UM-NA-KOLO
Pirati z Balkana ŽIGA DROFENIK • Nima pojma o notah in ne igra nobenega inštrumenta, a kljub temu dnevno živi z glasbo kot zastopnik Universal Music Publishing Group, kjer se med drugim ukvarja z avtorskimi pravicami za različne avtorje od Springsteena do Adele. Je vnet zbiratelj cedejk in vinilk. Razmišljal: Žiga Drofenik
Z
animivo je danes opazovati otroke, kako enostavno dostopajo do glasbe, pa naj bo s streaming servisi a la Apple Music, ilegalno prek B i t To r r e n t a ali s pomočjo največjega pirata na svetu, z YouTubeom. Največ trije kliki pa imajo na voljo vso glasbo na svetu. Zato jim težko razložim, da so bile včasih stvari mnogo bolj komplicirane. MUZIČARJI SPREMINJAJO SVET Moj najbolj živi spomin iz otroštva je poletni večer sredi leta 1985, ko sem smel prvič bedeti čez polnoč. Na obeh straneh Atlantika hkrati se je 13. julija zgodil famozni pop-rock festival Live Aid, mogoče zadnji moment v zgodovini popularne glasbe, ko so muzičarji še verjeli, da lahko spremenijo svet. Line up je bil pravi kdo-je-kdo takratne pop-rock scene in postal moja prva lekcija v osnovni šoli pop-rocka. Name je dogodek naredil tak vtis, da sploh nisem porajtal, da na koncertu za Afriko ni niti enega afriškega glasbenika. Veledogodek si je po satelitu ogledalo okoli 400 milijonov ljudi. Poleg TV Slovenija je koncert prenašal tudi radio Val 202. Moj oče je oba večurna koncerta
34
»Medtem ko so sošolci poslušali Šifrerjeve lulčke, sem si jaz prepeval, da želim svoj emtivi.« (enega na londonskem Wembleyju in drugega na stadionu JFK v Philadelphii) snemal na kasete direktno z radia. Vstavljal jih je eno za drugo, tako da se jih je nabralo šest. Prav ta serija kasetnih bootlegov je izoblikovala moj glasbeni okus. Medtem ko so sošolci poslušali Šifrerjeve lulčke, sem si jaz prepeval, da želim svoj emtivi, čeprav takrat še nisem vedel, kaj MTV dejansko je in o čem Dire Straits in Sting sploh bluzijo. Bil sem tudi premlad, da bi dojel, o kakšni krvavi nedelji pridigajo U2, a ravno prav star, da sem lahko totalno zaštekal komad Radio Ga Ga. AVDIOKASETE – PIRATSKI RAJ Kasetni trak je še danes moj najljubši zvočni nosilec glasbe, čeprav imam kaset doma le še za vzorec. Avdiokaseta je bila idealni medij za bivšo Jugo, kjer je bilo tuje muzike na voljo zelo malo in jo je bilo zato treba čim več posneti direktno z radia, če si jo želel imeti v svoji lasti. Predvsem nisi smel zamuditi oddaj, v katerih so vrteli glasbene albume v celoti, saj si jih lahko ob pozornem snemanju lepo spravil na dve tridesetminutni strani traku.
Najbolj uporabno je bilo po potrebi eno in isto kaseto večkrat presneti z novo muziko, če si se stare naveličal. To je po več snemanjih pripeljalo do zanimivih miksov na koncu vsake strani kasete, ko so se ob izteku traku med sabo pomešali številni konci skladb in v nekaj sekundah podali tvoj celotni »download history«. Kasete so bile zelo poceni, zaradi oblike priročne za zadnji žep hlač in zaradi trpežne plastike zmožne preživeti tudi trde padce. Pravi analogni raj. In piratski zaliv. DIVJI ZAHOD AVTORSKIH PRAVIC Kot številne druge stvari so tudi Pirate Bay pogruntali že v bivši Jugi. Zaradi popularnosti in priročnosti kaset namreč ni dolgo trajalo, da so se nekateri znašli po svoje in na divjem zahodu avtorskih pravic konec osemdesetih zagnali pravo proizvodnjo piratskih kaset ter jih na veliko prodajali na sejmih, pošiljali po pošti, po lokalih … Prednjačila je piratska združba pod imenom Studio Spaka (spomnim se še Studia Asterix – ha, ta ima že v samem imenu krajo intelektualne lastnine), kjer je bilo na prodaj vse od italo diska do art rocka. Vse skrbno presneto z vinilk ali že s cedejev. Baje so en glasbeni album hkrati snemali na več kot deset kasetnikov, tako da si lahko le predstavljam profitno maržo na kos prodane kasete. Koliko denarja od avtorskih pravic je po tej poti odteklo mimo sistema, ne ve nihče. Nekateri so potem profite iz tega posla v prehodu v devetdeseta investirali v glasbene založbe, drugi v radijske postaje. Zdaj imam samo en problem: kje otrokoma pokazati, kako deluje kaseta, ko pa nimam doma nobenega kasetofona. Našel sem celo svoj stari walkman. A na moje veliko razočaranje ne dela več. Kje so zdaj pirati, ko jih rabiš?
Goodlifestyle.si
