti smo ga fotografirali s spoštljive razdalje, nato pa je zavil proti gozdu. Počasi in precej ležerno se je premikal skozi goščavo, in če ga ne bi spremljali s pogledi, ga v gozdu sploh ne bi opazili.

Ker smo kdaj prespali kar ob poti, prhe v kampih pa so bile zaradi pandemije zaprte, smo se včasih okopali tudi v jezeru. V Banffu smo sicer kampirali v Tunnel Mountain Village, a se je enemu izmed prijateljev zazdelo, da bi bilo jezero Moraine bolj primerno za večerni »tuš«. Gre za še eno prekrasno turkizno ledeniško jezero v Dolini desetih

Ni čudno, da so pohodniške poti polne opozoril, da so v bližini medvedi, in ob njih navodila, kako ravnati, da se srečanju izognemo, in kako, če se ne. Tudi medvedi si srečanja ne želijo, in če smo na poti dovolj glasni, se nam bodo umaknili. Mnogi si na nahrbtnike pripnejo zvončke, nekateri zvočnike z glasbo, nujni del opreme

36

pa je tudi tako imenovani bear spray oziroma obrambni sprej proti medvedom. Na številne pohodniške poti se tudi ni dovoljeno podati v zasedbi manj kot štirih ljudi.

Naši zvončki so veselo peli, zato se z medvedi nismo več srečevali, so nam pa pot prečkale veverice in občasno severni jelen, ki mu v Severni Ameriki rečejo karibu.

ZA KONEC PA VINO Iz Revelstoka smo odšli na jug. Obiskali smo Nelson, artističen kraj z lepimi plažami ob jezeru Kootenay, nato pa spet zavili proti zahodu in se ustavili v Okanagenski dolini, v Pentictonu, kjer so bile temperature bolj prijetne, okoliški griči pa namesto z ledeniki prekriti s trto.

Najboljše kanadsko vino namreč izhaja iz te regije. Obiskali smo vinsko klet Three sisters, okusili njihov chardonnay in pinot noir ter prisluhnili zgodbam lastnika, vinarja Matthewa Mikulića, ki je z nami spregovoril celo v hrvaščini.

V devetih dneh smo obiskali vse ključne točke. Je pa tudi res, da po ogledu že več kot dvajsetega smaragdno zelenega jezera, četudi je še tako lepo, pri naslednjem ne čutiš več potrebe, da bi se ustavil. Tudi če ste omejeni s časom, se “road trip” torej vsekakor splača.

Goodlifestyle.si

#winterlove austria.info

DOBRO MESTO

GOODLIFE POSLOVNI KLUB

Ljubljana

1.

2.

3.

MAJA URAN MARAVIĆ je izbrala … slovensko prestolnico!

Foto: arhiv gostje, A. Č., M. D., Žiga Koritnik Maja Uran Maravić je strokovnjakinja za turizem. Redna profesorica na Turistici, Fakulteti za turistične študije v Portorožu, ki med drugim zelo dobro pozna hotelski luksuz in način podeljevanja zvezdic hotelom. Na Hrvaškem in v Sloveniji je pomagala pri snovanju turističnih strategij, poznamo pa jo tudi po strastni privrženosti slovenski kulinariki. A. Č.

4.

5.

6.

7.

9.

8.

1

2 1

Moj naj predel je ...

… je širši del mesta skupaj z Golovcem, Grajskim gričem in Rožnikom. Vsak dan grem v središče mesta in naravo na sprehod. Če ni časa za kosilo, se ustavim na kavi, sladoledu in uživam v pogledu na prelepo mesto.

4

Gurmanske poslastice so …

… vsepovsod. Moja mestna dnevna soba in jedilnica je restavracija Tabar. Tam imajo najboljša kosila v mestu in tja povabim večino ljudi, s katerimi sestankujem. Druga dnevna soba je hotel Slon, kjer v kavarni Zvezda Slon rada uživam v slaščicah in koktajlih. V poletnih mesecih prijetno pihlja na grajskem obzidju, zato prija pozno kosilo v restavraciji Strelec ali kozarec vina v Grajski vinoteki s pogledom na Ljubljano. Redno grem tudi na tržnico, saj ponuja obilje raznovrstnih živil, ter druženje s prijatelji na petkovi Odprti kuhni. Ljubljana je prava gastronomska prestolnica Slovenije!

38

44 2

Najlaže se je gibati …

… s kolesom. Pot ob Ljubljanici je najhitrejša povezava do vseh zame pomembnih točk za vsakdanja opravila in prostočasno uživanje.

5

Najznamenitejši hotel v mestu …

… zame je to Slon. Svojo vrhunskost kaže v podrobnostih. Od čudovitih cvetličnih aranžmajev in vonja v preddverju, luksuzne kozmetike, personaliziranega zajtrka do posteljnega koncepta, ki je enakovreden najboljšim na svetu, na primer v hotelih Four Seasons.

6 3

V mestu je treba nujno videti …

… vse Plečnikove mojstrovine, uživati na nabrežjih in v mestnih parkih. Bolj kot samo videti je Ljubljano treba začutiti z vsemi čuti in se prepustiti čudoviti energiji mesta.

6

… sta majhnost ali bolje strnjenost središča in vpetost mesta v naravno okolje. Obiskovalec ali prebivalec ima na zelo majhni razdalji vse na dlani: vrvež mesta, prijetne lokal(čk)e in kavarne kot tudi tišino gozda. In seveda arhitekturo Jožeta Plečnika.

1. KRISTAL ROGAŠKA

5. L’OCCITANOV SKRIVNI SVET DARIL

9. NAJUDOBNEJŠI NAKUPI SO PRI VAS DOMA!

Kristalni izdelki Rogaška vas v prihajajočem prazničnem času popeljejo v svet čudovitih daril, ki nikoli ne izgubijo sijaja. Naj prazniki zasijejo s kristalnimi okraski na jelki in zvenu kristala pri trku s kozarci ob praznični večerji. Dodajte izdelkom unikatno ročno gravuro in tako ustvarite darilo samo za tiste, ki jih neizmerno cenite! Ročno gravuro izdelamo v prodajalni v Rogaški Slatini in v Ljubljani, lahko pa jo naročite tudi na spletu.

Prvi čut, ki nas vodi pri odkrivanju narave in njenih skrivnosti, je voh. Ali ste vedeli, da voh bolj kot katerikoli drugi čut sproža največ čustev in oživlja največ spominov? Obiščite trgovino L’OCCITANE in odkrijte očarljive praznične kolekcije, ki bodo predramile vse vaše čute in prazniki naredile še bolj čarobne.

Vse, kar morate storiti za najbolj udobno nakupovanje, je povezati vašo kartico Diners Club s PayPal računom, in svet spletnih nakupov vam bo na široko odprl svoja vrata. Več na https://www. dinersclub.si/si/paypal

2. BOŽIČNE ZVEZDE PRI MERCEDESU

Paket Komplet Nove KBM vam omogoča več bančnih storitev po ugodnejši ceni. Pohitite in kot nova stranka banke poleg vseh ostalih ugodnosti izkoristite tudi 6 mesecev brezplačnega vodenja paketa, ki vam je na voljo, če paket sklenete do 31. 12.

2021. Paket Komplet lahko sklenete prek aplikacije mBank@Net. Brez odvečnih papirjev in poti.

Več na nkbm.si/paket-komplet

Prihaja najbolj čaroben čas v letu. Razveselite svoje najdražje z izbranimi darili iz praznične kolekcije Mercedes-Benz. Za vas so pripravili izbor izdelkov za najmlajše, zanjo in zanj.

Naj vas zvezde spremljajo tudi v letu 2022.

Posebnost mesta pa je ...

Goodlifestyle.si

10.

3. PODARITE NAROČNINO NA ONOPLUS ALI NEDELO

10. NA KOSILO V PEN KLUB RESTAVRACIJO 6. DOBRA ODLOČITEV JE IZBRATI PAKET KOMPLET

Za praznike lahko svojim najbližjim podarite tudi naročnino za revijo Onaplus ali tednik Nedelo. Izkoristite posebno ponudbo za letno naročnino za 2021, ki velja do 27. 12. 2021 za obstoječe in tudi nove naročnike. Kontaktirajte Delo na 080 11 99 ali narocnine@ delo.si in poslali vam bodo lični darilni bon.

7. VARČEVANJE ENERGIJE Z MERKURJEM

4. TOPLA ZIMA V WEEKEND MAX MARI

8. GENERALIJEV PAKET PODJETNIK

Vabljeni k odkrivanju zimskih modnih trendov v trgovini Weekend Max Mara na Wolfovi 10 v Ljubljani. Ob nakupu nove kolekcije lahko izkoristite tudi 10 % popusta s kartico Goodlife!

Kako do ugodnega zavarovanja, prilagojenega vašemu poslu?

V novem Paketu podjetnik vam zagotavljamo prav to: enostavno in ugodno zavarovanje za varno poslovanje vašega podjetja.

Goodlifestyle.si

Shranite viške proizvedene električne energije ter jih porabite ponoči in ob slabem vremenu. Powerwall 2 deluje tudi kot UPS in omogoča neprekinjeno napajanje v primeru izpadov. Več na merkur.si/teo.

Vabimo vas na kosilo v PEN KLUB restavracijo, kjer vam bo chef Mojmir Šiftar iz svežih in lokalnih sestavij pripravil okusen obed iz enega do treh hodov. Rezervirajte svoj obisk za kosilo med 12. in 15. uro (041 366 249).

Naroči kartico na: DINERSCLUBGOODLIFE.SI ali na 041 68 22 61

39

Skrivni mojstri iz carobne tovarne daril

vam želijo vesele praznike!

Dobrodošli v L’OCCITANOVI praznicni tovarni daril.

Tukaj naši spretni mojstri razkrivajo cudesa narave in ustvarjajo imenitna darila.

Podarite carobnost Provanse.

loccitane_si

www.loccitane.si

loccitaneslovenija