GOODLIFE 65, POMLAD 2024

Letnik 16 / Številka 65/ Pomlad 2024

10 FOKUS Kulturne ustanove: Cankarjev dom v Ljubljani

12 DUEL Jelena Proković (JSP) in Matic Veler o (slovenski) modi

14 ŠKARJE International Talent Support 2024 in nova modno-umetniška razstava v Muzeju umetnosti v modi (ITS Arcademy) v Trstu

16 PLATNO Mitja Bokun, ilustrator

18 POBEG Večni Rim

24 AMBIENT Nova restavracija v hotelu Spirito Santo Palazzo Storico v Rovinju

26 NA NOŽ Taqueria Unomás v Ljubljani

28 ART Gledališki vrhunci v ljubljanski Drami

29 ART Umetniški presežki Cankarjevega doma v Ljubljani

32 PREDMETI POŽELENJA Eichholtz

34 VITRINA

38 SALON

Povprečna poraba goriva: 0,0 l/100 km, emisije CO2: 0,0 g/km.

Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k

Pol milijona obiskovalcev na leto je neverjeten uspeh

Cankarjev dom je umetniško, kongresno, intelektualno ter občasno tudi politično središče države in regije. Sodi med najbolj kakovostne kulturno-kongresne centre v Evropi, kazalniki, po katerih se meri uspešnost zavoda, so primerljivi s tistimi, ki jih dosegajo podobne ustanove v Bruslju, Londonu, Parizu.

Javni zavod kot osrednji slovenski kulturni center za izvajanje kulturnega in umetniškega programa ter kongresne dejavnosti s svojim programom zagotavlja pogoje za razvoj in predstavljanje različnih umetniških praks, spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti, bogatenje kulturnega življenja, spodbujanje humanističnih in družbenih vrednot ter medkulturnega sodelovanja. S svojim delovanjem pomembno prispeva k dostopnosti kulture za najširši krog obiskovalcev iz Slovenije in tujine, s programsko usmerjenostjo v svet pa utrjuje mednarodno sodelovanje.

DVA TISOČ PRIREDITEV NA LETO

V Cankarjevem domu verjamejo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter razvoja družbe. S programom želijo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, uresniče-

Kulturne ustanove: Cankarjev dom v Ljubljani

Piše: Živa M. Brecelj •

Foto: arhiv CD

vati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-umetniško vzgajati mlade. Pri uresničevanju sodobnih kulturno-umetniških projektov sodelujejo s sorodnimi kulturnimi ustanovami doma in po svetu. Prizadevajo si, da bi k odprtosti glavnega mesta pripomogli z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom.

Od leta 2015 Cankarjev dom vodi Uršula Cetinski. Pod njeno taktirko se je tam zvrstilo več kot 16.700 umetni-

Občinstvo je po številnosti obiska preseglo načrtovano, zato Cankarjev dom ambiciozno vstopa v pomladni del sezone. Trenutno je v Galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava ene najpomembnejših avstrijskih in mednarodno priznanih umetnic Marie Lassnig Risbe in slike, ki je njena prva samostojna predstavitev v Sloveniji. Njena dela so pomemben del zbirk največjih muzejev, kot so MoMA v New Yorku, dunajska Albertina in Stedelijk v Amsterdamu. Na razstavi, ki je nastala ob 10. obletnici umetničine smrti, je 78 risb, štiri oljne slike in dva videa.

abonmaja vodil maestro Emmanuel Villaume. Na koncertu bomo slišali Smetanovo Vltavo iz cikla simfoničnih pesnitev Moja domovina, Simfonijo št. 9 v e-molu, »Iz novega sveta« Antonína Dvořáka, 2. klavirski koncert Rahmaninova v interpretaciji enega najbolj vročih imen med novinci, Georgea Lija, dobitnika srebrne medalje na prestižnem tekmovanju Čajkovskega. Poletje bo že tradicionalno jazzovsko obarvano – 65. Jazz festival Ljubljana bo od 10. do 13. julija prinesel mešanico tradicionalnih in popularnih jazzovskih ritmov ter improvizirano glasbo mlajših ustvarjalcev.

PRIZORIŠČE PRELOMNIH ZGODOVINSKIH

DOGODKOV

ških in kongresnih dogodkov, izdali so skoraj štiri milijone vstopnic ter ustvarili več kot 87 milijonov evrov prihodkov. Na leto je namreč v Cankarjevem domu okoli 2000 dogodkov, kar pomeni, da je vsake štiri ure in pol na sporedu prireditev, koncert, predstava, predavanje in podobno, letno pa gostijo pol milijona gledalcev in udeležencev.

O minuli sezoni Cankarjevega doma lahko govorimo o presežkih. Pridobili so novo Dvorano Alme Karlin v petem nadstropju, uspešno vzpostavili nov festival Baletne noči, uresničili številne programske presežke in dosegli rekorden prihodek.

V Cankarjevem domu je 161 zaposlenih, delovanje je sofinancirano iz proračunskih virov (javna služba), z nejavnimi prihodki javne službe in prihodki dejavnosti na trgu. Tu gre zlasti za kongresno dejavnost ter oddajanje dvoran in storitev zunanjim organizatorjem prireditev. Cankarjev dom je pomemben tudi za številne nevladne organizacije in samozaposlene, ki so lani ustvarili 33 odstotkov vsega programa. Lani je zaznal najvišji prihodek v svoji zgodovini: 12,2 milijona evrov, od tega je 55 odstotkov prispevala država, 45 odstotkov pa je zavod ustvaril sam. Za kakovostni program, vrhunske dogodke, razvoj in preživetje mora vsak dan v letu zaslužiti 15.000 evrov.

Po izjemnem lanskem uspehu bo Cankarjev dom v sodelovanju z Opero in baletom Ljubljana junija pripravil 2. mednarodni plesni festival Baletne noči, ki bo posvečen ustvarjalnosti Vaclava Nižinskega, vizionarskega ustvarjalca in boga plesa, kot so ga imenovali. V programu velikih orkestrskih gostovanj gre izpostaviti koncert Praške filharmonije PFK, ki jo bo 7. junija za zaključek jubilejne sezone Zlatega

Cankarjev dom, zgrajen po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja, sodi med objekte kakovostne evropske arhitekture 20. stoletja. Ponaša se z nazivom kulturnega spomenika državnega pomena z umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi ter zgodovinskimi vrednotami in je zavezan trajnostnemu delovanju in razvoju.

URŠULA CETINSKI: NAŠ PROGRAM JE ANGAŽIRANO PREIZPRAŠEVANJE O SEBI IN SVETU

Kakšna je vaša vizija Cankarjevega doma?

Cankarjev dom je kos izzivom časa že več kot 40 let. Razvijal se je tako, da je ne glede na spremenjene okoliščine v času in prostoru ostal konkurenčen, živ, zanimiv. Upam, da bo tako tudi v prihodnje in da ne bo doživel strukturnih sprememb, ki bi mu bile vsiljene.

Po katerih merilih izbirate prireditve kulturnoumetniškega programa? Umetniška doživetja izbira ekipa šestih kolegov, mojih pomočnikov, ki izbirajo program za različna področja umetnosti. So razgledana ekipa, mednarodno izvrstno informirana, spoštovana po svetu, tako da v Ljubljano pripeljejo, kar je pomembno in seveda tudi cenovno dosegljivo.

Umetnost je odraz duha časa in okolja, v katerem nastaja. Kaj po vašem odražajo prireditve v Cankarjevem domu?

Odražajo človekovo potrebo po iskanju odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja o tem, kdo smo, pa tudi kakšen je naš odnos do planeta, narave, drugih živih bitij, predvsem pa, kako delujemo kot skupnost, kot Zemljani, Evropejci, prebivalci Slovenije. Naš program ni le užitek ob vrhunskih umetniških dosežkih, temveč tudi angažirano preizpraševanje o sebi in svetu.

Ko so ga graditelji pred štirimi desetletji začeli postavljati in v središču Ljubljane najprej izkopali neverjetno globoko jamo, so storili korak, ki je danes v kulturi skoraj nepredstavljiv. Prva ideja o gradnji Cankarjevega doma je bila podana 14. novembra 1975 na seji republiškega odbora za proslavo 100. obletnice rojstva Ivana Cankarja, gradnja pa je bila končana devet let pozneje. Danes Cankarjev dom poka po šivih in je v zadnjih štirih desetletjih pustil močan pečat. Vplival je na življenje naše skupnosti in širše regije. Bil je prizorišče prelomnih zgodovinskih trenutkov, ki so korenito spremenili tako družbeno ureditev kot načine bivanja.

TUDI LETOS Z VRHUNSKIM PROGRAMOM

»Čeprav so nama s sestro v oblikovanju všeč iste stvari, sva kot osebi zelo različni. Svetlana je arhitektka, rada ima čiste linije, pri njej mora vse stati, jaz pa sem kostumografinja, potrebujem zgodbo, malo »nenosljivosti«. Ves čas meriva moči, tak je najin proces.«

Vse več ljudi nosi slovenske oblikovalce

MODNA OBLIKOVALCA

JELENA PROKOVIĆ (JSP)

IN MATIC VELER O (SLOVENSKI) MODI IN UMETNOSTI

Piše: Leja Kovačič • Foto: Kata Jurov, osebni arhiv

Oba poznamo kot modna oblikovalca, a to je le del umetniškega ustvarjanja, pod katerega se podpisujeta. Jelena skupaj s sestro Svetlano že leta modo ustvarja pod imenom JSP, ob tem je tudi priznana kostumografinja, Matica pa poznamo po čudovitih prostorskih instalacijah, zadnje leto je tudi kustos v Galeriji Velenje. Podala sta svoje poglede na preplet mode in umetnosti, najprej pa smo se ozrli na Švedsko, kamor se letošnja evrovizijska predstavnica Raiven podaja v Velerjevih kreacijah, Jeleni pa je evrovizijski oder tako ali tako zelo domač.

Jelena: Pred leti sem oblikovala obleko za Nušo Derendo z IUV Vrhnika, dvakrat sem poskrbela za stajlinge Omarja Naberja in nazadnje še za Hannah Mancini.

Matic: Spomnim se Nušine čudovite rumene oprave in pesmi Energy, tudi Hannah je bila krasna.

Jelena: Nuša je bila tudi odlična sedma …

Matic: Letos bomo pa prvi. (smeh obeh)

Jelena: Kleč Pesmi Evrovizije ni več glasba, ampak šov. Čim več je treba vložiti v vizualni del, Matic nosi veliko odgovornost.

Matic: Včasih so se pevke postavile na oder z orkestrom in čudovitimi glasovi, danes pa je že tri mesece pred dogodkom postavljena koreografija, vemo, kje bo kamera v katerem trenutku … Obleke moramo med drugim prilagoditi koreografiji, da

plesalcem omogočajo gibanje. Me pa vse to kot velikega oboževalca Pesmi Evrovizije zelo veseli, navdušen sem, da smo se letos našega evrovizijskega nastopa lotili zelo umetniško.

ENERGIJA NORIH DEVETDESETIH

Jelena: Sem otrok socializma, najbolj ključna leta svojega razvoja sem preživela v devetdesetih letih minulega stoletja v Beogradu, kjer je bilo zelo hektično, to je bil čas vojne, embarga, živeli smo povsem izolirano, zato smo razvili svojo kulturo. Verjetno še danes največ črpam iz tega obdobja. Takrat sva s sestro delali veliko stajlingov za alternativne rock skupine, to, da sva oblikovali za koncerte, nastope in videospote, naju je oblikovalo, vse to sva vpletli v svoje kolekcije. In energija norih devetdesetih, ko smo se upirali sistemu, to nas je zaznamovalo. Seveda se takrat tega nisem zavedala, a ko sem prišla konec devetdesetih v Slovenijo, so bila vsa moja ustvarjanja označena kot drzna, nevede sem s seboj prinesla drugo energijo.

Matic: Dobro se mi je zdelo, kar si rekla, da se takrat, ko nekaj nate vpliva, tega sploh ne zavedaš.

Jelena: Ko se s sestro ozreva nazaj, vidiva, da stil ostaja enak, najin.

Matic: Rdeča nit. To je zelo pomembno pri vseh vejah umetnosti. Jeleno bomo prepoznali na odru, na pisti, povsod.

Jelena: In Matica tudi. (smeh)

Matic: Zame je bilo eno najtežjih vprašanj

v času magistrskega študija, ko me je profesor vprašal: Matic, kdo si? Dve leti sem potreboval, da sem prišel vsaj blizu odgovoru. Zdaj se mi zdi pomembno, da se človek pozna.

KOLEKTIVNI DUH MI JE POSTAL VŠEČ

Jelena: Vajena sem delati v kolektivu, ne samo s Svetlano, veliko delam tudi v teatru, moram se znati prilagajati. Ko vem, da imam prav, brez težav to povem, a ne bi tega povezovala z egom, temveč tem, da si želiš, da je tisto, kar ustvarjaš kot kolektiv, na koncu kar najboljše. Sploh ne vem, ali bi znala oblikovati povsem sama. Ko delava kolekcijo, sva s sestro ves čas na zvezi in tudi težko rečem, katera na koncu zmaga. Čeprav so nama v oblikovanju všeč iste stvari, sva kot osebi zelo različni, Svetlana je arhitektka, rada ima čiste linije, pri njej mora vse stati, jaz pa sem kostumografinja, potrebujem zgodbo, malo »nenosljivosti«. Ves čas meriva moči, tak je najin proces. Matic: Na začetku kariere sem bil zelo samostojen, nisem imel rad skupinskih nalog, raje sem vse naredil sam, da sem bil prepričan, da bo izdelek tak, kot želim. Morda sem imel tudi težave z zaupanjem. Zdaj ko kolekcije delam sam, se vedno posvetujem s prijatelji, drugimi oblikovalci, svojimi bližnjimi. Nov, tuj pogled mi ponuja več možnosti in napredka. V pomoč pri upoštevanju drugih mnenj in sodelovanja je tudi moje sedanje delovno mesto, kot kustos se moram prilagoditi umetnikom. Kolektivni duh mi je postal všeč, to, da z nekom ustvariš nekaj, kar je obema všeč, da iščeš kompromise in skupne rešitve, te bogati, vsak se nauči kaj novega.

ŠE ENO ŽIVLJENJE ZA VSE PROJEKTE

Jelena: Včasih se mi zdi, da bi potrebovala še eno življenje, da bi končala vse projekte, po drugi strani pa drugače ne znam. Če bi se osredotočala samo na eno stvar, bi mi nekaj manjkalo, ves čas prehajam iz mode v gledališče in spet nazaj, meje so se že zdavnaj zabrisale. Moji družini bi bilo morda lažje, če bi se čemu odrekla, a za zdaj na to še nisem pripravljena.

Matic: Nikoli nisem oblikoval kolekcij, ki bi bile samo nosljive, bil sem celo proti temu. Študij sem zaključil z oblikovanjem instalacije, prostorskim performansom. Vedno me je zanimalo, kako svoje delo predstaviš v prostoru, kako daš izdelku še večji pomen. Moja sedanja služba je zato zame odlična, umetniki imajo zelo močne energije, domov vedno pridem izčrpan, seveda pa me to tudi bogati. Sem pa lani po dolgem času spet oblikoval kolekcijo na ljubljanskem tednu mode, čeprav sem to delal že ob službi.

Jelena: Je pa vprašanje, kakšno ceno plačaš.

Matic: A kot praviš, nisi se pripravljena temu odreči, vprašanje je, ali se kdaj boš. Jaz si ne predstavljam, da bi šel v pokoj, upam, da bom ustvarjal do konca.

Jelena: Tudi jaz.

VERODOSTOJEN OBLIKOVALEC JE TISTI, KI IMA RDEČO NIT

Jelena: Že na študentskih revijah mi je Matičevo oblikovanje padlo v oči, ker ima povsem drugačen pristop kot drugi slovenski oblikovalci. Ima močno vizualno identiteto, oblačilo dojema kot skulpturo ali slikarsko platno. Ni obremenjen s pravili, ki naj bi veljala za oblikovanje. Zame je Matic umetnik, kipar in šele potem modni oblikovalec.

Matic: Hvala lepa. Jelene se spomnim že iz časa študija oblikovanja. Danes, ob še večjem poznavanju njene zgodbe, mi je vse še bolj jasno. Zame je verodostojen oblikovalec tisti, ki ima prepoznavno nit. Tvoj stil je drzen, skoraj punkovski, a ga odlično prepletaš z elementi čiste elegance, še posebej skupaj s sestro. Vajina oblačila so primerna tako za ulico kot večerno eleganco, to je pri vaju odlično usklajeno. Tudi v gledališču vedno prepoznam tvojo estetiko.

LOKALNO, PREVERJENO, TRAJNOSTNO

Jelena: V zadnjih letih se čuti, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je, da kupujejo lokalno, preverjeno, trajnostno. Vsi mi oblikovalci smo trajnostni, ker je naša produkcija tako majhna, kupujemo v Sloveniji ali najdlje v Evropi, za nas šivajo naše šivilje. Vse več ljudi se zavestno odloča, da bodo nosili slovenske oblikovalce, in to je za nas odlično. Nekaj časa je bilo res težko, ko so k nam prišle verige poceni mode. Težko si stranki razložil, zakaj dober suknjič ne more stati 50 evrov. Zdaj pa ljudje raje kupujejo manj in bolj kakovostno. Platforma LJFW in tudi Center Rog sta velika podpora oblikovalcem.

Matic: Kultura oblačenja se tako hitro spreminja, priznam, da nekatere mlade ljudi opazujem kar z začudenjem. (smeh) In navdušenjem! Imajo izjemen slog.

Jelena: Mladi so super, ker so samosvoji.

Matic: Oni so ustvarjalci prihodnosti, zato je dobro, da sta jim pomembni trajnost in lokalnost.

Jelena: Čudovito je, da nekdo po dvajsetih letih še nosi najino obleko in jo kombinira z novimi kosi.

Matic: To je zares čudovit in poseben občutek. Prihodnost mode in umetnosti je svetlo in razburljivo polje, kjer se bosta trajnost in inkluzivnost še bolj uveljavljali. Upajmo na najboljše za nas, naš planet in seveda umetnost.

»Nikoli nisem oblikoval kolekcij, ki bi bile samo nosljive, bil sem celo proti temu. Študij sem zaključil z oblikovanjem instalacije, prostorskim performansom. Vedno me je zanimalo, kako svoje delo predstaviš v prostoru, kako daš izdelku še večji pomen.«

Koliko življenj ima eno oblačilo?

Novi modni talenti in nova modnoumetniška razstava v tržaškem Muzeju umetnosti v modi – ITS ARCADEMY

Piše: Aleš Čakš • Foto: arhiv ITS

BARBARA FRANCHIN: UMETNOST KOT OROŽJE

Barbara Franchin je ustanoviteljica in direktorica ITS Contest in ITS Arcademy v Trstu.

Bi lahko rekli, da je med finalisti ITS 2023/24 rdeča kreativna nit? Gre za generacijo, ki realnost opazuje z ostrim očesom, umetnost uporablja kot orožje, izstopa iz lastne dimenzije jaza in jo obravnava kot objekt, ne subjekt. Zaveda se nevarnosti sodobne družbe, potrebuje zaščito, raziskuje obrede in folklorna izročila, ki razkrivajo duhovno potovanje znotraj vijug samega sebe, gleda na obrt kot orodje, govori o kulturni vključenosti z vidika priseljevanja.

Kako bi opisali njeno kreativnost in modni napredek?

Težnja po izdelavi, ki jo spodbuja ustvarjalnost, je novo generacijo pripeljala do čudovito izdelanih oblačil.

vplivalo na kakovost njihovega znanja, eksperimentiranja in, kar je najpomembneje, to, kaj so lahko naredili štiri leta pozneje. Če imate šivalni stroj, lahko še vedno ustvarjate oblačila doma, a dodatki in nakit so nekaj drugega. Zelo malo mladih ima namreč doma studio z orodjem, še posebej v študentskih letih.

Zdi se, da je letos več evropskih finalistov in manj azijskih. Imam prav?

Res je, to je sprememba. In verjamem, da je bilo v Aziji zaradi pandemije manj diplomiranih študentov. Tekmovanje ITS se namreč osredinja predvsem na študente zadnjih letnikov.

Kaj pa lahko pričakujemo na novi razstavi v ITS Arcademy?

Še pred odprtjem pa bodo znani zmagovalci natečaja ITS 2023/24 (International Talent Support), velike mednarodne modne platforme za najbolj nadarjene mlade študente mode, modnih dodatkov in nakita z najprestižnejših modnih šol na svetu.

The Many Lives of a Garment (Veliko življenj oblačila) je nova modno-umetniška razstava Muzeja umetnosti v modi v Trstu, ki se bo odprla 28. marca (na ogled bo do 6. januarja 2025). Kuratorja sta francoski kurator in umetnostni zgodovinar Olivier Saillard (bil je že kurator prve razstave v lani odprtem muzeju v Trstu) in filozof Emanuele Coccia.

Razstava Veliko življenj oblačila presega meje zgolj modnih razstav in pripoveduje bogato zgodbo mode, dediščine in trajnosti. Pripravljena je premišljeno in razkriva nešteto načinov, kako oblačila oblikujejo naše identitete, skupnosti in naš odnos do okolja, od zapletene izdelave t. i. vintage couture do vizionarskih kosov iz kolekcije ITS do vsakodnevnih oblačil znanih modnih ikon.

Vsak kos nas po navedbah kuratorjev vabi k razmisleku o življenjskem ciklu naših oblačil in odtisih, ki jih pustijo v družbi in naravi. Razstava je poetično in modno-umetniško potovanje v raziskovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mode.

GARDEROBA KOT OSEBNI ARHIV

Oblačila so pogosto samoumevna, vendar imajo nešteto življenj. Vsako oblačilo pripoveduje zgodbo telesa, ki ga naseljuje, vsaka garderoba je osebni arhiv, nekakšen muzej. Razstava obiskovalce vodi po raziskovanju globoko subjektivne vrednosti, ki jo pripisujemo oblačilom na več stopnjah njihovega življenjskega cikla in v različnih kontekstih.

Predvsem tehnična izvedba je v nekaterih primerih preprosto izvrstna. Gre za oblikovalce, ki se zdijo veliko bolj ozaveščeni o tem, kaj počnejo. Name so finalisti te izdaje tekmovanja ITS naredili izjemen vtis.

V zadnjih dveh letih je bilo manj finalistov v sekcijah nakit in modni dodatki. Kaj je vzrok?

Morda je to dejstvo še vedno povezano s pandemijo. Mladi, ki so začeli študij modnih dodatkov in nakita pred tremi, štirimi leti, so bili še vedno omejeni s pandemijo, kar je

Zelo sem navdušena nad novo modnoumetniško avanturo z Olivierjem Saillardom, ki se mu je tokrat pridružil še filozof Emanuele Coccia. Njuna ideja za razstavo je dih jemajoča in komaj čakam, da se odpre za javnost. Veliko življenj oblačila govori o tem, da so oblačila pogosto samoumevna, a vendar imajo nešteto življenj. Razstava bo obiskovalce vodila po raziskovanju globoko subjektivne vrednosti, ki jo pripisujemo oblačilom na različnih stopnjah njihovega življenjskega cikla. A še bolj vznemirljivo je, da ne odpiramo ene razstave, temveč dve hkrati: Rojeni za ustvarjanje bo namreč predstavila projekte letošnjih finalistov in zmagovalcev.

»Svojo Ameriko sem našel v Sloveniji«

Mitja Bokun je ilustrator in portretist, ki je upodobil številne znane osebnosti.

Prejel je naročilo za portret znamenite oblikovalke nakita pri Tiffany & Co. Else Peretti, nanj pa se je obrnil tudi vnuk francoske filmske ikone Catherine Deneuve, ki je svoji babici želel podariti njen portret. V New Yorku je risal za Wall Street Journal, ameriški Reader's Digest, Porter Magazine, Darling Magazine iz Los Angelesa, ter izdajal svojo revijo Reserved Magazine. Takrat je okusil uspeh in hkrati občutil iluzijo ameriških sanj, ko je spoznal, da je v New Yorku konkurenca velikanska. In ugotovil, da lahko v Sloveniji naredi veliko več kot v tujini.

NAJPOMEMBNEJE JE UŽIVATI V DELU

Mitja Bokun ni navaden ilustrator. Njegova umetniška pot se je začela kot strast do risanja že v zgodnjih letih. Čeprav je začel kot samouk, se je njegova ljubezen razvila v edinstveno tehniko ilustriranja in ta ga je pripeljala do mednarodnega priznanja in številnih nagrad. Sčasoma je razvil prepoznaven slog, ki združuje klasične in sodobne tehnike

Mitja Bokun je ilustrator z mednarodnim slovesom.

Piše: Živa M. Brecelj

Foto: osebni arhiv

ilustriranja. Riše na klasičen način, uporablja svinčnike, tuš in akvarelne barve, nato pa svoja dela dopolni z digitalno obdelavo. Njegov slog risanja je odvisen od hitrega tempa projektov, pri čemer ohranja kakovost in izraznost.

Po končani šoli za strojnega tehnika je delal kot vzdrževalec elektromotorjev in tiskar, po diplomi iz informatike pa se je ukvarjal z digitalizacijo logistike. V prostem času pa je risal in risal ter pri tem neizmerno užival. S strastjo do risanja, odločnostjo in vztrajnostjo je postal uveljavljen ilustrator. S številnimi nagradami v tujini se je začelo sodelovanje z znanimi naročniki. Naključno se je znašel na modnem tednu v Londonu, kjer je sodeloval z blagovno znamko Vivienne Westwood, pri čemer poudarja, da je najpomembneje uživati v delu, ne glede na to, za koga ustvarjaš.

ILUSTRIRANI MODNI SVET

Ljubezen do modne ilustracije pa ga je popeljala v srce modnega in kozmetičnega sveta. Med modnimi ilustratorji najbolj ceni Renéja Gruaua, ki je risal za Vogue, in portretista slavnih Davida Downtona. Bokun omeni, da je bilo kar nekaj velikih umetnikov na začetku modnih ilu-

stratorjev, denimo Andy Warhol, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja risal čevlje za oblikovalca Isaaca Millerja. Ko se je odločil risati na ljubljanskem tednu mode, so bile njegove stvaritve takoj sprejete z velikim navdušenjem.

Ena od postaj na njegovi umetniški poti je bilo sodelovanje z japonsko kozmetično hišo Shiseido, za katero je pripravil izobraževalni material za japonski trg ter ustvaril podobo in animacijo ob lansiranju seruma Ultimune v Šanghaju na Kitajskem. Sodeloval je tudi z vrhunsko manekenko Heleno Christensen, Bryanom Adamsom, fotografom Mickom Rockom, modno blogerko Diane Pernet, grafičnim oblikovalcem Miltonom Glaserjem, Wall Street Journalom, ameriškim Reader’s Digestom in GQ ter predaval na prestižnih institucijah, kot sta Instituto Marangoni v Milanu in School of Visual Arts v New Yorku. Po naročilu je poleg omenjenih div portretiral igralki Jenno Elfman in Rose McGowan ter modnega oblikovalca Ralpha Ruccija. Temu je z ilustracijo opremil vabilo za newyorški teden mode.

ZASEDEN ZA POL LETA VNAPREJ

Akrapovič, Krka, Lidl, Gorenje, Eles. Poleg svojih klasičnih ilustracij je tudi del posebnih projektov v kulinariki. Sodeluje s Hišo kulinarike Jezeršek in kot del izkustvenega dogodka pred gosti v živo slika s hrano in združuje svojo umetniško spretnost s kulinarično ustvarjalnostjo, kar se sprevrže v pravo večumetniško in gastronomsko izkušnjo za goste. Slikanje s hrano je postalo priljubljena oblika kulinarike, ki vključuje ustvarjanje impresivnih in privlačnih kompozicij iz hrane.

Ukvarja se tudi z znanstveno, predvsem medicinsko ilustracijo. S priznanim specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije prof. dr. Urošem Ahčanom v sodelovanju z Onkološkim inštitutom trenutno pripravlja strokovno knjigo o raku dojk. “Pred leti me je prof. dr. Ahčan poklical in mi povedal, da je bral o meni, ter me povabil na sestanek. Prosil me je, naj zanj ilustriram koledar z operacijami, kaj hitro pa sva ugotovila, da si ga verjetno ne bi nihče želel na steni, zato sva projekt nadgradila. Pozneje sem z ilustracijami opremil njegovo knjižno uspešnico Skalpel, pa tudi sicer veliko sodelujeva,” pripoveduje.

Kot pravi, mu je newyorška izkušnja pomagala predvsem pri ustvarjanju imena in referencah, po prave posle in zaslužke pa je treba drugam, najbolje v Azijo. Mitja Bokun je to našel v Sloveniji. Po vrnitvi v domovino je sodeloval s številnimi podjetji, kot so

Njegove ilustracije so tudi del revije Ljubljana, revije za zdravnike pHarmonia, revije Preprosto … Pred kratkim je sodeloval z ljubljanskim salonom avtomobilov Porsche, kjer je ustvaril mural in porisal modelčke avtomobilov, ki jih bodo prejeli kupci porscheja macan. Kar nekaj njegovih ilustracij pa je krasilo naslovnice in strani revije Goodlife.

Skriti biseri večnega mesta

Vse poti vodijo v Rim. Nekatere so bolj prehojene, druge malo manj. Izbrali smo manj obljudene.

Piše: Manja Kovačič Foto: Manja Kovačič

Tlakovci okrog Fontane di Trevi so krepko zlizani, prav tako tudi v še tako zgodnjih pomladanskih dneh okrog Španskih stopnic mrgoli na tisoče turistov, dolge vrste se vijejo pred Kolosejem ... Če ste v Rimu prvič, je glavne znamenitosti vsekakor vredno obiskati, saj niso priljubljene brez razloga, a za pristnejšo izkušnjo se podajte v druge predele večnega mesta, tiste, kamor turistov pogosto ne zanese.

PARK AKVADUKTOV

Mogočne ruševine nekdanjih vodnih sistemov, ki so mesto preskrbovali z vodo, se vijejo vzdolž Parka akvaduktov (Parco degli Acquedotti) na jugu mesta. Najstarejši med njimi je akvadukt Anio Vetus, zgrajen med letoma 272 in 269 pred našim štetjem. Poleg ruševin park krasijo visoki borovci, bujni travniki in cvetoče sadno drevje, ki poleti obrodi slive, murve, češnje in marelice. Še posebno lep je ob sončnem zahodu, ko se v loke akvaduktov ujame rožnata svetloba. Park je bil pogosto filmska kulisa za različne produkcije, med njimi za filme Sladko življenje, Mamma Roma in Neskončna lepota.

ALTERNATIVNI PIGNETO

Pigneto je majhna živahna četrt za ljubitelje alternativne kulture in do žepa prijazne jedače in pijače. Njen nastanek seže v leto 1870; med drugo svetovno vojno je bila četrt eno izmed središč aktivnosti proti fašizmu, danes pa je »Trastevere (priljubljena četrt, polna restavracij, barov in življenja) za domačine«, kot mu rečejo Rimljani. Ob večerih so ulice polne, v koktajl in vinskih barih se prazna miza ne najde zlahka, tudi restavracije so vedno dobro obiskane. Če ste naveličani testenin in pic, Vrasciò ponuja fine specialitete iz Kalabrije. In če imate dovolj aperol spritzev, v Magnebevo mešajo zanimive koktajle, fino vino pa natakajo pri Enoteci il Tiaso. V Pignetu in okolici je tudi nekaj klubov in lokalov z živo glasbo, denimo Giove in Largo.

CERKVE ZA VSE OKUSE

Obisk cerkva je v tem mestu skoraj obveza, tudi za tiste, ki jim vera ni blizu.

Bazilika svetega Klementa leži le nekaj ulic od Koloseja in od zunaj ni prav nič posebna. Posebna sta njen nastanek in dejstvo, da se v poslopju skriva več kot ena cerkev. Bazilika iz 12. stoletja je bila namreč zgrajena na cerkvi iz 4. stoletja, ki je bila zgrajena na ruševinah poganskega templja iz 1. stoletja. Na ogled so vse tri.

Zgornja bazilika je ena najbogateje okrašenih cerkva v Rimu, krasijo jo čudovite freske in mozaiki. V spodnji baziliki je ohranjenih še več fresk, v eni izmed kapel pa je svetišče z grobom svetega Cirila, ki je skupaj z bratom Metodom prevedel Sveto pismo v slovanski jezik, ustvaril glagolico in pokristjanil Slovane. Še nižje so rimske stavbe iz cesarske dobe in mitrej z oltarjem in prikazom Mitrovega uboja bika.

V San Pietro in Vicenca lahko poleg čudovitih stropnih fresk občudujemo eno izmed Michelangelovih mojstrovin – kip Mojzesa, ki naj bi bil del nagrobnega spomenika papeža Julija ll. Zaradi spleta

PARK AKVADUKTOV

SAN PIETRO IN VINCOLI

okoliščin je grobnica prazna, a zato nič manj impresivna. Predvsem ob spomladanskem enakonočju in v času velike noči sončni žarki, ki prehajajo okna na fasadi, ustvarijo igro svetlobe, ki teatralno osvetljuje kip. Michelangelo je namreč preučeval gibanje svetlobe in njene učinke na Mojzesovem obrazu ter ustvaril neverjetno delo, ki se spreminja iz minute v minuto.

ŽABE IN DRUGI ARHITEKTURNI VRHUNCI

Tudi Rim ima svoj Trst oziroma Trieste in v tej četrti je arhitekturno prav poseben predel – Coppedè, poimenovan po arhitektu Ginu Coppedèju, ki ga je zasnoval leta 1924 in vključuje kompleks 26 stavb in 17 vil.

Stavbe, ki obdajajo trg Piazza Mincio, so mešanica različnih arhitekturnih stilov in pričarajo posebno fiktivno vzdušje zgodnjih let 20. stoletja. Najpomembnejši in bogato okrašeni sta asirsko-babilonska Palazzina del Ragno s prepoznavnim pajkom na fasadi, in Villino delle Fate, popolnoma asimetrična stavba s srednjeveškimi loki in stolpi, izdelana z različnimi materiali, kot so marmor, opeka, travertin, terakota in steklo.

V središču trga pa je Fontana delle Rane oziroma Žabja fontana, kompleksen preplet mask in figur z veliko žabo v središču in osmimi manjšimi na robovih vodnjaka.

VINTAGE MODA

Rimljani so znani po vintage modi, oblačilih iz druge roke in … bolšjih tržnicah. Če ste v Rimu v nedeljo dopoldne, se podajte v predel Trastevere in obiščite tržnico Porta Portese. Kilometer in pol dolga tržnica je polna stojnic z rabljenimi oblačili, čevlji, nakitom, torbicami, pasovi, dekorativnimi predmeti ... Najdete pa tudi nove reči, kot so kozmetika, čevlji, kuhinjski pripomočki, spodnje perilo. Krznen plašč vas bo stal okrog 15 evrov, usnjena jakna pičlih deset, dedkova gramofonska plošča in babičin set skodelic pa skupaj le pet. Srečneži bodo med kupi oblačil našli tudi prestižnejše znamke in zanje odšteli le odstotek prvotne cene.

ZA BOLJ PRISTNO IZKUŠNJO ...

Italijani so iskreno veseli, če znate povedati nekaj besed v njihovem jeziku, tudi polomljena italijanščina jim na obraz nariše nasmeh. Ravno nasprotno pa se zgodi, če po dvanajsti uri naročite kapučino oziroma kavo z mlekom, saj se mleko razume kot jutranji dodatek h kavi, popoldne se pije črna kava, in če brez mleka res ne morete, naročite macchiato. Prav tako boste deležni pogledov neodobravanja, če boste špagete jedli s pomočjo žlice. Domačini špagete navijejo na vilice z eno roko, žlica je le za neizkušene turiste.

RIM S HITRIM VLAKOM

Vse poti vodijo v večno mesto Rim, tudi atraktivna in udobna pot s hitrim vlakom.

Odhoda: 30.5., 22.6.2024

PORTA PORTESE

Palača Schellenburg

Župančičeva ulica 17

Ljubljana

info@barker-home.si

Delovni čas

PON - PET: 15.00 - 18.00

oziroma po dogovoru.

Hotel Spirito Santo z gastronomsko novostjo

Nova restavracija v rovinjskem hotelu Spirito Santo

Piše: Aleš Čakš • Foto: arhiv Spirito Santo

Sapori di Spirito Santo je ime nove restavracije v butičnem hotelu Spirito Santo v Rovinju. Leži v starem mestnem jedru. Je spoj starega in novega, pravi lastnik Janez Bidovec iz Kranja in doda, da je tudi pravi arhitekturni biser. Restavracijo sta zasnovala Saša in Sveto Dobričić iz arhitekturnega studia Adal v Ljubljani.

Vambientu prevladujejo lokalni in naravni materiali, kot so hrastov les, steklo, teraco, usnje in že nekoliko pozabljena medenina. Večino pohištva so ročno izdelali slovenski mojstri. Središče restavracije, še pove lastnik, je atrij z vodnjakom iz sredine 19. stoletja.

ZA HOTELSKE IN ZUNANJE GOSTE

Restavracija Sapori di Spirito Santo je namenjena hotelskim in zunanjim gostom. Kakor pravi chef kuhinje Nikola Vučković, je Sapori di Santo Spirito à la carte restavracija, ki med drugim nudi bogate zajtrke, ki jih strežejo tudi zunanjim gostom vse dni v tednu. Po

besedah chefa kuhinje ima restavracija na meniju nekaj najbolj cenjenih jedi mednarodne in lokalne kuhinje s poudarkom na lokalnih, sezonskih in svežih sestavinah.

PRIZNANJE CONDE NAST TRAVELLER Hotel je prepričal tudi stroko in prejel nagrado Big-SEE Tourism Design Award 2020, ki jo podeljuje Zavod Big za najbolj inovativne in ustvarjalne ideje. Še večje priznanje pa je sledilo leta 2022, ko je spletni Conde Nast Traveller izbral najboljše hotele na Hrvaškem za leto 2022. V družbi hotelov, kot so Lemongarden na Braču, Ninion Boutique Hotel v Dubrovniku, Grand Park Hotel v Rovinju, Villa Nai 3.3 na Dugem otoku, se je znašel tudi Spirito Santo Palazzo Storico.

“Vsaka jed na meniju predstavlja del Hrvaške z vsaj eno sestavino. Ostrige, denimo, prihajajo iz istrskega Limskega kanala. Jagnjetino dobimo z lokalnih otokov in obale, medtem ko divji zajec prihaja iz Slavonije. Vse ribe in morski sadeži so seveda dnevni ulov.”

BUTIČNI LUKSUZ

Spirito Santo je luksuzni butični hotel z 12 dvoposteljnimi sobami. Poimenovane so po rovinjskih ulicah. Družbo jim delata še bar in vinoteka (s slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi vini), odprta tudi za zunanje goste. Posebnost hotela je vrt z vodnjakom iz leta 1864. V prefinjenih sobah padejo v oči unikatno, ročno izdelani kosi pohištva in ponekod tudi restavrirane freske. Med materiali prevladujejo lokalni kanfanarski kamen, medenina in hrastov les. Nekaj let pozneje se je butična hotelska zgodba podjetnikov Bidovec nadgradila še z novimi, prestižnimi suitami v zgradbi Palazzetto Spirito Santo. Odlični odzivi na Spirito Santo Palazzo Storico so lastnika navdihnili za nov izziv: še eno staro zgradbo, oddaljeno zgolj 50 metrov od hotela Spirito Santo, so popolnoma prenovili. Palazzetto Spirito Santo ima štiri hotelske suite s pogledom na morje in rovinjske ulice (cena: od 140 do 420 evrov na noč z zajtrkom za dve osebi).

KDO JE GLAVNI CHEF NOVE RESTAVRACIJE?

Glavni chef Nikola Vučković je mlad kuharski mojster, ki je zgodaj zapustil domači kraj in odšel po znanje in izkušnje v tujino. Delal je v nekaterih najbolj ekskluzivnih krajih, kot sta Kitzbühel v Avstriji in St. Moritz v Švici. Tudi zadnje delovno mesto chefa kuhinje Sapori di Spirito Santo je bilo v Avstriji, na Dunaju, v hotelu The Ritz-Carlton skupine Marriott.

LOKALNA VINA TER VRHUNSKI VISKIJI, KONJAKI IN RUMI

Vinska ponudba v restavraciji temelji na istrskih in lokalnih vinih, a prihajajo tudi iz drugih delov Hrvaške. Med drugimi alkoholnimi pijačami prevladujejo izbrani rumi, viskiji in konjak, med njimi denimo rum Henessy XO in Zacapa XO.

IN CENE V SAPORI DI SPIRITO SANTO?

Cene enega krožnika so podobne kot v drugih boljših restavracijah v Rovinju. Cene predjedi se gibljejo od 16 do 21 evrov, medtem ko najcenejša glavna jed stane 23 evrov, najdražja pa 36. Restavracija je ob sredah zaprta.

NA NOŽ

Na tacose in tekilo v taquerío Unomás!

V Ljubljani nov lokal s pristno mehiško

ulično hrano in pijačo

Piše: Aleš Čakš Foto: Mediaspeed

V središču Ljubljane se počasi krepi priljubljenost novega lokala z ulično (mehiško) hrano: taqueríe Unomás. Pristni mehiški tacosi (takosi) so v Ljubljani pristali konec lanskega leta. Lastnika taqueríe Unomás sta Klemen Ptičak in Til Pleterski, znana tudi po lokalih Hood Burger. Prav pot od Hood Burgerja prek brskanja po kuharskih knjigah in pohodov po zakotnih barih Oaxace do (skoraj) čisto prave barbacoe v jami na Jezerskem je pripeljala do taqueríe Unomás.

Tortilje iz prave mase nixtamalizade v taqueríi Unomás pripravljajo sproti, prav tako sami pripravljajo vse drugo, velik del sestavin je slovenskega izvora. Imajo celo svojega mesarja in mesnico za pripravo mesa.

TACOSI, TEKILA IN CERVEZA

Kaj si lahko privoščimo v lokalu z mehiško ulično hrano? Poleg za zdaj še brezglutenskih tacosov al pastor (marinirana svinjina in ananas), carne asada (govedina in gvakamole), pescado (oslič v pivski tempuri) in vegetal (popečena zelena paprika) seveda še pivo oziroma cervezo ter, jasno, tekilo in mezkal. Lastnika med drugim povesta, da so punce v Mehiki nore na poklicne taquerose, pa da je v masi za tortilje tudi gašeno apno,

da so tacosi zaradi sveže priprave zdrava hrana in da delajo tudi svoje omake oziroma salse: gvakamole, salso verde in adobo s posušenim čilijem.

Tortilje iz prave mase nixtamalizade v taqueríi Unomás pripravljajo sproti, prav tako sami pripravljajo vse drugo, velik del sestavin je slovenskega izvora. Imajo celo svojega mesarja in mesnico za pripravo mesa. Od prvih srečanj z mehiško kulinariko do taqueríe Unomás je bila dolga pot, polna izzivov. Lastnika sta se v pripravi tacosov najprej preizkušala v domačih kuhinjah, nato v pripravljalnici Hood Burgerja, nakupila sta kupe kuharskih knjig ter si pomagala z youtubom in Netflixovo serijo Taco Chronicles, a ugotovila, da brez raziskovalnega obiska Mehike ne bo šlo. Til Pleterski: »Mehiška hrana ni tako pekoča, kot si predstavljamo, niti ne tako močno začinjena. So pa okusi bogati, kar izvira predvsem iz načinov priprave mesa in prave kombinacije dodatkov. Med temi v Mehiki nikoli in nikdar ne boste našli načo (nacho) sira, pa tudi sveže paprike ne.”

Ključni element pravega tacosa, zatrdita lastnika taqueríe, pa je koruzna tortilja, pripravljena iz tako imenovane mase, ki se zelo razlikuje od pšeničnih tortilj, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah. Masa je narejena s postopkom nixtamalizacije koruze, pri katerem ko-

KLEMEN PTIČAK IN TIL PLETERSKI

ruzna zrna kuhajo in namakajo v vodi z gašenim apnom (kalcijev hidroksid). Tako odstopi povrhnjica, koruzo pa nato zmeljejo v maso, iz katere delajo sveže tortilje.

BARBACOA NA JEZERSKEM

Eden od poskusov je košček daljne Mehike prinesel tudi na Jezersko, kjer sta Til in Klemen pripravila čisto pravo barbacoo. »To je jed, ki jo v Mehiki začnejo pripravljati v petek zvečer, da je nared v soboto zjutraj, ko se vrnejo z zabav. Mi smo jo na Jezerskem pripravili za piknik. V zemljo je treba skopati jamo, jo obložiti z opekami, v njej zakuriti ogenj in počakati, da se opeke tako segrejejo, da postanejo pečica. Nato smo v jamo postavili kotel s čebulo, zelenjavo, čičerko, rižem in začimbami, na rešetko nad kotel pa položili jagenjčka in ga prekrili z bananinimi listi, saj agavinih, kot jih uporabijo v Mehiki, pri nas nismo mogli dobiti. Med počasno peko mesa v kotel kapljajo sokovi, tacosi barbacoa pa se nato pojedo s salso boracha (pijana salsa, ki vsebuje alkoholno pijačo pulque, narejeno iz agave) in čudovito juho iz kotla.«

Piše: AoČ • Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Štiri premiere Drame pred prenovo in začasno selitvijo v L56

Sezono pred začetkom prenove bo SNG Drama Ljubljana marca in aprila zaokrožilo s štirimi premierami. Ponovitve novih in starejših uprizoritev na obeh odrih bodo na sporedu predvidoma do konca maja, ko bo že mogoče vpisati abonma za prihodnjo sezono. Junija se bo Drama z vsemi službami in dejavnostmi preselila na Litostrojsko cesto 56, kjer bo delovala in uresničevala svoje javno poslanstvo vse do vrnitve v prenovljeno stavbo v središču Ljubljane. Otvoritev začasnih nadomestnih prostorov in sezone 2024/25, v kateri bo Drama predstavila osem novih uprizoritev, je načrtovana septembra 2024. Spored premier in ponovitev Drame bo tudi na začasni lokaciji dopolnjeval repertoar odmevnih uprizoritev iz prejšnjih sezon.

MALA DRAMA: AMERIŠKI SEN IN TE IGRE BO KONEC

Zaključek sezone 2023/24 v Mali Drami bo svojevrsten poklon temu edinstvenemu gledališkemu prizorišču, saj se bo po prenovi njegov program odvijal v novi, povsem drugačni dvorani. Groteskna igra Ameriški sen znamenitega dramatika Edwarda Albeeja, ki govori o navidezni svobodi in zlaganosti kapitalistične družbe, je bila do danes pri nas uprizorjena le leta 1963. V slovenski gledališki zgodovini pa je ta dogodek pomenil vsebinski in strukturni zametek Male Drame, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let delovanja. V novi uprizoritvi Ameriškega sna v režiji Igorja Pisona, premierno predstavljeni 21. marca, igrajo Polona Juh, Marko Mandić, Maja Sever, Petra Govc in Maks Dakskobler.

Zadnja uprizoritev, ki bo doživela premiero v dvorani Male Drame, kot jo poznamo zadnjih šest desetletij, pa bo krstna izvedba najnovejše igre avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča Te igre bo konec, nominirana tudi za Grumovo nagrado 2023. S pomenljivo naslovljeno grotesko o sodobnem času in njegovih dilemah, v kateri igrajo Barbara Cerar, Branko Šturbej, Janez Škof, Saša Mihelčič, Valter Dragan, Boris Mihalj, Saša Tabaković in Marijana Brecelj, bo na Zemljo (in oder) simbolno (in premierno 12. aprila) priletel meteor …

VELIKI ODER: NEBESJE IN CYRANO DE BERGERAC

Predzadnja premiera na Velikem odru pred prenovo je prva slovenska uprizoritev igre prodorne britanske avtorice Lucy Kirkwood Nebesje v režiji Sebastijana Horvata. Napeta sodna drama s presenetljivim razpletom se dogaja leta 1759 na angleškem podeželju, kjer porota 12 žensk odloča o življenju in smrti trinajste. V uprizoritvi, ki jo je Drama na Velikem odru premierno predstavila 23. marca, igrajo Maruša Majer, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Silva Čušin, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Vanja Plut, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Eva Jesenovec, Maša Derganc, Zvezdana Mlakar …

Drama Cyrano de Bergerac, zadnja premiera sezone 2023/24 in pred prenovo, pa prihaja na spored Velikega odra 13. aprila. Nepozabna renesančna romanca Edmonda Rostanda v sodobni predelavi Martina Crimpa in režiji Tina Grabnarja raziskuje večno temo ljubezni ter sram in jezo, ki ju občuti sodobni človek, ker njegova zunanja podoba ne ustre-

za nedosegljivim družbenim normam. V uprizoritvi, ki jo je režiser Tin Grabnar skupaj s sodelavci zasnoval kot vznemirljivo gledališko-glasbeno doživetje, igrajo Tina Vrbnjak, Jure Henigman, Domen Novak, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec, Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić in Rok Vihar.

Plačujte varno, plačujte zavarovano.

Mastercard World

Izkoristite ugodnosti brezplačnega zavarovanja spletnih nakupov s kartico Mastercard World.

Zavarovanje nakupa

Podaljšana garancija

Garancija najboljše cene

Piše: AoČ

Vrhunska umetnost v Cankarjevem domu

SHARON EYAL: VEZI DUŠ

Vezi duš, katerih navdih so silovita ljubezenska čustva, balet in elektronsko glasbo povezujejo v vznemirljivo sodobnoplesno delo. Plesni sestav rojí kot z energijo nabit snop isker, v skrajno zahtevni koreografiji, dobitnici nemške gledališke nagrade faust (2018). Gibanje puhteče skupine teles, ki se v ritmičnem soglasju premika skrajno disciplinirano, je animalično in do zadnjega giba filigransko izpiljeno. Izraelska koreografinja Sharon Eyal je bila med letoma 1990 in 2008 članica Batsheva Dance Company, koreografirati je začela 2005, kot članica skupine je avtorica 16 novih del. 9. junij, Gallusova dvorana, abonma Veličastni.

BEETHOVNOV ORKESTER IZ BONNA

Orkester z več kot stoletno tradicijo (1907) in gonilna sila glasbenega življenja v Beethovnovem mestu je prejemnik laskave nagrade Evropske kulture in naziva ambasador dobre volje Združenih narodov za podnebne spremembe (2021). Nizu imenitnih glasbenikov (Richard Strauss, Max Reger, Paul Hindemith ...), ki so ga v minulem stoletju vodili, se je leta 2017 kot glasbeni direktor pridružil Dirk Kaftan, odličnost sodelovanja pa so okronali s prestižno nagrado opus klassik 2020 (za posnetek Beethovnovega Egmonta). Dirigent Dirk Kaftan, solist: Daniel Lozakovich violina, program: Jörg Widmann, Con brio, koncertna uvertura; Felix Mendelssohn,

Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64, Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92. 15. maj, Gallusova dvorana

JOHN ZORN NEW MASADA

QUARTET

Glasbena mojstrovina Johna Zorna z novim Masada kvartetom. Skladatelj, dirigent, producent in najbolj goreč altovski saksofonist na svetu je v začetku devetdesetih let minulega stoletja postal junak improjazz scene. Z avantgardnim in eksperimentalnim pristopom k skladanju in improvizaciji ustvarja zunaj mainstreama, a kljub temu velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših glasbenikov. Z virtuoznim novim Masada kvartetom se Zorn vrača v Cankarjev dom. Pesmarice Masada so gotovo najpomembnejši del ustvarjalne zgodovine kultne osebnosti newyorške glasbene scene. Navdih za Masado je Zorn našel v združitvi nove judovske kulture in glasbe akustičnega kvarteta Ornetta Colemana s konca petdesetih, ki še danes velja za ključen ansambel za razumevanje preteklosti in prihodnosti jazzovskih glasbenih praks. 29. april, Gallusova dvorana

MARIA LASSNIG: RISBE IN SLIKE

Prva samostojna razstava mednarodno priznane avstrijske umetnice pri nas. Nastala je ob 10. obletnici smrti Marie Lassnig v sodelovanju z Maria Lassnig Foundation, Neue Galerie v Gradcu in sixpackfilm ter

s podporo Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana. Na razstavi je razstavljenih 78 risb, 4 oljne slike in 2 videa. Na izjemni umetniški poti je umetnica ustvarila bogat slikarski in risarski opus, posvečala pa se je tudi filmskemu ustvarjanju. Njena dela so pomemben del zbirk največjih muzejev, kot so MoMA v New Yorku, dunajska Albertina in Stedelijk v Amsterdamu. Maria Lassnig sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja, poznana je zlasti po svojih psihološko ekspresivnih avtoportretih in konceptu Body Awareness (zavedanje telesa). Svetovno slavo je dosegla razmeroma pozno, ko je dopolnila 70 let. Je prva ženska, ki je postala profesorica slikanja na kakšni od likovnih akademij v nemško govorečem kulturnem prostoru. Do 18. avgusta 2024, Galerija CD.

SHARON EYAL: VEZI DUŠ

FOTO: ANDREAS ETTER

MARIA LASSNIG: RISBE IN SLIKE

PREDMETI POŽELENJA

Izbor: Alenka Birk *Vsi izdelki (cena po povpraševanju) so na voljo v salonu EICHHOLTZ Ljubljana, Palača Schellenburg, www.eichholtzljubljana.si

7. OGLEDALO

10.

1. LESTENEC LAZZARI

3. FOTELJ COSENZA

2. PREPROGA MARSALA

4. KLOP NEWPORT

5. ZOFA KELLY S

6.

KAVNA MIZICA CLAREMORE

8.

BLAZINA VIESTE

BARSKI STOL DEXTER

JAKNA

HLAČE

ONA NOSI

OBLAČI JO: ALENKA BIRK

ILUSTRACIJA: IZABELA ARSOVSKA

PAJKICE

Ona nosi

…. POMLAD PO DUNAJSKO. NONŠALANTNO ZLITJE POPOLNOMA RAZLIČNIH KOSOV – NEKOLIKO EKSCENTRIČNIH, VREDNIH SOJA ŽAROMETOV IN NJIHOVEGA POPOLNEGA NASPROTJA, ŠPORTNIH S PRIDIHOM ELEGANCE. ALBERT ARBESSER, AVSTRIJSKI SNOVALEC KOLEKCIJE, JE TAKO POMEŠAL RESNE, ČISTE LINIJE Z NEKOLIKO MEHKEJŠIMI, SEVEDA JE KOT NAVDIH VZEL BOGATO KULTURNO ZGODOVINO RODNEGA DUNAJA. OBOŽUJEMO DINAMIKO VZORCEV IN BREZČASNO BARVNO PALETO.

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

KAPA S ŠČITOM 41,33 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

BARCAFFÈ GIN BARREL AGED COFFEE, GOURMET KAVA Z AROMO ENEGA

NAJBOLJŠIH GINOV NA SVETU, 10,49 EVRA (250G), BARCAFFE.SI

TERMOVKA MOBILITY 1L 49,59 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

BALERINKE FESTA 239,50 EVRA, NAMA.SI

OTROŠKI POGANJALEC, W-25, 2+LET 318,88 EVRA WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

VITRINA

Izbor: AoČ Foto: arhiv proizvajalcev

Ura OMEGA Speedmaster Moonwatch, ki že slovi kot najbolj ikoničen kronograf, ima v zadnji različici lakirano belo številčnico, navdihnjeno z raziskovanjem vesolja. Najbolj značilna lastnost tega časomera je njena redka bela številčnica. Ko je bil originalni Speedmaster prvič ustvarjen leta 1957, je bil eden od glavnih ciljev oblikovalcev izdelava lahko berljivega zaslona, zato tudi beli kazalci na črni številčnici. Na novi različici pa ima nasprotna barvna shema enak učinek. OMEGA pa ni izdelala samo nove številčnice v beli barvi s črnimi detajli, temveč so oblikovalci dodali tudi izstopajoče ime Speedmaster v rdeči barvi in površino prevlekli z lakiranim zaključkom. Cena: po povpraševanju.

SLOWATCH.SI

MODEL MERCEDES AMG ONE

C298 CESTNA RAZLIČICA, 1:18 165,35 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

FITNES ZAPESTNICA

PLETENA JOPA

LUISA SPAGNOLI 375 EVROV, NAMA.SI

SAMSUNG GALAXY FIT3 CENA PO POVPRAŠEVANJU, SAMSUNG.COM

BLUZA KOCCA 139 EVROV, NAMA.SI

ŽENSKA URA CLASSIC LADY 317,70 EVRA

WWW.MERCEDES-BENZ.SI/KOLEKCIJA

NARAVNO ČRNO MILO, 14,90 EVRA, NATCOSMETICS.SI NATCOSMETICS.SI/IZDELEK/NARAVNO-CRNO-MILO/

Odkrijte ugodnosti kartice

Mastercard World

Kartica Mastercard World vam poleg varnega in enostavnega kupovanja nudi tudi izjemne popuste na številne izdelke in storitve. Preverite ugodnosti, ki jih ponuja kartica Mastercard World in si privoščite nepozabna doživetja.

Izbor: AoČ · Foto: arhiv proizvajalcev

za roke

arganovim izvlečkom Grown Alchemist 22 evrov

Gel z učinkom obliža Centella SOS Patch, 9ml 24,50 evra erborian.si

Parfumska voda Black line Mancera (120 ml) 160 evrov nama.si

Pomirjujoči serum za krepitev, 30 ml 49,50 evra melvita.si

Pomirjujoči balzam za blaženje, 40 ml 34,90 evra melvita.si

Fluid za matiranje Source Réotier, 50 ml 29,50 evra loccitane.si

Mandljeva krema za prhanje, 200 ml 20,30 evra loccitane.si

Krema

z

nama.si

Navdihujoči velikonočni trenutki

Kakovost premium izdelkov Deluxe poskrbi za izvrstno gurmansko doživetje vsakega obroka!

QR kodo in preverite ponudbo

Deluxe:

Poskenirajte