GOODLIFE 55, jesen/fall 2021

Page 1

Letnik 13, Številka 55 JESEN 2021 250x200 cm




WEEKENDMAXMARA.COM

LJUBLJANA – WOLFOVA ULICA 10

Franšizna trgovina Weekend Max Mara:




PO VSEBINI

Letnik 13 | Številka 55 | Jesen 2021

»Če citiram Gustava Klimta, je križ najbolj erotičen simbol. On pravi, da v njem vidi žensko horizontalo, v katero se zadre moška vertikala.«

31

UM-NO . Irena Štaudohar, novinarka in publicistka

32

Na Nož . Restavracija Maxim

34

Pobeg . Dunaj in hotel Max Brown 7th District

37

Art . Vrhunci umetnosti v največjem hramu kulture pri nas

38

Dobro mesto . Salerno . Hermina Kovačič, novinarka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi

39

Goodlife poslovni klub

Roman Uranjek, slikar, skupina Irwin

10

24

10

Intervju . Roman Uranjek, slikar, skupina Irwin

14

Duel . Matej Blenkuš vs. Matevž Čelik o arhitekturnih izzivih

16

Platno . Matej Andraž Vogrinčič, konceptualni umetnik

18

Škarje . Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja

24

Pod žarometi . Novi dizajnerski motocikli

30

Na obisku . Aleš Čakš in njegov prvenec Rumeni lakasti čeveljci

Goodlifestyle.si

16

34

7


UREDNIŠKA BESEDA

(Ne)moč umetnosti U

metnost je večna, v vseh oblikah. Lahko ti je všeč, lahko se ti gnusi, a če v človeku vzbudi čute, katerekoli že, potem je bržkone dosegla svoj namen. Pri meni je tako, da je ne enačim z umetnostjo, če se me na tak ali drugačen način ne dotakne. Morda radikalno, a tako pač čutim. Ja, umetnost moram začutiti, sicer je ni. Med epidemijo je bila pri nas ravno umetnost na stranskem tiru. Kulturne ustanove so zaprli med prvimi in jih odprli med zadnjimi. Še posebej so škodo utrpeli neinstitucionalni umetniki in kulturniki. Zdelo se je, kot da je kultura nekakšna postranska dejavnost, ki pač nikogar ne zanima, ljudje, ki jo ustvarjajo, pa nekakšni nebodijihtreba. Ministrstvo za kulturo se je do kulturnikov obnašalo nerazumljivo omalovažujoče. To je bilo presenetljivo še za ljudi, ki niso blizu naši kulturni srenji.

Foto: Matevž Kostanjšek

Trenutno je nekoliko bolje, vsaj zdi se tako. Umetniške hiše spet drugače dihajo in živijo. Ustvarjajo. A še vedno se lahko zgodi marsikaj, virusi so nadvse nepredvidljivi, znanost pa še oddaljena od tiste prave rešitve. A ni naključje, da je jesenska izdaja Goodlifa precej umetniško in kulturno naravnana. V reviji so zbrane zgodbe in stvaritve (še posebej pa izstopa naslovnica, plod slikarja Romana Uranjeka) več umetnikov, kulturnikov širšega družbenega razpona, ki zaznamujejo naš in tudi kulturni milje zunaj slovenskih meja. Njihovo udejstvovanje je manj na očeh javnosti, okrog njihovih uspehov je manj medijskega »cirkusa«, vsaj v primerjavi z dosežki naših športnikov, a ne smemo pozabiti, da so zlasti presežni dosežki naše umetnosti in kulture lahko trajnejši, morda celo pomembnejši za usodo naroda.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 55, jesen 2021 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Aleš Čakš, Kaja Komar, Primož Korošec, Leja Kovačič, Teotim Logar, Irena Štaudohar, Miran Varga Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I design Naslovnica: umetniška preproga slikarja Romana Uranjeka, skupina Irwin Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno. 200x150 cm

8

Goodlifestyle.si



INTERVJU

10

Goodlifestyle.si


INTERVJU

Dialog je nadgradnja sebe ROMAN URANJEK • Vizualni umetnik Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv Romana Uranjeka

Ko vstopiš v stanovanje umetnika Romana Uranjeka, je tako, kot da si vstopil v galerijo ali muzej. Vsak detajl je kot del umetniške celote, kolaža, celo televizija z ohranjevalnikom zaslona, vgradna omara za čevlje, ki jo prekriva velika slika, ali pa skodelica za kavo s temno rdečim jelenom. »Galerijsko« je tam tudi vzdušje, zato kmalu pozabiš na vsakdanje male in velike skrbi in se prepustiš klepetu o brezčasnih temah in moči, ki jo ima umetnost.

Letos ste začeli ustvarjati preproge. Zakaj preproge? Umetniško delo v obliki preproge ustvarjam v dialogu z bosanskim umetnikom Radenkom Milakom in nato s stranko. Vsaka je unikat, s stranko se dogovorimo o dimenzijah, pogovorimo se o željah in možnostih, nato naredim skico in preprogo skupaj dokončamo. Skico z vsemi tehničnimi podatki pošljem v Sarajevo, kjer preprogo iz prave bosanske ovčje volne izdelajo ročno, s pomočjo orodja. Kupec dobi certifikat, vsakemu pa tudi svetujem, da jo po določenem času uporabe, recimo 10 letih, obesi na steno kot umetniško delo. (S skodelico kave v roki se premakneva v drugi del stanovanja, v njegov atelje, kjer naju pričaka Groharjev Sejalec s temno modrimi križi.) Kako to, da je Groharjev Sejalec dobil križ? Sejalec ima svojo zgodbo. Bil je eden prvih motivov, narejen po fotografiji. Leta 1907 je namreč Ivan Grohar prosil Avgusta Bertholda, ali mu lahko fotografira sejalca. Grohar je na svoji sliki dodal še kozolec, jaz dodam križe.

Je res, da od leta 2002 vsak dan naredite vsaj en križ? Križi so moj dialog z zgodovino forme znotraj likovne umetnosti. Vsak dan ustvarim pet del, štiri dam v arhiv, peto delo pa vkomponiram v določeno knjigo. Letos sem kupil knjigo Feminist Avant-Garde in zdaj vanjo delam kolaže, intervencije. Tako v originalna dela dodam svojo reinterpretacijo. V vašem stanovanju sem opazila več jelenov. Jelen je nekakšen simbol prostora srednjeevropske kulture. Umetniki poznajo sliko škotskega slikarja sira Edwina Landseerja iz leta 1851. A slaven je postal, ko je leta 1966 Paul McCartney, član skupine Beatles, prosil pomembnega angleškega slikarja Petra Blaka, da mu naslika jelena. In namesto da bi ga na novo naslikal, je slikar naredil le kopijo in dopisal »After the Monarch of the Glen Sir Edwin Landseer by Peter Blake« (Peter Blake po monarhu Glena siru Edwinu Landseerju). Od takrat se je taisti jelen začel pojavljati povsod, na konzervah, viskiju, cigaretah … Leta 1982 ga je naslikal tudi Tomaž Hostnik, Laibach, ki je pozneje naredil samomor. Po njem smo ga prevzeli še mi. Pa niste imeli težav z avtorskimi pravicami? To je tako imenovani fair use, pravična uporaba. Umetniško delo lahko uporabljaš za svoje umetniško izražanje, ne pa za industrijske izdelke. Zakaj vas tako privlačijo kopije? Mi izhajamo iz tega, da Slovenci nismo originalen narod, da smo eklektični. Na nas je vedno vplivala tuja umetnost, recimo italijanska renesansa, francoski impresionizem, mi pa nismo vplivali na nikogar. In če razume-

»Mi izhajamo iz tega, da Slovenci nismo originalen narod, da smo eklektični. Na nas je vedno vplivala tuja umetnost, recimo italijanska renesansa, francoski impresionizem, mi pa nismo vplivali na nikogar.« Goodlifestyle.si

11


INTERVJU

mo eklektiko kot negativno, smo mi dodali še en minus, še nekaj negativnega, in kot v matematiki dva minusa dasta plus in je zdaj spet nekaj pozitivnega. Torej, vsak motiv, ki ga uporabimo, je nekje že bil in tako že imamo identiteto. To je neke vrste logika ikone, kajti zahodna umetnost temelji na nečem novem, svežem, še ne videnem, medtem ko je ikona ponavljanje. Imamo tisoče in tisoče podob sv. Jurija, ki ubija zmaja. Tako kot bobnar, ki je bil na albumu britanske skupine Joy Division leta 1975 in ga je še enkrat leta 1982 za Laibach uporabil Dejan Knez.

krščanskih križev. Moj križ izhaja iz grškega plusa in Kazimirja Malevicha, ima torej drugo zaledje.

Veliko ustvarjate v kolektivu z drugimi umetniki. Zakaj?

Intenzivno sodelujete tudi z umetnikom Radenkom Milakom, s katerim sta leta 2014 začela soustvarjati serijo DATES.

Križ je geometrijski lik in eden od najstarejših človekovih simbolov, ki ga uporabljajo v številnih religijah. In oblika je zelo prisotna tudi v naravi.

250x200 cm

Po duši sem kolektivist. Kaj je dialog? Teza, antiteza in nato sinteza. Zato jemljem dialog kot nadgradnjo samega sebe. Pa vaše delo, mora biti v dialogu z občinstvom?

Je umetnost še lahko politično provokativna? Verjamem, da ima umetnost sporočilno in estetsko vrednost. Mi, torej IRWIN in studio Novi kolektivizem, se trudimo zajeti obe funkciji. Tako je leta 2012 v studiu Novi kolektivizem nastal plakat NO FEAR NO FÜHRER, neposredna vizualna kritika, ki se je nanašala na takratnega predsednika vlade Janeza Janšo. Je provokativnost nekega dela odvisna od naslovnika? Umetnost je bila vedno cenzurirana, spomnimo na čas komunizma ali pa verskih dogem. Tudi danes so direktorji muzejev lahko zelo konformistični, uvajajo strogo cenzuro, se torej bojijo umetnosti. Politično cenzuro načeloma izvaja desnica, ki hoče ustaljene forme, tradicijo in splošno znano resnico. Sodobna umetnost pa temelji predvsem na eksperimentiranju, iskanju novih meja. Močna je tudi erotična cenzura. Enkrat ste dejali, da je tudi križ simbol erotike. Če citiram Gustava Klimta, je križ najbolj erotičen simbol. On pravi, da v njem vidi žensko horizontalo, v katero se zadre moška vertikala. Ampak sam nikoli ne uporabljam

12

Projekt še teče, ravno sva se vrnila z umetniškega sejma v Parizu. To je dialog dveh različnih polov. Dveh držav, dveh kultur, dveh generacij, on je rojen skoraj 20 let pozneje, on ustvarja akvarele, jaz kolaž. Njegova polovica je leva, temelji na resničnosti, zgodovinskem dejstvu, je fotografija ali umetniški izdelek, ki ima objektiven čas. Jaz pri svoji polovici, ki predstavlja obsesivni, osebni čas, torej desni, uporabim nekaj iz arhiva. Če je on ustvaril nekaj 8. junija, poiščem križ iz arhiva na ta dan, a drugo leto, in to reinterpretiram. Torej v dialogu reinterpretiram svoja dela in samega sebe. Drugačno je bilo vaše sodelovanje s fotografom Tadejem Vaukmanom.

To je bil projekt korone, ko je Tadej prihajal k meni na klepet in ugotovila sva, da bi lahko bolje izkoristila čas. Začel sem ga učiti risati križe, on pa je mene s svojo senzibilnostjo uvedel v fotografijo. To je tako, kot ko si je John Cage želel spoznati Marcela Duchampa. Zato je Duchampa, ki je bil tudi zelo dober šahist, prosil, da ga nauči igrati šah. Med učenjem sta postala velika prijatelja, Cage je igro tudi ozvočil, vsako polje je imelo določen zvok in vsaka partija je dala novo melodijo. 250x200 cm

250x200 cm

Tudi, seveda. S skupino IRWIN bomo čez dve leti praznovali 40 let skupnega delovanja. To, da smo bili razstavljeni v določenih velikih muzejih, kot sta Tate, MoMA, ti da tudi status, da si umetnik. Pred časom je v intervjuju avstrijski umetnik Peter Weibel dejal, da je mislil, da bo velik umetnik, če bodo njegova dela razstavljena v velikih muzejih, če bo omenjen v knjigah in če bo del velikih skupinskih razstav. Potem pa je ugotovil, da se je motil, kajti v sodobnih časih umetnik dobi vrednost predvsem s prisotnostjo v zasebnih kolekcijah. Zanimiva je zgodba o razstavi v muzeju Bergamo v Italiji, na kateri so hoteli imeti na eni steni Andyja Warhola in njegovega Elvisa Presleyja s pištolo, na drugi pa hodečega Beuysa. Warhola so hitro našli, seveda je bila draga zavarovalnina, ampak Beuys je bil takrat ravno v svoji socialistični fazi in je delal tridelne plakate, ki jih je prodajal zelo poceni, po 20 mark, stiskanih pa je bilo le 60. In ker je bil tako poceni, ga ni nihče hranil. Enega so nato našli, seveda pa je bil zelo drag. Kapital preprosto ščiti svoj interes. In to je obrat, ki se je zgodil v sodobni umetnosti.

250x200 cm

Križ je prasimbol, je tudi osnova delitev sveta – sever, jug, vzhod, zahod. Saj imamo več oblik, ampak največje interpretacijsko polje ima vsekakor križ.

Torej je čas pandemije pozitivno vplival na umetnika? Korona je bila pozitivna za umetnost, ne pa nujno tudi za umetnika. Verjamem, da bo nastalo veliko knjig, slik, umetniških del na to temo. Veliko nas je tudi več bralo o likovni umetnosti, imeli smo več časa za samoizobrazbo in samorefleksijo. Se je spremenila tudi dinamika v vaših umetniških kolektivih? Seveda se je malo spremenilo, ker se nismo videli v živo, le prek zooma. To pa je nekaj čisto drugega, veliko manj idej se je iskrilo med pogovori. Odsotnost živega dialoga in potovanj na razstave sem izkoristil in se začel, med drugim, ukvarjati s kuriranjem razstav. Se je pa od marca 2020 veliko razstav preselilo na splet. Kar nekaj galeristov mi je povedalo, da so prodali številna draga umetniška dela prav med korono. Sicer zelo zaposleni bogati ljudje so imeli čas za brskanje po spletu, tudi zapravljali so manj. V umetnosti pa so videli priložnost za naložbo. Poleg tega je ambient stanovanja postal pomembnejši dejavnik kot kdajkoli prej. Mnogi so šele takrat ugotovili, kako pomembno je, da se doma dobro počutiš, da si obkrožen s kakovostnimi stvarmi, da te dom navdihuje.

Goodlifestyle.si


OKREVANJE PO EPIDEMIJI ZA MIKRO PODJETJA

NADALJUJTE SVOJO PODJETNIŠKO ZGODBO s kreditom Smart Business zNova. Upoštevajo se bilančni podatki za za leto 2019.

Ročnost kredita do 24 mesecev z mesečnim obročnim vračilom.

Ponudba velja do 31. decembra 2021.

080 17 70 nkbm.si/smartbusiness


DUEL

Na arhitekturo gledamo svetohlinsko MATEJ BLENKUŠ IN MATEVŽ ČELIK • Arhitekta Piše: Leja Kovačič . Foto: Primož Korošec

»Nekoč sem slišal definicijo mladega fanta, da je dom prostor, kjer odložiš svoje obleke, medtem ko hodiš z žura na žur. Zdi se mi posrečena, a gotovo se pogled na to z leti spreminja. Zdaj bi rekel, da je dom kraj, kjer verjamem v prihodnost,« pravi Matej Blenkuš, arhitekt in profesor, ko na svoji fakulteti za arhitekturo o pomenu doma kramlja z Matevžem Čelikom, arhitektom, ki je med drugim deset let vodil ljubljanski Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). »Dom niso stene, so ljudje, odnosi, zaledje,« na isto vprašanje odgovarja Čelik. A od doma se kmalu premaknemo v Ljubljano … Matevž: V Ljubljani je veliko arhitekturnih točk, ki me spravijo v dobro voljo. Mnoge so povezane s spomini. Zame je posebna Križevniška ulica, tja sem z mamo prihajal z Bleda na obisk k svoji stari teti. Pa sprehod po Miklošičevi in Gosposki. NUK, Barje. Rad obiščem Plečnikovo cerkev na Barju, to je eden od ljubljanskih arhitekturnih presežkov. Matej: Otroška percepcija, prvi stik s prostorom, to najdlje ostane v zavesti in podzavesti. Matevž je že omenil kar nekaj Plečnikovih del, tudi sam se jim težko ognem. Izpostavil bi tržnico. Otroštvo sem preživljal blizu nje in jo prečkal v različnih vremenskih razmerah, videl sem, za kaj vse so jo uporabljali. To je prostor, ki je zame neponovljiv, nikjer drugje na svetu nisem našel nič podobnega. Matevž: Te točke so povezane tudi z različnimi obdobji življenja. Med študijem sem se zelo rad sprehajal po opuščenih tirih med Bežigradom in Šiško. Tod mimo sem šel izza Bežigrada v tivolski park, rad sem se ustavil tam in razmišljal. Zadnja leta pa je bila ena od teh točk Fužinski grad s parkom in okolico.

Epidemija je potencirala vse. Bolj izpostavljena je tako tudi človekova potreba, da imaš svoj kos svežega zraka in odprtega prostora. MATEVŽ

14

Goodlifestyle.si


Matej: Šance na Ljubljanskem gradu so tudi zanimive. Kot otrok sem bil prepričan, da so nekaj zelo starega, del srednjeveške zgradbe, šele pozneje pa sem izvedel, zakaj jih je Plečnik preoblikoval. Ta del gradu je namreč kraj, kamor se umakneš iz mesta. Dvigneš se za 70 metrov in doživiš drugačen svet, če je slabo vreme, meglice pustiš za seboj v mestu. KRAJEV ZA ISKANJE NAVDIHA JE PO SVETU VELIKO

Matej: Ko potuješ, vstopiš v določen prostor kot novinec, zato bi bilo reči, da se nekje na tujem počutiš kot doma, naivno in prepotentno. Veliko mi sicer pomenijo Helsinki, tam sem študiral in se tja pozneje z veseljem vračal. Z manj veselja pa opazujem, kako gre to mesto v globalno potrošniško smer. Helsinki so bili trdnjava socialne stanovanjske in prostorske politike, zdaj pa na žalost niso več. Matevž: Dom so odnosi, socialni okviri, zaledje, ki ga imaš, zato se dom lahko zgodi le, če nekje dlje časa živiš. Meni se še ni zgodilo, da bi prišel nekam in si rekel, da sem tam doma. Krajev za iskanje navdiha pa je seveda po svetu zelo veliko … Matej: V vsakem trenutku iščeš navdih za stvari, ki te zanimajo. Že deset let se intenzivno ukvarjam s tem, kaj vse smo v Sloveniji naredili narobe, da smo tako razvrednotili podeželski prostor, in kaj bi morali narediti, da bi ta proces obrnili. Zato me navdihne vsakič, ko obiščem katero od prav tako kapitalističnih držav, ki ima enako kompleksne gospodarske odnose, a ji je vendar uspelo ohraniti kulturno krajino, podeželje in podeželsko dediščino. Takrat vidim, da niso izgovor tuje blagovne znamke in da se da, le želeti si moramo. Francija in Velika Britanija sta takšna primera, tam skrb za podeželje deluje. Matevž: Pogosto te navdihne kaj iz podzavesti, iz preteklosti. Ko si takrat to videl, nisi vedel, da te bo nekoč navdihnilo. Matej: Pogosto me ganejo umetniška dela tistih, ki so se ukvarjali s prostorom. Ko skozi oči drugega skušaš dognati, kako je svet videl on. Matevž: Ker v zadnjih letih nisem gradil fizičnih prostorov, novih zgradb, sem iskal navdih predvsem v tem, kako graditi institucije. Kako lahko institucijo zgradiš tudi po korakih. To smo skušali delati v MAO. Nikoli nismo mogli prenoviti vsega naenkrat, nismo imeli razkošnih možnosti kot v sorodnih institucijah po svetu. Iskali smo načine, kako prostor narediti takšen, da se bodo ljudi tam počutili dobro. NOBENA VLADA DOSLEJ SE NI LOTILA STANOVANJSKE POLITIKE

Matej: Zelo me boli nerazumevajoč odnos politike do pomena arhitekture v družbi. Ne samo da nam ne priznavajo statusa umetnosti, pogosto nas kar zaničujejo. Pravzaprav smo samo še podmnožica gradbeništva. To je zelo skrb vzbujajoče in vredno vse pozornosti. Na arhitekturo gledamo zelo svetohlinsko, Plečnika kujemo v nebo kot enega največjih umetnikov našega naroda, po drugi strani pa verjamemo, da smo sami edini, ki lahko svojo hišo naredimo najbolje. Ta dvojnost meril se prenaša navzgor v družbeni hierarhiji, zato odločevalci sprejemajo sklepe, ki bodo imeli daljnosežne slabe posledice. V 60. in 70. letih so sprejeli prostorsko politiko samograditeljstva, posledice čutimo še danes, enako bo z zaničevanjem arhitekture, ki smo ji zdaj priča. Matevž: Politika tako ali tako na vseh področjih dela obvode okoli stroke, zlasti v zdajšnjem času, ko je na oblasti populizem in se pogosto zgodi, da je strokovno mnenje postavljeno ob bok mnenju ulice. Ena od največjih katastrof, ki se je zgodila v zadnjih 30 letih, pa je popolna odsotnost javne stanovanjske politike. Od prvega dne, odkar ta država obstaja, je ni. Zgodila se je le razprodaja družbenih stanovanj in že takrat država ni imela pojma, kaj bo storila s sredstvi, ki jih bo dobila, in kako bo stanovanjsko politiko vodila naprej. Nobena vlada doslej se stanovanjske politike ni lotila in zdaj smo prišli tako daleč, da tega volivci niti več ne zahtevajo. Matej: To bi lahko primerjali z vprašanjem, ali imamo vsi pravico do pitne vode. Zaradi tega smo šli na cesto, pravica do stanovanja, ki je zapisana v ustavi, pa kot da ne obstaja. Zdi se samoumevno, da bodo že starši poskrbeli, da bodo otroci dobili bivališče. Od Jazbinškovega zakona naprej je šlo vse v napačno smer. Kdor je to snoval, je morda mislil dobro, a sredstva so šla gotovo v napačne roke. Matevž: Zadnjič mi je nekdo rekel, da zdaj gradijo nekaj sto stanovanj v sklopu javnega sklada. A kaj je nekaj sto stanovanj? To je drobiž, to ni nič. RAST CEN NEPREMIČNIN LAHKO USTAVI LE DRŽAVA

Matevž: Epidemija je potencirala vse. Bolj izpostavljena je tako tudi človekova potreba, da imaš svoj kos svežega zraka in odprtega prostora. Matej: Lastništvo zmanjšuje tveganje. Epidemija je obdobje negotovih razmer, in če si ob tem še najemnik, te je strah še tega, da te bo nekdo vrgel na cesto. Če si lastnik svojega doma, pa si lahko malo bolj miren vsaj glede enega področja življenja. Shizma časa

Goodlifestyle.si

Že deset let se intenzivno ukvarjam s tem, kaj vse smo v Sloveniji naredili narobe, da smo tako razvrednotili podeželski prostor, in kaj bi morali narediti, da bi ta proces obrnili. MATEJ

je tako močna, da je zelo potencirano tudi vprašanje tega, ali imaš svoj dom. To povsem razumem. Ljudje se radi oprimemo tistega, kar imamo. Matevž: Rast cen nepremičnin pa se lahko ustavi samo tako, da država v to poseže. V prejšnji krizi, finančni, smo imeli lepo priložnost. Slaba banka je prevzela mnogo praznih stanovanj od propadlih gradbincev in podjetij, a jih načrtno niso spravili na trg. Ta stanovanja je država načrtno zadrževala, da bi cene ostale visoke. Matej: Ja, da bi obvarovala interese kapitala, ne pa ljudi, ki imajo pravico do dostojnega življenja. Potrebovali bi približno dve milijardi evrov, ki bi jih vložili izključno v gradnjo neprofitnih stanovanj, da bi lahko uravnotežili razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Tako bi stanovanja dobila pošteno ceno.

15


PLATNO

Od prostora do repeticije. In nazaj

Njegovi umetniški projekti velikih dimenzij so našli prostor povsod po svetu, med drugim v Angliji, Avstraliji, na Kitajskem, v Tasmaniji in ZDA, pri nas pa ga večina pozna po tem, da je pred več leti »oblekel hišo« na Gallusovem nabrežju. Čeprav je to, da te vedno povezujejo z določenim projektom, lahko tudi breme, je bila oblečena hiša za Mateja Andraža Vogrinčiča vstopnica, ki mu je odprla vrata do novih projektov v tujini. In ko si enkrat sam varnostnik svoje napol oblečene hiše v Benetkah, ko si zadet od barvanja čolnov s poliestrskimi masami in ko šolarji v sibirski cerkvici poteptajo instalacijo, ki jo sestavlja 50.000 jajčnih lupin, ti zanimivih zgodb ne manjka. Umetnik jih je z nami delil le nekaj.

MATEJ ANDRAŽ VOGRINČIČ • Umetnik

hu pa je bil proces obraten, osnova moje instalacije so bile napihljive žoge za plažo, in ko je bilo projekta konec, sem na radiu in televiziji povedal, da lahko kdor koli pride ponje. Spomnim se očeta s kravato in aktovko, ki se je po službi ustavil in pobral dve. Prišel je tudi avtobus otrok in vsak se je odpeljal s svojo žogo.« DRUGA NAGRADA ZA PRAH IZ JAJČNIH LUPIN

Vedno so zanimivi odzivi ljudi na njegove umetniške stvaritve, Matej Andraž jih najraje nabira tako, da se pomeša mednje. »Tam stojim in se pretvarjam, da s tem nimam nič, da sem samo čuvaj. Le enkrat sem poPiše: Leja Kovačič . vedal, kdo sem, saj sem videl, da je prišel sir Nicholas Foto: Primož Korošec, arhiv umetnika Serota, dolgoletni direktor galerije Tate v Londonu. Vprašal me je, ali sem jaz to ustvaril, pritrdil sem, on pa je v zelo fini angleščini povedal, da ni imel pretirano dobrega dneva, pravzaprav da je imel do tedaj kar »Rad obiskujem kraje, kjer so kdaj stale moje umetnislab dan, a se je zaradi mene obrnil na bolje,« pove. ne. V Benetke grem kar pogosto. Živim na Krasu, zato so mi blizu. Najprej grem na Svoje umetnosti pa zvečer ne more zakleniti na varno, včasih jo mora tudi stražiti: Campo Santa Margherita, usedem se v slavni Caffe Rosso, tam spijem espresso ali cam- »Tako je bilo v Benetkah, saj nisem imel denarja za varnostnike. Moral sem podpisati, pari spritz in opazujem. Lepe spomine imam. V krajih, kjer sem delal, se počutim kot da bom oblečeno hišo premazal z ognjevarno barvo, ki pa ni bila brezbarvna, temveč doma. V Benetkah sem zaradi oblečene hiše živel pol leta, prej sem tja zaradi birokrat- rožnata. Seveda hiše nisem prebarval, zato sem jo moral stražiti vsak večer do štirih ali skih dogovorov hodil pet let. V avstralski puščavi sem bil tri leta, v Melbournu in Perthu petih, zjutraj pa so nanjo popazili lokalni ribiči. No, enkrat ponoči sta prišla pijana motri mesece, tudi na Japonskem sem bil večkrat po nekaj mesecev,« pove. Matej Andraž ška in rekla, da bosta vse skupaj zažgala. Nekako sem ju prepričal, da tega nista storila, Vogrinčič pri svojem delu pogosto sodeluje z lokalnim prebivalstvom: »Če uporabljaš in se naslednji dan odpravil na policijo. Ko so mi pokazali slike zločincev, sem ugotovil, javni prostor, je etično in nujno, da v to vključiš tudi prebivalce tega prostora. V Ljublja- da sta prejšnji dan pobegnila iz zapora.« ni in Benetkah sem zbiral obleke za svoji oblečeni hiši, v Italiji so mi dali izjemne kose, Armanijeve in kašmirske puloverje, usnjene jakne … Verjetno so se želeli pokazati. V Ta zgodba je imela srečen konec, z jajčnimi lupinami v Sibiriji pa žal ni bilo tako. VogAdelajdi so avtomobilčke za mojo instalacijo zbirali dve leti in jih zbrali 14.910. V Pert- rinčič se v smehu spominja: »Tam sem delal postavitev preproge iz jajčnih lupin v stari

16

Goodlifestyle.si


V AVSTRALIJI JE ZID PARKIRIŠČA POLEPIL S 14.910 AVTOMOBILČKI.

leseni cerkvi v Barabanovu. Ko nas ni bilo tam – šli smo na odprtje festivala v drugem kraju –, je nekdo preprogo zdrobil v prah. Niso mi želeli povedati, kaj se je zgodilo, a najverjetneje je mladina, ki je žurirala v bližnji diskoteki, prostor instalacije sredi noči uporabila za nogometno igrišče. Na koncu sem dobil drugo nagrado na tem bienalu, najbrž je bila tolažilna.«

se ukvarja z repeticijo, s tem, da namnoži izjemno veliko število manjših predmetov. Primer tega smo pred časom videli v ljubljanski Tobačni, kjer je prostor napolnil z okrog pol milijona zažganimi vžigalicami. In kaj ga v Ljubljani še navdihuje? »Ne razmišljam veliko o Ljubljani, me pa zelo navdihujejo smučarske skakalnice, v Ljubljani so v Mostecu. Lahko bi bile dobra osnova za instalacijo. Klasika v Ljubljani je tudi telovadnica na Taboru. Sestavljam pa še projekt, ki je povezan s Stožicami, natančneje z golom tamkajšnjega nogometnega igrišča,« pravi.

BIROKRACIJA UTRUDI BOLJ KOT 42 STOPINJ V SENCI »Avtomobilčki niso bili lahka naloga. Konec decembra sem jih začel lepiti, bienale je bil marca, torej sem jih lepil, ko je v Avstraliji najbolj vroče, v senci je bilo 42 stopinj. Na srečo je bila vročina suha, in ne vlažna, to lažje prenašam. Tudi ko smo s poliestrom barvali čolne za bienalu v Liverpoolu, ni bilo lahko. Ko sem prvič ves dan barval in se potem usedel v avto, sem bil povsem zadet. Naslednje dni sem zato najprej malo posedal in spil kavo, preden sem se usedel v avto. Seveda pa je frustrirajoče tudi petletno čakanje, bitke z birokracijo. Christo mi je bil malce v navdih, saj je potreboval 11 let, da je sploh prišel na seznam za obravnavo v nemškem parlamentu, da bi lahko oblekel Reichstag,« pove v smehu.

JEZNE BABICE HITRO POTOLAŽI

OBLEČENA HIŠA V BENETKAH

KRATKOROČNI NAČRT? NABIRALNIŠTVO »Zdaj me navdušujejo javorjeve vetrnice, z njimi želim napolniti velik prostor. Verjetno me čaka kar nekaj nabiralništva. Ni pa lahko najti naprave, ki bi jih razpihovala, saj jih lahko tudi zdrobi,« Matej Andraž pove o kratkoročnih načrtih. Sicer pa zdaj ni več tako obseden samo s prostorom, čeprav je zanj še vedno največji navdih. Več

Goodlifestyle.si

POŽGANE VŽIGALICE V TOBAČNI

Njegovo delo je vedno povezano s končnostjo, instalacije so na določenem kraju nekaj časa, potem jih je treba podreti. »Edina, ki je ostala, so avtomobilčki v Adelajdi, saj so šole začele tja voziti otroke, to je postala lokalna znamenitost. Ker je spodaj pravo parkirišče, smo morali skleniti zavarovalno polico, če bi kateri od avtomobilčkov padel na kak avto. Sicer pa vem, da bo moja umetnost ostala samo na fotografijah, zato že vnaprej razmišljam, kako bo vse skupaj videti skozi oko kamere. Posnetki mojih del so tako tudi umetniško delo zase in jih prodajam. Tudi tu rad tiskam na velike formate, ampak ljudje žal nimajo tako velikih stanovanj,« v smehu ugotavlja. »Seveda pa je vse lažje, če pri pridobivanju dovoljenj rečeš, da bo nekaj tam en mesec, in ne za vedno. Pa tudi iz spoštovanja do ljudi mi je to ljubše. Če ti gre nekaj zelo na živce, moraš zdržati samo en mesec. Z grozno arhitekturo moramo žal živeti, saj se verjetno ne bo podrla v času našega življenja. Jaz pa kako babico, ki je zelo huda zaradi instalacije, lahko potolažim, da bo čez en mesec spet vse, kot je bilo,« še pove.

17


ŠKARJE

Moški so za zgled

SMOKING SENS OBLIKOVALKE ZLATE ZAVAŠNIK

LEA PISANI

Čeprav pregovor pravi, da obleka še ne naredi človeka, naredi močan vtis, z njo komuniciramo. Izbor oblačil pove marsikaj o nas, naši osebnosti, slogu, tudi našem socialnem, kulturnem in finančnem statusu. Strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani, diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, je lani izdala že četrto knjigo: Moška oblačila in dodatki – Več vem, manj potrebujem.

KO ZAVEŽEŠ KRAVATO, NI ALTERNATIV

Prava oblačila lahko najdemo veliko hitreje, če dobro poznamo ravni oblačenja, torej pravila kombiniranja oblačil in dodatkov za različne slovesne, poslovne, sproščene in športne priložnosti. »Če gre za protokolaren ali resen dogodek, recimo na sodišču, pri notarju, v politiki, moški obleče srajco in suknjič, včasih tudi kravato. In ko si zaveže kravato, ni več alternativ. To je uniforma, ki nakazuje anonimnost, zato je primerna za vse, ki so knjigi predstavlja moška oblačila, ravni obizpostavljeni. Njihova kravata mora biti diskretna, tolačenja za različne priložnosti, poda številne rej enobarvna, črtasta, z majhnimi pikami ali majhnim nasvete o ustreznosti oblačil in namige, kako oglatim vzorcem, mora biti temnejša od srajce, suknjič pa se izogniti njihovemu kopičenju, da bomo bolj privečinoma temno siv ali temno moder. Obuti morajo tudi jazni do našega planeta. »Že ves čas se borim, da bi Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv gostje, arhiv Sens nogavice, ne glede na modne smernice. Še nasvet: kadar ljudem približala kulturo oblačenja, ne modo,« pouje zavezana kravata, morajo biti obuti čevlji z vezalkami.« dari Pisanijeva, ki je vsak dan razpeta med studiem v V svoji knjigi Pisanijeva izpostavi dva osnovna tipa čevLjubljani in domom na Krasu. »Ljudi ozaveščam o tem, kako kupiti kakovostna oblačila ljev – oxford in derby. Derby se odpira in prilagaja višini narta, primeren je za dnevno in kako jih pravilno izbrati, da se bodo v njih počutili dobro, da bodo morda manj kuposlovno in sproščeno elegantno obleko. Najbolj elegantni moški čevlji so oxfordski, povali, predvsem pa manj oblek zavrgli.« ki so zaprti, sprednji del čevlja in jezik loči šiv, zato se čevelj v pregibu manj guba in je nekoliko manj udoben za moške z visokim nartom. KUPUJEJO LE, KAR POTREBUJEJO OBLAČILO KOT SPOŠTOVANJE Svet mode vsako leto ponudi številne nove kose za ženske in veliko manj za moške, videti pa je ravno nasprotno – da imajo moški več oblačil. Predvsem pa imajo več primerA ko gre za slovesen dogodek, moramo obuti najbolj eleganten čevelj in se stoodstotno nih oblačil. Pisanijeva že na prvi strani v knjigi zapiše: »Moški, čestitam vam.« Moški držati pripisanega želenega oblačila na vabilu. »Gre za željo gostitelja, ki jo moramo namreč ne potrebujejo posebnih nasvetov, kako skrčiti svojo garderobo, saj večinoma spoštovati,« poudari Pisanijeva in doda, da je pri nas pravzaprav zelo malo dogodkov, kupujejo manj in le tisto, kar potrebujejo. »Izbirajo bolj usklajena oblačila, bolje poznajo ki bi zahtevali frak (t. i. white tie). Nosi se, ko so prisotni monarhi, ko dobiš Nobelovo svoje barve in naravne danosti. Moški, lahko ste naš zgled,« jih pohvali Lea Pisani. Po nagrado … »Osnovno pravilo velja: črn metuljček gre k smokingu, bel k fraku.« Pri njenem mnenju bolje poznajo sebe in se manj primerjajo z drugimi. Ženske so tiste, ki fraku so navodila zelo stroga, pri smokingu pa jih lahko malenkost priredimo. »Vsak si bolj želijo posnemati in so zato bolj dojemljive za modne nasvete. »A to vodi stran od moški ima v svoji garderobi črno obleko in tako si lahko za dogodek kupi le še črn menašega bistva, da pozabimo, kdo sem, kako želim izkazati svoj slog, katere so moje bartuljček. Ni nujno, da je svilen ali iz dragocenega materiala. A za protokolarne dogodke ve, kako oblikujem celovito podobo, da postane del mene. Ženske pogosto ustvarjamo bi vendarle morali obleči pravi smoking, ki ima svetlikajoče se koničaste ali zaobljene nekakšno teorijo, moški pa delujejo bolj instinktivno, predvsem pa ne kupujejo oblačil, reverje, h kateremu sodi posebna slovesna srajca.« Pisanijeva rada pove, da so moški, ki jih ne potrebujejo in tudi ne samo zato, ker so poceni ali na razprodaji.« Seveda se ki pridejo k njej na posvet, ozaveščeni, uspešni in ambiciozni in vedo, da ima podoba tudi njim lahko zgodi kakšna napaka, dodaja strokovnjakinja za kulturo oblačenja, najmoč, saj pomaga pri komunikaciji in lahko odpira vrata. »Če nekaj vemo o kulturi pogosteje pri velikosti oblačil, ko so hlače predolge, suknjiči preširoki ali srajca pretesoblačenja, lahko lepše in lažje živimo. Če oblačila bolje in pravilneje izbiramo, nas na. Nekaj težav imajo pri oblikovanju sproščenega sloga oblačenja. »To velja predvsem bodo osrečevala. V njih se bomo dobro počutili in zadovoljni bomo, ko bodo postala za tiste, ki so bili do zdaj oblečeni v srajco in kravato. V tem primeru se je treba več del našega sloga. Danes so rabljena oblačila velik problem. Sestavljena so iz različnih ukvarjati z materiali, proporci, zanimivimi kroji.« Pisanijeva poslovnežem svetuje, da materialov, reciklaža je zahtevna, tretji svet pa jih noče več, saj pravi, da so to oblačila imajo v svoji omari vsaj eno belo in eno svetlo modro srajco, za poletje lahko še laneno, mrtvih belcev, in ščiti svojo tekstilno industrijo. Zato na koncu knjige vabim, da preuter črne čevlje z vezalkami. darno kupujmo kakovostne kose, ki nas bodo osrečevali, in ne onesnažujmo planeta.«

V

18

LEA PISANI • Strokovnjakinja za kulturo oblačenja o moški modi

Goodlifestyle.si



ONA NOSI

Klobuk ULTIMO, WEEKEND MAX MARA, 109€

Oblači jo: Alenka Birk . Riše: Izabela Arsovska Svilena rutka RENNES, WEEKEND MAX MARA, 109€

Volnen plašč LINZ, WEEKEND MAX MARA, 575€

Volnen plašč GAUDIO, WEEKEND MAX MARA, 755€ Pulover PLUTONE, WEEKEND MAX MARA, 215€

Obleka AGENTE, WEEKEND MAX MARA, 519€

Džins hlače MEDEA, WEEKEND MAX MARA, 149€

a rbic o’ to n i c ic O, ‘Past VEN A, MOL MAR MAX D N KE WEE 325€ Škornji iz usnja GARIBO, WEEKEND MAX MARA, 379€

Ona obožuje jesen in udobna oblačila. S kartico Diners Club Goodlife lahko uresniči svoje želje. Omogoča ji preprosto plačevanje doma, na spletu in v tujini. Svoje nakupe lahko razdeli na več delov. Čaka pa jo še posebna ugodnost pri Weekend Max Mari z 10-odstotnim popustom za celoten nakup najljubših kosov. Za pridobitev kartice pokliče na 041 68 22 61 ali jo naroči na GOODLIFE.SI.

20

Krilo EUROPA, WEEKEND MAX MARA, 325€

Ona nosi … … VES SVET PO IMENU A.W.WORLD. OBDA SE V JESENSKO KOLEKCIJO, USTVARJENO V SODELOVANJU Z ALEK WEK, SUPERMODELOM IN SVETOVNO IKONO. KAPSULNA KOLEKCIJA ODRAŽA ZLITJE NJENIH JUŽNOSUDANSKIH KORENIN, KOZMOPOLITSKEGA ŽIVLJENJA IN UMETNIŠKEGA NAVDIHA. SAMA SVOJ OSEBNI SLOG OPIŠE KOT FUZIJA AFRIŠKE KULTURE Z LONDONSKM VZDUŠJEM IN BOHO PRIDIHOM.

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

Goodlifestyle.si



SALON TEKOČE RDEČILO ZA LICA TEMPTING FATE, WWW.MACCOSMETICS.COM

Izbor: Alenka Birk . Foto: Teotim Logar Zorn . Podlaga: instaset.eu

RDEČILO ZA USTNICE TEMPTING FATE, WWW.MACCOSMETICS.COM SERUM-KREMA ZA MLADOSTNE ROKE L’OCCITANE, 75 ML, WWW.LOCCITANE.SI

NARAVNI INTENZIVNI LIFTING SERUM ZA GLAJENJE GUB IN IZBOLJŠEVANJE SIJAJA MELVITA, 30 ML, WWW.MELVITA.SI

PALETA SENČIL ZA VEKE: FEAST YOUR EYES TEMPTING FATE, WWW.MACCOSMETICS.COM

, SY TA N I FA

MILO S PODSTAVKOM ORTIGIA, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

LIL N U G .SI S A ANA A E H BLJ TT LJU E I L A JU ON UM W.IK F R PA WW KI

NS

ŽE

UČ FIX VRS W T W +TE ITV .M M AC PT ENI CO ING SIJ SM F AJ ET ATE , IC S.C OM

W

E, FAT G N TI MP M I TE .CO Č S A O ETIC Z M NIK OS NČ CC SVI MA

SKODELICA SISI, WWW.SMILECONCEPTSTORE.SI SENČILO ZA VEKE POP 02, SHISEIDO, WWW.SHISEIDO.COM

KATARA Z UNISEKS DIŠAVO KILLIAN MOONLIGHT IN HEAVEN, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

&

RS

TO ER IVA OW T K P I A EN L, LN YG A A N OM EV OX IO AJ NT ESS ICS.C L F A OM NST PRO MET I IP N A OS M T R O DI TAC IO K I R O I S PE KI AFR OD SU IM T AFR T O . S SH OP ČI SH EB W

SUPER SERUM GINSENG, ZGLADI IN UČVRSTI, ERBORIAN, 30 ML, WWW.ERBORIAN.SI

LU

KS

UZ BO NI V W OS LA EB Ž SH T SH ILN OP OT I KO .A FR AFR NC EN OD O ITA DIT TRA A T CO P SM RO HYA L ET FES S UR IC S.C ION ON OM AL , B5

SKODELICA SISI, WWW.SMILECONCEPTSTORE.SI

ULTIMATIVNI KONCENTRAT C10 VITAMIN SUPER SHOT AFRODITA PROFESSIONAL, WEBSHOP.AFRODITACOSMETICS.COM UNISEKS MOLEKULARNI PARFUM HERMETICA WOODYSANDAL, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

22

UNISEKS PARFUM CLIVE CHRISTIAN MATSUKITA, WWW.IKONALJUBLJANA.SI

Goodlifestyle.si


Nimate možnosti priklopa na električno omrežje? inovativna rešitev unikatna solarna svetila

PHOTINUS

www.elbi.si

Visoko učinkovita Varčna Okolju prijazna Uporabljen vrhunski material Privlačen izgled


POD ŽAROMETI

Dvokolesniki, ki rišejo nasmehe Kakšni so oblikovalski in tehnični biseri med motorji? Piše: Miran Varga . Foto: arhiv proizvajalcev

TRIUMPH THRUXTON RS

Zadnja leta, malodane vse desetletje, so bila zelo naklonjena razvoju motociklov. Nastalo je več oblikovalskih in tehničnih presežkov. Motorno kolo je dober način potovanja, pri katerem ne tvegamo, da bi sebe ali druge izpostavili, denimo, koronavirusu.

rijema, menjalnike, ki lahko napovedo ter preprečijo ugašanje motorja, in celo oblačila, ki sprožijo osebne zračne blazine.

Toda vožnja z motornim kolesom je nevarnejša od vožnje z avtomobilom ali avtobusom, saj se moramo zavedati, da bomo vsakič, ko si nadenemo usnjen kombinezon in se podamo na cesto, morda potrebovali pomoč reševalcev, če nam ne bi uspelo ostati na dveh kolesih.

RETRO KRALJ

K sreči je na naši strani tudi tehnologija. Motorji z letnico 2021 premorejo številne visokotehnološke rešitve in varnostne funkcije, kot so nadzor op-

24

In ker imamo ljudje zelo različne okuse, lahko izbiramo med več sto modeli. Tu je nekaj naših favoritov iz različnih razredov.

Ta naziv bi podelili motociklu Triumph Thruxton RS. Čeprav je njegova zunanja podoba videti stara, je vse drugo zelo moderno. Različica RS še povzdigne že sicer vrhunski model Thruxton, ki v motorističnih krogih velja za sodoben, športen in udoben motocikel, v čudovitega klasičnega dirkača. Inženirji niso ničesar prepustili naključju. Izboljšano vzmetenje in

Goodlifestyle.si


HARLEY-DAVIDSON STREET GLIDE

pnevmatike z vrhunskim oprijemom so v modelu Thruxton RS spremljevalci povsem prenovljenega motorja, ki razvije kar sedem konjskih moči več (skupaj 109), ima večje veselje do vrtenja in obilo navora že pri nizkih obratih. Ker je bil na risalni deski inženirjev napisan tudi cilj hitrost, je bil motocikel deležen izdatne shujševalne kure. Prihranki teže na vseh področjih (vgrajen je celo lažji akumulator) so v primerjavi s civilno različico na tehtnici namerili kar 15 kilogramov manj. To pa se, tudi zaradi izjemnega krmiljenja in zelo tekočega prenašanja moči na podlago, pozna tudi pri vzorni agilnosti motocikla. To je trenutni retro kralj. POSTAVLJAČ Harley-Davidson je zadnja leta izdelal več nenavadnih motornih koles, a bo ta blagovna znamka vedno znana po velikih in udobnih »križarkah«. Prepoznate jih miže, že po zvoku V-twin motorja. Vizualno morebiti model Street Glide ne bo všeč vsem, a vzbuja veliko prvenstvene romantične privlačnosti tudi med tistimi, ki niso zapriseženi ljubitelji ameriških foteljev na dveh kolesih. Street Glide je tudi tehnološko sodoben motocikel, saj premore barvni zaslon na dotik, gumb za zagon, tempomat in protiblokirni zavorni sistem, ki spremlja nagib motocikla. Sprednja in zadnja zavora sta prav tako povezani, kar pri tako ogromnem motociklu pomaga, da se tudi v paničnih okoliščinah varno ustavi. Toda pravo privlačnost še vedno ustvarjata dolg, nizek dizajn in motor, osredotočen na navor. Všeč nam je tudi velik rezervoar, ki temu potovalniku omogoča večji doseg kot konkurenčni modeli.

DUCATI PANIGALE V2

PUSTOLOVEC PO DUŠI

SUPERBAJK Dirkalniki razreda superbike med motoristi uživajo podoben ugled kot dirkalniki iz sveta motoGP, za njihove »civilne«

Goodlifestyle.si

različice pa velja, da so celo bolj zaželene. Eden izmed motociklov, ki mu brez težav nadenemo oznako superbike, je Ducatijev panigale V2. Vemo, ni najhitrejši motocikel na trgu, ni niti najhitrejši v Ducatijevem hlevu. Je pa zato odličen tam, kjer šteje. Na lokalnih cestah, tam, kjer imamo opravka z omejitvami hitrosti in avtomobili. Panigale V2 premore 155 konjskih moči – več kot dovolj, da se bomo izstrelili mimo počasneje vozečega vozila ali kolone, hkrati pa je dovolj agilen, da nam ne bo nerodno pri manevriranju v križiščih. V2 ima vgrajene tudi elektronske pripomočke, ki nam lahko pomagajo poiskati meje motocikla, ne da bi za to plačali visoko ceno (beri: padec). Poseben računalnik s številnimi senzorji zazna nagibni kot motocikla in pomaga pri aktiviranju zavornega sistema in sistema za nadzor oprijema, da prepreči bočni stik s podlago. Visokotehnološki, smešno hiter in vizualno privlačen je V2 odlična izbira in pooseblja vse tisto, kar Ducati počne bolje kot drugi proizvajalci motociklov.

KTM 790 ADVENTURE R

Vam cesta ne diši najbolj? Nič hudega. Naši severni sosedje že dolgo prisegajo na »off-road«, posebno proizvajalec KTM, ki ima v svojem motociklističnem hlevu kup vrancev za vse poti. A bolj kot skrajno mišičaste modele z litrskimi motorji bi sami raje izbrali malce manjšega atleta. KTM 790 Adventure R je tipični KTM – na njem ni nepotrebnih delov in dodatkov, kar pomeni, da je lahek in lažje vodljiv. K temu poleg manjše teže motorja veliko prispeva še nekoliko ožji okvir, ki je velika prednost na ozkih stezah, krmilna elektronika proti zdrsavanju pa svoje delo opravi z odliko tudi na podlagah, kot sta pesek ali blato. Pri različici R najdemo še izboljšano vzmetenje z večjim hodom, ki se izkaže na izletu v visokogorje.

25


KOŠARICA

POKRIVALO AMG 38,28 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

Izbor: Alenka Birk . Foto: arhiv proizvajalcev

BREZŽIČNA MIŠKA MERCEDES-BENZ 54,74 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

MOŠKA URA MERCEDES-BENZ 98,62 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

UHANI GINKO MOM JEWELLERY MARTINA OBID MLAKAR 85 EVROV MARTINAOBID.COM

MOŠKI BREZROKAVNIK AMG 186,37 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI MOŠKA JOPICA SAINT LAURENT 1.090 EVROV FARFETCH.COM

PRENOSLJIVA LED SVETILKA IN BLUETOOTH ZVOČNIK LITE-UP PLAY 165 EVROV STYLEITWITHANA.COM

I 1955

UCC BICA G A TOR O ŽENSK VR V 2.200 E M CH.CO FARFET

VINA RODICA OD 11,39 EVRA WWW.RODICA.SI

26

TESTENINE MLINARJEV SIN OD 2,20 DO 4,80 EVRA WWW.MLINARJEVSIN.SI

Goodlifestyle.si


Besedam smo dodali zvok. Pametna rešitev s prijazno uporabniško izkušnjo.

Berite, poslušajte in delite.


ART

Brez kovčka po svetu Umetniški vrhunci nove sezone Cankarjevega doma Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv CD Že več kot štiri desetletja Cankarjev dom obiskovalcem ponuja duhovna popotovanja po vsem svetu. Namesto kovčka potrebujete le vstopnico. Za vas smo izbrali uprizoritve velikih avtorjev, kot so Fjodor Mihalovič Dostojevski, Drago Jančar in Sylvia Plath, kanadski cirkuški spektakel in najboljša dela 14. Slovenskega bienala ilustracij. IDIOT

dvojne stoje z roko v roki, človeške piramide, akrobacije in vrvohodne točke. Z ekscentričnimi in komičnimi spletkami pripovedujejo zgodbo o družini, krhkosti medosebnih odnosov, izgubi in o življenju samem. Skupina Cirque Le Roux, ki je bila ustanovljena leta 2014, je znana po vizualno močnih, skoraj že filmskih cirkuških predstavah, polnih napetosti, tragikomedije in magičnega vzdušja.

V sklopu prireditev ob 200-letnici rojstva pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega nas čaka gledališko gostovanje HNK Zagreb (9. november) z bravurozno predstavo Idiot v režiji Vasilija Senjina, ki je tudi avtor adaptacije in scenograf. Radovednost, ljubezen, rivalstvo, žrtvovanje, trpljenje, neodločnost so le nekatere vrline enega najvznemirljivejših romanov ruskega pisatelja, ki jih boste videli na odru Cankarjevega doma. Obsežna pripoved z naivnim princem Miškinom v središču je polna epizod, ki bi jih lahko uvrstili skoraj med melodramske zvrsti. Režiser se je odločil, da bo za večje ravnovesje med plastmi zapleta predstavo oblikoval z med seboj jasno ločenimi prizori, ki temeljijo na posameznih epizodah iz predloge.

SYLVIA Za uvod v umetniško jesen bo poskrbela Sylvia (18. oktober), večmedijski spektakel v gledališko-filmskem formatu, sodobna pop opera belgijske skupine Cie Artara. Zgodba o slavni ameriški pisateljici in pesnici Sylvii Plath bo podana skozi oči šestih glavnih protagonistk, ki umetnico osvetljujejo vsaka s svoje perspektive. Belgijski režiser Fabrice Murgia si zamislil ambiciozno gledališko strukturo, ki omogoča dinamično dogajanje na odru, kjer se glasba in gledališče medosebno napajata, ne da bi si odvzemala kakovost. Pripoved nadgrajuje še neposreden prenos snemanja (za)odrskega dogajanja na platno na odru.

TO NOČ SEM JO VIDEL V začetku leta 2022 se bo v Gallusovi dvorani (22. do 29 januar) zgodila ljubljanska premiera prave gledališke poslastice, mednarodne koprodukcije Cankarjevega doma, SNG Maribor, avstrijskega Burgtheatra in srbskega Jugoslovanskega dramskega gledališča. Uprizoritev To noč sem jo videl temelji na romanu enega največjih evropskih literarnih peres, Draga Jančarja. Zgodbo o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec »nemirne zgodovine«, pripoveduje pet oseb in na odru bo poleg slovenščine slišati še srbščino in nemščino. Z različnim pogledi na Veronikino tragično usodo pisatelj izriše kompleksno študijo intimnega portreta osrednje ženske figure in dramske junakinj. Jasno osvetli tudi različna časovna obdobja, predvsem pa duhovni in intelektualni prostor, katerega dediči smo vsi, ki v tem prostoru živimo.

28

14. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJ

JELEN V ŽAROMETIH Predstava Jelen v žarometih skupine Cirque Le Roux (28. do 31. december) je z nizom komičnih položajev in vrhunskimi cirkuškimi točkami hommage filmski umetnosti, sodobnemu cirkusu ter življenju v vsej njegovi pomenljivosti in lepoti. Šest virtuoznih cirkuških umetnikov na odru izvaja stoje,

V Galeriji CD, ki se ji bo pridružila še Dvorana Duše Počkaj, bo od sredine novembra do konca marca na ogled 14. Slovenski bienale ilustracije. Tradicionalna bienalna razstava bo predstavila dela 81 avtorjev po izboru žirije, nagrado za življenjsko delo pa prejme Danijel Demšar, ki avtentično, poetično in s prepoznavnim likovnim rokopisom prevaja zgodbe in čustva iz leposlovnih tekstov v slike. Njegove ilustracije v slikanicah z lepoto in prepričljivostjo otroke že zgodaj popeljejo v svet znanosti, umetnosti in kulture, v svet podob in pripovedi. Demšar je večni eksperimentator, inovator ter iskalec novih, drugačnih rešitev in tehnoloških posegov pri slikanju in risanju na papir.

Goodlifestyle.si


GENERALI zavarovalnica d. d., Kržičeva ulica 3, Ljubljana

E S A Č E I RD D O G A L I R P VAM o d p o t s do n e v a t s m o o n t e e k n i a r p Za hite s celovitim . ika o n k v s a r a d z ik n e v t s . v i a s . r i l d a z r ne e Moj g a n ite č š i o p Več

KER

M O P NAM

E S V ENITE


NA OBISKU

Hedonizem je lahko zelo poceni

»Niti za hip se ni ločil od nje, niti za hip ni umaknil ročice iz njene dlani. Svojo mamico je oboževal. In niti pomislil ni, da jo bo nekoč sovražil, zelo sovražil. Da jo bo želel za vselej mrtvo.« S temi besedami urednik revije, ki jo držite v rokah, bralca v uvodu povabi k branju svojega knjižnega prvenca Rumeni lakasti čeveljci. V njem v tretji osebi piše svojo zgodbo, nadene si ime Filip.

OD NOVINARJA DO PISATELJA

ALEŠ ČAKŠ • Novinar, urednik, pisatelj

Nanj je bila ponosna tudi prej, zlasti ko je domov prinesel prvi izvod Dela, v katerem je izšel njegov članek. Tudi Aleš je ponosen na svoje delo. In ima ga iskreno rad. Je eden tistih, ki bo verjetno ostal v novinarstvu, tudi ko nam bodo odnesli še mize in stole izpod riti. Da je začel pisati tudi literaturo, pa gre zasluga Manci Košir, ki ga je povabila k soustvarjanju knjige Drugačna razmerja. Takrat je začutil, da bi lahko izdal avtobiografski roman. Knjige se je lotil, nato ilipa spoznamo kot dečka, ki odrašča, obkrožen z vse skupaj opustil, med lansko karanteno pa je zares sedel Piše: Leja Kovačič . ženskami, babico, tetami in seveda … ljubo mamico. za računalnik in danes je v knjigarnah. Verjetno ni njegova Foto: Voranc Vogel/Delo in arhiv AČ Ima tudi prijateljico Kim, s katero se igrata zdravnike zadnja, morda bomo izvedeli tudi, kaj tako zanimivega se in medicinske sestre, a kmalu začuti, da ga privlačijo moški. mu je zgodilo na Irskem, da Aleš meni, da to mora postati »Od nekdaj sem bil zelo seksualna oseba, to sem čutil že kot samostojna knjiga. In morda bi lahko Rumeni lakasti čeveljotrok,« priznava Čakš, a če boste iskali podrobne opise spolnih odnosov, ki jih številni avtorji, ci postali tudi film ali gledališka predstava? »No, nisem tako samovšečen, da bi naglas govoril pogosto kar malce na silo, tlačijo v svoja dela, jih v tej knjigi ne boste našli. To je zgodba o družini, o tem, smo se pa seveda s prijatelji pogovarjali, kdo bi lahko igral mojo mamo in kdo mene. o odnosih, o iskanju svoje identitete. Je Aleš Čakš gejevski aktivist, je to knjiga o geju za geje? »Ni- Polona Juh bi bila odlična v vlogi moje razrvane matere. Filipa pa bi morali igrati različni igralci, koli nisem maral predalčkanja. To je knjiga o življenju mladega geja, je pa tudi knjiga o odnosu saj odraste pred našimi očmi. V mladih letih bi lahko v njegove čevlje stopil odlični igralec Matej med sinom in materjo. Gejevski aktivist nisem bil nikoli. Upam pa, da bo ta knjiga pomagala Zemljič,« pravi Čakš. sleherniku pri iskanju njegove spolne identitete,« pravi. DOBRO ŽIVLJENJE MORA BITI PRAVZAPRAV PREPROSTO Aleš svoje spolne usmerjenosti nikoli ni obešal na veliki zvon, a je tudi ni skrival: »Iz tega, kako sem govoril o svojih partnerjih, je bilo vedno vsem jasno, da to ni moj prijatelj ali stric.« V knjigi izvemo tudi, da Aleš, pardon, Filip, izjemno rad potuje. »Najbolje se počutim v deželah Sredozemlja, v Španiji, Italiji in tudi Grčiji, kjer imam dve dobri prijateljici, ena zgodbica v »TUDI JAZ IMAM V SEBI NEKAJ NJENEGA« romanu je dobila ime po eni od njiju,« pravi. Poleg Ljubljane je bil njegov drugi dom nekaj časa Trst, kjer je delal tudi kot kostumograf. »Tam sem imel dve leti in pol stanovanje, potem pa sem A vrnimo se k mamici. Mamici, ki iz poglavja v poglavje postaja večja mora za Filipa in njegovo ga prodal, saj sem bil premalo tam. Sem se pa navezal na mesto, rad se tam sprehajam, pogosto sestro. Alkohol, tablete, dolgovi, čustveno izsiljevanje. »Lahko je bila tako lucidna, tako prijazna grem na mestno plažo. Zadnja leta je morje presenetljivo čisto,« ugotavlja. In ker Aleš že nekaj let oseba. Ko ni pila ali pa jedla tablet, seveda. Moj partner, ki jo je spoznal pozneje, ni mogel verjeti, kot urednik te revije raziskuje, kaj je dobro življenje, naj njegov portret sklene misel, kaj je dobro da je moja mama, ki sedi pred njim v kuhinji, ista oseba iz mojih zgodb. A tudi jaz imam v sebi življenje zanj: »Dobro življenje mora biti pravzaprav preprosto. Čim manj stresa, nič pretiravanja nekaj njenega, tudi jaz znam biti kdaj hudičevo težak,« prostodušno priznava Aleš. Danes njego- z delom. (smeh) Hedonizem, to sem se naučil, je lahko zelo poceni. Uživanje na plaži, ko ni nikove mame ni več med nami, prezgodaj je umrla zaradi raka. »Veliko sem razmišljal o tem, kako bi gar, s knjigo v roki in šumenjem morja za zvočno kuliso. To je zame dobro življenje, pa druženje sprejela to knjigo, a verjamem, da bi bila na koncu name ponosna,« pove Aleš. s prijatelji doma na večerjah, obiski kina ter krajša ali daljša potovanja.«

F

30

Goodlifestyle.si


UM-NO

Znova najti strast Piše: Irena Štaudohar*

Zadnjič sem bila v kinu, ki je bil skoraj prazen. Filmska industrija se spreminja. Danes se dobri scenaristi in režiserji selijo na televizijo oziroma Netflix, HBO, Amazon … Hollywood snema spektakle s slabo zgodbo, ki jo skupaj lepijo posebni vizualni učinki, nasilje brez krvi in pusti dialogi, iz katerih je povsem izginil humor, saj so ti filmi namenjeni predvsem mulcem. Ali v svetu takšnega kina sploh lahko še obstajajo filmofili oziroma strastni ljubitelji filma, se sprašujem. Ljubljanska Kinoteka – nekoč je bila ena najboljših v Evropi in za našo generacijo velika učilnica o umetnosti – italijanski neorealizem, Buster Keaton, Orson Welles, Greta Garbo, francoski novi val, Tarkovski, Francis Ford Coppola, Stanley Kubrick … Zaradi teh umetniških del, ki smo jih gledali na velikih platnih – sama najraje iz prve vrste, da ni bilo pred mano nikogar, da sva bila le jaz in film –, smo sanjarili o tem, da bi postali umetniki – pisatelji, režiserji, glasbeniki, scenaristi. Kino je bil knjiga umetnosti in knjiga življenja. Včasih so obstajale matineje; ob desetih zjutraj si šel v kino, se povsem potopil v dobro filmsko zgodbo, in ko si izstopil iz temne dvorane, je bil še dan – ljudje so hodili po opravkih, v službo, trgovino, ti pa si hodil po sončni ulici in bil še vedno ves v filmu. Niti na nebu niti na zemlji.

UMETNOST POETIKE Film je poetična umetnost. Martin Scorsese posname tudi mafijske prizore nasilja kot največjo poezijo. Zgodi se, da podobe iz nekaterih velikih filmov, ki smo jih videli še kot otroci, za vedno nosimo s seboj. Slika velike krošnje, v katero se zaganja veter, je v moji podzavesti shranjena skupaj z občutkom skrivnostne samote, in šele pozneje sem spoznala, da je ta slika pravzaprav ponavljajoči se motiv iz nekega filma, čudne in zapletene kriminalke, polne skrivnostne samote, ki sem jo videla še kot otrok. Šlo je, kot sem ugotovila veliko pozneje, za Povečavo italijanskega režiserja Michelangela Antonionija, kultni film o navideznem umoru, ki spremeni življenje glavnemu junaku fotografu, da začne dvomiti o svojem lastnem svetu, kajti njegov fotoaparat je zaznal nekaj, kar je sam spregledal – truplo med zelenimi drevesi londonskega parka. Sprašujem se, ali danes sploh še kdo gleda te filme. Ali te desetletja stare filmske podobe, ki so bile v svojem času tako sodobne, da so jih izžvižgali in sovražili, mlajše generacije dojemajo kot dolgočasno težko klasiko ali v njih zaznajo tudi kaj svojega časa. In ali je to sploh pomembno? Umetnost je vedno refleksija časa, še več nam o času, v katerem živimo, pove to, kako ta umetnost nastaja. Dobre rock in pop glasbe ni več, ker jo oblikujejo algoritmi po preizkušenih vzorcih tega, kaj nam je všeč. Ne ustvarjajo je več nadarjeni, težavni, egocentrični, ekscentrični mladi posebneži iz delavskega razreda, kot so bili na primer Beatli in Stonesi. Zakaj nam bi morala biti umetnost že vnaprej všeč, saj je najboljša takrat, ko sploh še ne vemo, kako zelo nam bo všeč. TRMASTI FILMARJI Premišljujem tudi o velikih filmskih genijih, kot so Robert Altman, John Huston, Federico Fellini … Ves čas so razmišljali samo o filmu, pili so in kadili, se prepirali s producenti, saj niso nič računali, ampak so si želeli snemati takšne filme, kot so sami želeli. Ves čas so bili v vojni s tistimi, ki so imeli moč in denar, niso se bali, da bi se komu zamerili. Ko so doživeli neuspeh, se niso smilili samim sebi, ampak so, ker niso znali živeti brez umetnosti, trmasto začenjali od začetka in vsi so filme snemali prav do konca. Bili so užitkarji, zapleteni mačoti, privoščili so si nenavadne stvari, se ves čas zaljubljali in ustvarjali kot nori, a kljub

Goodlifestyle.si

Umetnost je vedno refleksija časa, še več nam o času, v katerem živimo, pove to, kako ta umetnost nastaja. Dobre rock in pop glasbe ni več, ker jo oblikujejo algoritmi po preizkušenih vzorcih tega, kaj nam je všeč. *IRENA ŠTAUDOHAR, urednica Književnih listov na Delu in pisateljica

temu so živeli dolgo in niso poznali besede izgorelost. Danes režiserji in umetniki, tako kot ves svet, živijo zdravo, kakršnikoli nezdravi užitki veljajo za dekadenco in tako kot ves svet se hitro izčrpajo, ne morejo več posneti dveh filmov na leto kot stari mojstri. Zakaj se je vse to spremenilo? Ker šteje le dobiček, ker se režiserji o tem, kakšne filme bodo posneli in kakšne so njihove režiserske poetike, ne pogovarjajo več z dobrimi starimi producenti, ki v svoji pisarni žvečijo cigaro, ampak hollywoodske studie danes vodijo korporacije – stroji za proizvodnjo denarja, ki jih ustvarjalnost ne zanima, prav tako jih ne zanimajo ekscentrični umetniki, saj jim le kradejo čas s svojimi idejami. In prav zato, ker so korporacije iz umetnikov iztisnile vso strast, ves užitek ustvarjanja, se prej izčrpajo. Vedno pogostejša izgorelost v resnici ni povezana s tem, da ljudje delajo preveč, ampak da delajo brez strasti. Korporacije, vse, ne samo tiste v Hollywoodu, ne verjamejo več v svobodomiselnega in neodvisnega posameznika, ki je sposoben izpeljati tako kolektivne kot individualne spremembe, potrebujejo utrujenega človeka, ki je izgubil zaupanje vase in za katerega je bolj pomembno, da je dober potrošnik kot dober ustvarjalec ali nekdo, ki je zaljubljen v to, kar dela. Morda bi nas lahko temne dvorane, v katerih se dober film spet sveti, tako kot včasih, kaj naučile o ljubezni do življenja.

31


NA NOŽ

Maxim CHEF PETER KOVAČ Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Maxim

P

eter Kovač je prvo ime restavracije Maxim, ki se lahko pohvali s številnimi priznanji, celo Michelinovim krožnikom, The Plate Michelin 2020 (Michelin Guide), nagrado Gault&Millau za najboljšega natakarja in za vrhunsko kulinariko (16,5 točke in tri kape). Mladi, a kuharsko razgledani in tehnično dobro podkovani kuhar je v restavracijo vnesel svež veter in veliko zamisli za nove jedi. Ob prihodu na čelo te prestižne ljubljanske restavracije si je omislil več novosti, osnova pa še vedno ostaja francoska kuhinja s pridihom sredozemske in lokalne. Kovač pri svojih stvaritvah rad uporablja lokalne sestavine, vsako leto pa s svojo ekipo vsaj trikrat popolnoma prenovi in prevetri Maximov jedilnik, to velja tudi za sladice. Kaj je najpomembnejše pri ustvarjanju v vaši kuhinji? Pomembna je celota. Vse od lokalnih in sezonskih sestavin do okusov. Hkrati pa tudi izvirnost, da so krožniki raznoliki, saj le tako sestavljajo celoto. Najpomembnejša je kakovostna lokalna surovina. Ko pred gosta postaviš krožnik, ki si si ga zamislil, in je gost zadovoljen, je ves trud poplačan. To je motivacija, ki me žene, da vsak krožnik popolnoma dodelam in poskušam doseči perfekcijo v kuhanju. Se je kaj spremenilo v kuhinji ali restavraciji, odkar ste prejeli tako pomembni priznanji? Delamo naprej, enako kot pred prejetjem priznanja. Nič se ni spremenilo. Sta visoke standarde vaše kuhinje postavila že predhodnika v restavraciji, chefa Slavko Adamlje in Andrej Kuhar? Dejansko sta visoke standarde postavila omenjena predhodnika. Težko je bilo stopiti

v tako velike čevlje, a se trudim, vsak dan posebej, da te standarde držimo in morda tudi izboljšamo. Ju je bilo težko uloviti v kuhinji? Ali smo ju ulovili, najbolje vedo gosti. Kje ste vi nabirali izkušnje? Že od mladih nog sem bil vpet v gostinsko dejavnost, saj so imeli starši 20 let gostilno. Prve izkušnje sem tako pridobival doma. Pozneje sem se vpisal v srednjo gostinsko šolo, da sem pridobil še teoretično znanje, in nato še na visoko šolo. Že med študiranjem me je pod svoje mentorstvo vzel gospod Kuhar. Še danes sem mu izredno hvaležen, da je prepoznal talent v meni. Nikoli mi ni olajšal poti, vedno sem moral sam doseči določen okus po njegovih navodilih, usmeritvah. Sicer pa je kuhinja živa dejavnost, pri kateri nikoli ne veš in znaš vsega. Kaj je specialiteta vaše restavracije in kaj imajo gostje najraje? Ne morem izpostaviti samo ene specialitete, ker vedno ponujamo kaj novega. Sta pa trenutno dva krožnika, na katera sem ponosen: na prvem so rezine tune na moussu dvojne kisle smetane z omako riževega kisa, limete in sojine omake. Drugi krožnik pa sestavljajo ocvrti jadranski škampi na grahovi kremi, ravioli, polnjeni s sirom mascarpone, in škampova omaka. Gosti se verjetno še najraje prepustijo dnevno sveži ponudbi.

CHEF PETER KOVAČ PRIPOROČA: PRSI PEGATKE NA FREGOLI S TELEČJIM RAEPOM IN ZELENJAVO, PIRE PEČENEGA JABOLKA IN PREŽGANA SLADKA SMETANA SESTAVINE: ZA 6 OSEB

PRIPRAVA

PRSI PEGATKE: 480 g prsi pegatke (6 prsi) 20 g masla 20 g sončničnega olja 20 g masla 5 g soli poper, solni cvet

20 g gomoljaste zelene 20 g peteršiljevega korena 300 g telečje osnove 160 g mesa telečjega repa 20 g masla 20 g naribanega parmezana 5 g sesekljanega peteršilja sol, poper

FREGOLA S TELEČJIM REPOM IN ZELENJAVO: 240 g fregole sarda 30 g olupljene šalotke 20 g masla 30 g pora 20 g oranžnega korenja 20 g rumenega korenja

32

PIRE PEČENEGA JABOLKA: 1 kg očiščenih jabolk 20 g masla PREŽGANA SLADKA SMETANA: 100 g sladke smetane sol, sladkor

Prsi pegatke solimo in postavimo v vakuumsko vrečko, dodamo maslo in zavarimo. Kuhamo 25 minut v vodni kopeli pri 56 ⁰C. Vzamemo iz vakuumske vrečke, osušimo in postavimo v vročo ponev na olje. Solimo s solnim cvetom, popramo in na kožni strani pečemo do zlato rumene barve. Obrnemo, dodamo maslo in odstavimo. Fregolo skuhamo al dente v slanem kropu in odcedimo. Šalotko fino sesekljamo in jo na maslu prepražimo, dodamo še na kocke narezano zelenjavo in podušimo. Telečjo osnovo reduciramo do

polovice in dodamo zelenjavo. Dodamo fregolo, začinimo s soljo, poprom, dodamo očiščeno meso telečjega repa in nariban parmezan. Pred serviranjem dodamo še hladno maslo. Za pire razpolovimo in očistimo jabolka, na vsak del dodamo malenkost masla in postavimo v segreto pečico na 120 ⁰C za dve uri oziroma dokler tekočina jabolk popolnoma ne izpari. Pečena olupimo, prestavimo in zmešamo do kremaste strukture. Smetano pokuhamo do rjave barve, da dobimo prijeten okus po lešnikih, solimo in dodamo malenkost sladkorja. Fregolo serviramo na sredino krožnika, nanjo postavimo rezine prsi pegatke, okoli pa dodamo pire pečenega jabolka in sladko smetano.

Goodlifestyle.si


www.kotanyi.com


POBEG

Sodobni retro MAX BROWN 7TH DISTRICT JE EDEN BOLJ TRENDOVSKIH HOTELOV NA DUNAJU Piše: Aleš Čakš · Foto: arhiv Max Brown 7th District

Dunaj. Že nekaj časa moje najljubše mesto, ko grem čez mejo. Če bi me danes kdo vprašal, kje bi v tujini najraje živel, bi takoj izstrelil: na Dunaju! To mesto mi je v zadnjih letih zaradi številnih (poslovnih) obiskov in vsega, kar sem videl in doživel, zares zlezlo pod kožo. Ko sem ga obiskal zadnjič, julija letos, sem svoje poslovno potepanje po Dunaju še nadgradil: z bivanjem v hotelu Max Brown 7th District, ki od leta 2019 v avstrijski prestolnici bogati ponudbo sodobnih, trendovskih hotelov v tem čedalje bolj sodobnem mestu, ki v veliko svetovno znanih revijah (denimo Monoclu) že nekaj let zaseda vrhove na lestvici najboljših za življenje.

K

er sem bil na Dunaju večkrat poslovno kot zasebno, sem imel srečo, da sem vselej bival v zelo dobrih hotelih, največkrat v hotelu Penta, pa tudi v Le Meridienu. Julija letos pa sem nekaj dni preživel v novejšem hotelu Max Brown 7th District. Vrata je odprl leta 2019, pred tem je bil na istem naslovu eden od hotelov verige Falkensteiner.

34

RETRO IN INDUSTRIJSKI SLOG Tudi Max Brown 7th District je del verige; hoteli Max Brown so namreč še v Düsseldorfu in Amsterdamu, kjer je sedež skupine Sircle Collection, katere del so hoteli Max Brown. A najprej: Max Brown 7th District na Dunaju je res nadvse prijeten. Najbolj me je navdušil notranji dizajn, ki deluje kot sodoben retro ali vintage slog z nekaj industrijskega pridiha. V hotelu je veliko barv, povsod: od recepcije, sobe za biljard, vseh sob do poslovnih prostorov, ki so precej nekonvencionalno opremljeni. Preveva jih industrijski dizajn. Hotel ima tudi prijetno teraso, notranji vrt in mini kinodvorano, v kateri enkrat na teden vrtijo izbrane filme za sladokusce. Sobe so zelo dinamično zasnovane in precej velike, od 20 do 25 kvadratnih metrov (paket treh noči trenutno stane od 447 evrov). V njih prevladujejo žive barve: rumena, zelena, oranžna, nebeško modra. Tiste večje imajo še zofo za popoldansko ali večerno branje, stilske fotelje, razkošno pisalno mizo s starinskimi telefoni, modernimi slikami na stenah

Goodlifestyle.si


HOTEL MAX BROWN 7TH DISTRICT IMA TUDI LASTNE IZDELKE IN ŠE NEKAJ DRUGIH ZNANIH: NOGAVICE, IGRALNE KARTE, EKO ZOBNE ŠČETKE, ŽENSKE IN MOŠKE PIŽAME, T. I. TOTE BAGE, NAPOLITANKE MANNER, LP-PLOŠČE, PISANE OBEŠALNIKE, ČEPKE ZA UŠESA …

Goodlifestyle.si

35


EKSKLUZIVNO Hotel Max Brown 7th District bralcem revije Goodlife na maxbrownhotels.com do 31. marca 2022 omogoča 15-odstotni popust za prenočitev. Koda za popust je GOODLIFE.

HOTELSKE SOBE PREVEVAJO DINAMIČNE BARVE, V VSAKI PA NA OBISKOVALCA ČAKA GRAMOFON Z IZBRANIMI LP-PLOŠČAMI (JAZZ, BLUES …).

V KINODVORANI HOTELA MAX BROWN 7TH DISTRICT OB NEDELJAH VRTIJO FILMSKE KLASIKE

z visokimi stropi in razkošno kopalnico z velikimi ogledali. Še posebej pa me je v dobro voljo spravil gramofon, ki ga zelo rad poslušam tudi doma. Še en vintage izdelek in retro trenutek več!

36

RESTAVRACIJA SEVENTH NORTH Max Brown 7th District pa ima še nekaj: restavracijo Seventh North, ki je pika na i tako glede posebne ponudbe hotela kot tudi kulinaričnih

presežkov in užitkov. Meni restavracije z mediteranskim pridihom je zasnoval svetovno priznani chef, Izraelec Eyal Shani. Na meniju bodo obiskovalci, ki so po večini nehotelski gostje, našli jedi iz mesa, pa tudi vegetarijanske in veganske

Goodlifestyle.si


POSLOVNI PROSTORI SO V KLETI. SO DRUGAČE ZASNOVANI OD KLASIČNIH DVORAN ZA SEMINARJE IN SESTANKE; V NJIH PREVLADUJEJO INDUSTRIJSKI SLOG.

RESTAVRACIJA SEVENTH NORTH JE ODPRTA VSAK DAN OD 17. DO 24. URE. HRANA NI NAJBOLJ POCENI (KROŽNIK JAGENJČKA STANE 26 EVROV, KOZAREC VINA OD 7,5 EVRA), JE PA SLASTNA IN NEPOZABLJIVA.

specialitete. Hrana je za vse okuse. Zelo veliko je zelenjavnih jedi, od mesa pa priporočam slastnega in nadvse mehkega jagenjčka ter rahlo pikantno govedino na zapečenem arabskem kruhu.

Goodlifestyle.si

STRELJAJ OD VELIKIH ZNAMENITOSTI Hotel je le deset minut peš od dunajske muzejske četrti (Mumok, Kunsthalle, muzej Leopold …), nakupovalne ulice Mariahilfestrasse, trendovsko-

-hipsterske četrti Spittelberg, kjer se vrstijo priljubljene restavracije in lokali, 15 minut peš od hotela pa je že Naschmarkt, sodobna dunajska tržnica z začimbami z vsega sveta in restavracijami z italijansko, azijsko, arabsko in lokalno hrano.

37


DOBRO MESTO

Salerno HERMINA KOVAČIČ je izbrala južnoitalijansko mesto Foto: Hermina Kovačič Hermina Kovačič je marsikaj. Najprej zanimiva ženska. Radovedna, lucidna, prefinjena. Je novinarka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, poznavalka mode, ljubiteljica lepega. Zelo rada potuje, še posebej sta ji všeč Trst in Dunaj. Je tudi ljubiteljica umetnosti. Pogosto zaide v gledališče, na slikarske razstave, prebere izbrano literaturo. Obožuje skoraj vse, kar je italijanskega: mesta, modo, umetnost, kulinariko, ljudi. Preverite, zakaj je njeno dobro mesto prav Salerno. A. Č.

2 Moj naj predel je ...

2

Najlaže se je gibati …

3

V mestu je treba nujno videti …

4

Gurmanske poslastice so …

5

Najznamenitejši hotel v mestu …

6

Posebnost mesta pa je ...

… ribje jedi v Osterii Ciccioformaggio, kjer vam natakar tudi kakšno zapoje, in restavraciji Mariterraneo, kjer, če imate srečo, lahko specialitete naročite kar v bosanščini.

6

1

… na dolge sprehode se domačini in obiskovalci podajajo po kakšnih 800 metrov dolgem obalnem sprehajališču Lungomare Trieste, ki nudi čudovit razgled na širno morje in zaledje mesta. Pohajkovanje po živahnem Corso Vittorio Emanuele pa vodi v Vio Mercanti in druge bližnje uličice starega mestnega jedra, ki ne razočarajo s ponudbo oblačil, dodatkov in kulinaričnega razvajanja.

38

4 … peš.

… če se bom še kdaj vrnila, bom spala v palači Casa Santangelo iz 19. stoletja, nekdanji »vikendici« markiza Santangela iz Neaplja.

… potepanje po starem jedru odkrije številne stavbe iz različnih obdobij. Med najbolj slikovite sodita katedrala z zvonikom v arabsko-normanskem stilu in tempelj Pomona, najbolj vzdržne pa vzpenjanje na grad Arechi nagradi z izjemnimi razgledi.

… Salerno, ki vsak večer tako zaživi, da je težko dobiti prostor v lokalih. Je odlično izhodišče za raziskovanje Amalfija, Positana, Caprija, Neaplja in Pompejev. Do obalnih mest se zapeljete kar s trajektom. V njem še vedno najdete prodajalne, kjer nudijo oblačila, izdelana po principu tradicionalne alte sartorie napoletane (visokega napolitanskega krojaštva), in se udeležite sejma večernih oblačil v Stazione marittima, ki je delo slavne arhitektke Zahe Hadid.

Goodlifestyle.si


GOODLIFE POSLOVNI KLUB

1. 2.

5.

3.

4.

7.

6.

9.

8. 1. NOVI RAZRED C: POSLOVNI AVTO LETA Na slovenske ceste je zapeljal novi Mercedes-Benz razred C. Z udobjem, zanesljivostjo, varnostjo in tehnologijo posega v razkošje kraljevega razreda S in ponovno navdušuje množice zadovoljnih uporabnikov. Po novem se ponaša tudi z laskavim nazivom »Poslovni avto leta 2021«.

2. SPREMLJAJTE DELOVE POSLOVNE DOGODKE Vabljeni k ogledu spletnih prenosov dogodkov, ki jih to jesen pripravlja Delov poslovni center: Zdravje 2021 (22. 9.), Izvozniki 2021 (5. 10.), Javne investicije (21. 10.), Delove podjetniške zvezde 2021 (11. 11.). Podrobnosti na www.delo.si.

10. poskušali pripraviti kulinarično doživetje. V novi PEN KLUB restavraciji stavijo na mladost, ki, pravi glavni chef, izraža barve, vonje, svežo domišljijo in kreativnost. Mojmir Marko Šiftar, ki ga je kulinarični vodnik Gault & Millau razglasil za najboljšega mladega talenta 2019, in je tudi prejemnik nagrade kulinaričnega vodnika Michelin Bib Gourmand, zagotavlja, da bo vse navedeno vidno na njegovih krožnikih. PEN KLUB restavracijo je oživil arhitekturni biro TRIIJE z Andrejem Mercino na čelu.

6. D-NAKUPI NA OBROKE – TUJINA

4. BATERIJSKA LED SVETILKA AESTA

Ob plačilu s kartico Diners Club na prodajnem mestu v tujini prejmete SMS obvestilo o transakciji in povezavo, prek katere lahko svoj nakup razdelite na več obrokov. Obročno transakcijo v tujini lahko opravi vsak član Diners Cluba, ki ima sklenjeno obročno pogodbo in razpoložljiv obročni limit, če je znesek nakupa višji od 100 EUR. Razdelitev plačila na obroke je mogoče opraviti 24 ur po prejemu SMS obvestila. Za dodatne informacije nam pišite na obroki.tujina@ erstecard.si ali pokličite na +386 (1) 5617 800.

»MUST HAVE«poletja za uživanje v toplih jesenskih večerih. Na voljo v več barvah. Priložen USB kabel za polnjenje.

7. MERKURJEVA SONČNA ELEKTRARNA

3. KOMPLETNO UREJENE BANČNE STORITVE Še nimate kompletno urejenih bančnih storitev? Enostavno sklenite Paket Komplet Nove KBM do 31. 12. 2021 in kot nova stranka poleg vseh ugodnosti v paketu uživaje tudi v njegovem 6 mesecev brezplačnem vodenju. Več na nkbm.si/paket-komplet

5. PEN KLUB RESTAVRACIJA V prenovljeni PEN KLUB restavraciji, bodo z glavnim chefom Mojmirjem Markom Šiftarjem obiskovalcem vsak dan

8. ČEZ NOČ DO MLADOSTNE KOŽE Naporno življenje, stres in utrujenost tiho uničujejo mladostno sijočo kožo in pospešujejo pojav vidnih znakov staranja. L’Occitanov Booster za nočno nego obraza z novo, še močnejšo power-up formulo čez noč sprosti kožo ter ji pomaga, da se odpočije po intenzivnem dnevu.

9. MOJ ZDRAVSTVENI KASKO Prilagodite zdravstvena zavarovanja sebi in svoji družini. Za hitro in zanesljivo pot do diagnoze in zdravljenja zberite zavarovanja iz paketa Moj zdravstveni kasko. Link na https://www.generali.si/zavarovanje/zdravje

10. ROYAL COPENHAGEN V prodajalnah Steklarne Rogaška lahko odslej najdete tudi izdelke vrhunskega danskega porcelana Royal Copenhagen. Ti izdelko so popolna umetniška dela, saj so v celoti poslikani ročno. Značilna modra linija daje izdelkom brezčasnost. Vrhunski porcelan se odlično kombinira z izdelki kristala Rogaška. Izdelke so na voljo v prodajalnah Rogaška v Ljubljani in v Rogaški Slatini. www.steklarnarogaska.si

Prestopite na sončno stran energije in stopite v zeleno prihodnost z Merkurjevo sončno elektrarno. Izkoristite kar 10 % popust na vse sončne elektrarne z nazivno močjo nad 11 kW. Več na merkur.si/teo.

Naroči kartico na: DINERSCLUBGOODLIFE.SI ali na 041 68 22 61 Goodlifestyle.si

39


Nič ne resetira kot narava

Reset Booster za nočno nego obraza pomaga koži, da si čez noč odpočije in se prebudi sveža. Razliko boste opazili že po eni sami noči!

CULTIVATORS of CHANGE

loccitane_si

www.loccitane.si

loccitaneslovenija