1983

N a g ra d e s tro k o v n e ž irije 17. B o rš tn ik o v e g a sreč an ja 1982 Strokovna žirija v sestavi Slavka Glavina (Združenje dramskih umetnikov Slovenije), Sveta Jovanovič (Društvo oblikovalcev Slovenije), Miloš Mikeln (Društvo slovenskih pisateljev) kot predsednik, Marjan Pungartnik (Mestna konferenca SZDL Maribor) je bila formirana po povabilih vodstva Borštnikovega srečanja navedenim organizacijam in društvom. V žirijo je bila povabljena kot predstavnik Slavističnega društva Slovenije tudi dr. Breda Pogorelec, ki pa zaradi bolezni ni mogla sodelovati pri delu žirije. Žirija je ocenjevala raven za letošnje srečanje izbranih predstav izključno po dosežkih, prikazanih na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru za časa srečanja. Žirija ugotavlja, da nobena predstava ni izrazito izstopala kot izjemen dosežek niti v celoti niti v posameznih elementih.

Ob tej razmeroma izenačeni ravni večine predstav je bilo žiriji težko izločiti najboljše stvaritve in jih predložiti za nagrade.

Ob tem žirija ne more mimo ugotovitve, da je izvedba srečanja in raven predstav kljub izrednim naporom kolektiva SNG Maribor in organizatorjev srečanja trpela zaradi neustreznih pogojev, ki jih je povzročila dotrajana stavba in prezidavanje gledališča.

V skladu s poslovnikom Borštnikovega srečanja predlaga žirija predsedniku skupščine srečanja naslednje nagrade: Borštnikovo diplomo za najboljšo predstavo ^xeioti-#eb+—.

Mestno gledališče ljubljansko za u p riz o rite v ^o v a na divjem race« Aleksandra Vampilova. Predstava, ki gledalca živo prizadene, je bila v celoti intenzivna, razpoloženjsko izrazita in sugestivna. Sodoben tekst, ki prizadeto odseva probleme okolja, katero prikazuje, je bil s predstavo MGL nadgrajen v vseh elementih, z režijo, sceno in ubranim igralskim ansamblom in je s tem dobil širše, univerzalne dimenzije.

Borštnikgye-diplome in denarne nagrade za dramsko igro dobijo: Š tefka'ProIcTŽa vlogo matere v »Krvavi svatbi« Frederica Garcie Lorce v uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ustvarila je monumentalno figuro polnokrvne žene in matere, združujočo tako prvobitno silovitost kot ljubezen in čustvenost. Lik, izdelan z minuciozno studioznostjo, sodi med najboljše dosežke Štefke Drolčeve.