PLATNO
Od prostora do repeticije. In nazaj
Njegovi umetniški projekti velikih dimenzij so našli prostor povsod po svetu, med drugim v Angliji, Avstraliji, na Kitajskem, v Tasmaniji in ZDA, pri nas pa ga večina pozna po tem, da je pred več leti »oblekel hišo« na Gallusovem nabrežju. Čeprav je to, da te vedno povezujejo z določenim projektom, lahko tudi breme, je bila oblečena hiša za Mateja Andraža Vogrinčiča vstopnica, ki mu je odprla vrata do novih projektov v tujini. In ko si enkrat sam varnostnik svoje napol oblečene hiše v Benetkah, ko si zadet od barvanja čolnov s poliestrskimi masami in ko šolarji v sibirski cerkvici poteptajo instalacijo, ki jo sestavlja 50.000 jajčnih lupin, ti zanimivih zgodb ne manjka. Umetnik jih je z nami delil le nekaj.
MATEJ ANDRAŽ VOGRINČIČ • Umetnik
hu pa je bil proces obraten, osnova moje instalacije so bile napihljive žoge za plažo, in ko je bilo projekta konec, sem na radiu in televiziji povedal, da lahko kdor koli pride ponje. Spomnim se očeta s kravato in aktovko, ki se je po službi ustavil in pobral dve. Prišel je tudi avtobus otrok in vsak se je odpeljal s svojo žogo.« DRUGA NAGRADA ZA PRAH IZ JAJČNIH LUPIN
Vedno so zanimivi odzivi ljudi na njegove umetniške stvaritve, Matej Andraž jih najraje nabira tako, da se pomeša mednje. »Tam stojim in se pretvarjam, da s tem nimam nič, da sem samo čuvaj. Le enkrat sem poPiše: Leja Kovačič . vedal, kdo sem, saj sem videl, da je prišel sir Nicholas Foto: Primož Korošec, arhiv umetnika Serota, dolgoletni direktor galerije Tate v Londonu. Vprašal me je, ali sem jaz to ustvaril, pritrdil sem, on pa je v zelo fini angleščini povedal, da ni imel pretirano dobrega dneva, pravzaprav da je imel do tedaj kar »Rad obiskujem kraje, kjer so kdaj stale moje umetnislab dan, a se je zaradi mene obrnil na bolje,« pove. ne. V Benetke grem kar pogosto. Živim na Krasu, zato so mi blizu. Najprej grem na Svoje umetnosti pa zvečer ne more zakleniti na varno, včasih jo mora tudi stražiti: Campo Santa Margherita, usedem se v slavni Caffe Rosso, tam spijem espresso ali cam- »Tako je bilo v Benetkah, saj nisem imel denarja za varnostnike. Moral sem podpisati, pari spritz in opazujem. Lepe spomine imam. V krajih, kjer sem delal, se počutim kot da bom oblečeno hišo premazal z ognjevarno barvo, ki pa ni bila brezbarvna, temveč doma. V Benetkah sem zaradi oblečene hiše živel pol leta, prej sem tja zaradi birokrat- rožnata. Seveda hiše nisem prebarval, zato sem jo moral stražiti vsak večer do štirih ali skih dogovorov hodil pet let. V avstralski puščavi sem bil tri leta, v Melbournu in Perthu petih, zjutraj pa so nanjo popazili lokalni ribiči. No, enkrat ponoči sta prišla pijana motri mesece, tudi na Japonskem sem bil večkrat po nekaj mesecev,« pove. Matej Andraž ška in rekla, da bosta vse skupaj zažgala. Nekako sem ju prepričal, da tega nista storila, Vogrinčič pri svojem delu pogosto sodeluje z lokalnim prebivalstvom: »Če uporabljaš in se naslednji dan odpravil na policijo. Ko so mi pokazali slike zločincev, sem ugotovil, javni prostor, je etično in nujno, da v to vključiš tudi prebivalce tega prostora. V Ljublja- da sta prejšnji dan pobegnila iz zapora.« ni in Benetkah sem zbiral obleke za svoji oblečeni hiši, v Italiji so mi dali izjemne kose, Armanijeve in kašmirske puloverje, usnjene jakne … Verjetno so se želeli pokazati. V Ta zgodba je imela srečen konec, z jajčnimi lupinami v Sibiriji pa žal ni bilo tako. VogAdelajdi so avtomobilčke za mojo instalacijo zbirali dve leti in jih zbrali 14.910. V Pert- rinčič se v smehu spominja: »Tam sem delal postavitev preproge iz jajčnih lupin v stari
16
Goodlifestyle.si
