Page 1

G L E D A L I Š K I LIST SLOVENSKEGA

N A R O D N E G A

S E Z O N A 1968-1969

GLEDALI ŠČA

V M A R I B O R U

LETO XXIII., ŠT. 7

III. TEDEN SLO VENSK IH QLEDALISC 24 .- 30 . OKTOBER 1968 L J U B L J A N A - Tf eS T - CEL JE - M A R I B O R


Slovensko ljudsko gledališče v Celju

Sofokles

KRALJ OIDIPUS Scenograf: Miše Račič K ostum ograf: Mija Jarčeva

Režiser: Dino Radojevič Lektor: Majda Križaj

O s e b e : O i d i p u s .................................................................. Sandi Krošl Iokasta, njegova ž e n a .......................................... Nada Božičeva Kreon, n je n b r a t .................................................Janez Bermež Teresias, v i d e c ...................................................Marjan Dolinar Duhovnik .............................................................Pavle Jeršin Sel iz K o r i n t a ........................................................Jože Pristov Pastir L a i o v ........................................................Bruno Vodopivec S l u g a .......................................................................Štefan Wolf Zbor tebanskih s t a r e š i n ................................... Borut A lujevič Franci Gabrovšek Drago Kastelic Andrej Nahtigal Vodja z b o r a ........................... ............................ Branko Grubar

Prizorišče: prostor pred k raljev o palačo v T ebah (P rva u p rizo rite v okoli 425 pr. n. e.)

V odja predstave: Cvetko V ernik Sepetalka: A nica K um rova T ehnični vodja: F ra n jo Cesar

O drski m o jster: F ran c K lobučar R azsvetljava: Bogo Les F riz ersk a dela: V era S ra k ar


Ob tretjem tednu slovenskih gledališč Srečujem o se v času, po svojih zadnjih vidnih m anifestacijah v svetu k a j nenaklonjenem tistim vrednotam , ki predstavljajo korenine za zdravo in uspešno ra st ne le gledališke m isli, tem več človekove d u ­ hovne tvo rn o sti nasploh; v času, ko le-ta , dopuščajoč govorice sile, m oči in računa do stik ra t vztra jn o in nestrpno zavrača ogledalo, ki bi bilo adekvaten odraz njegove prave podobe. K a jti gledališče m im o žive odzivnosti na duhovno vren je v času in prostoru v ka terih živi, že po intim ni vsebini svoje lastne eksisten č n o sti na m ore, pa naj je g le­ dališče še tako m ajhne etnične sku p n o sti in naj je resnica, ki jo kaže, še tako neprijetna in boleča. V te j zvesto b i resnici je tu d i njegova p o ­ trd ite v sam ega sebe, njegova živ lje n jsk a upravičenost in edina moč. Kaže, da so tr en u tki, ko se je treba na to izku šn jo zgodovine opom niti in vztra ja ti. V o žjem slovenskem k u ltu rn e m prostoru danes, leto dni po tem , ko sm o na te m m e stu zapisali: »K je sm o in ka m gre naša pot«, ne m orem o m im o ugo to vitve, da se še zm era j z n egotovostjo in z d o ­ kajšnjo nem očjo zbiram o pod istim transparentom . H krati s tem , ko govorim o o vzponu slovenske izvirne d ram atike (kar je prav gotovo v sodvisnosti tudi z rastom slovenske gledališke ku ltu re), o pom em bnih dosežkih naših gledaliških hiš tu d i v širšem , n eslovenskem ku ltu rn em prostoru, ko se m orem o ponašati s stoletno tradicijo naše gledališke ku ltu re, ko se gledališče severne m etropole pripravlja na svo j p e td e s e t­ letni jubilej — skra tka , ko se p o trju je trd o živo st in vrednost slo ven ­ ske gledališke m isli na vsem slovenskem ozem lju, ostajajo še vedno odprta vprašanja, k o t so konsolidacija slovenskega gledališkega p ro ­ stora, pravično družbeno ovrednotenje dela, pom ena in nam ena p o klic­ nih gledaliških hiš na Slovenskem , prave relacije m ed potrebo in z m o ž ­ nostjo, m ed h o ten je m in realizacijo pri posam eznih gledališčih, ki bi bile re zu lta t prem išljene o stva ritve določenih družbenih za h tev; še vedno sm o priče dinarski špekulaciji ali zadregi, k i m n o g o kra t kro jita usodo posam eznih gledališč, k a r priča o od so tn o sti tiste ko m u n ika tivn e govorice m ed gledališčem in družbo, h k a teri teži gledališče, ki skuša n a jti pot do gledalca. V erujoč v trdoživo p repričljivost u m e tn išk e besede malega naroda, k i si ne m ore privoščiti visokih atributov ekonom ske m oči in ki lahko trm oglavi predvsem z m očjo svojega duhovnega potenciala, p o zdravlja­ m o v Mariboru ob tr e tje m ted n u slovenskih gledališč u m e tn ik e in so ­ delavce slovenskih poklicnih gledaliških hiš, obiskovalcem pa želim o m nogo vrednega um etn iškeg a u žitka . V od stvo Drame SNG Maribor

53


Janez Žmavc

Sofoklov agnosticizem Za naše pojm e je najbolj prese­ n etljivo dejstvo, da zadene neiz­ rekljivo gorje človeka, ki je mo­ ralno docela čist. Aishil, ki je ve­

je verstev, ko bi ne poznali starih G rkov ter njihovih ne preveč koč­ ljivih osebnih in kolektivnih od­ nosov do bogov. Drugo, k ar zapazimo pri tej tra ­ gediji, in k ar tudi sicer ni preve­ lika redkost pri Sofoklu, je padec ju n ak a po volji bogov — a bogovi n ik jer ne nastopijo kot direktni povzročitelji padca. Pesnik se je hotel potem takem približati re ­ sničnem u življenju, pojavnim obli­ kam verstva in verovanja. A l i j e nameraval rehabilitira­ ti i m a g i n a r n i s v e t b o ­ ž a n s t e v in m a j a v o e k s i ­ stenco O l i m p a ob p r i ­ meru človeške usode? — S pravni konec se nam ne kaže več kot trium f upornega človekovega duha, m arveč kot zadoščenje (ka­ tarza), d a je prišel n ra v n i red olim pijskih vladarjev sp et v ve­ ljavo.

S a n d i K ro šl k o t k r a lj O id ip u s

dno iskal ravnotežje med konkret­ no krivdo in kaznijo, bi tega ne napravil. Saj je bil njegov pogled na svet tako različen od Sofoklovega, da bi lahko sklepali na dvo­ 54

Po A ristotelu je začetek tragič­ ne k riv d e tisti prestopek, ki ga ju ­ nak napravi n e v e d o m a ali za­ radi posebnih okoliščin in končno iz neke čezm erne strastnosti. V p r­ vem p rim eru — nezavedni posto­ pek proti nravstvenem u redu — govorimo o tragediji usode; tiste usode, ki prim ora Oidipa, ki je brez najm anjše subjektivne k riv ­ de, da zagreši objektivno napako


in m ora zaradi te krivde nositi vse n o tran je in zunanje posledice. Ravno analiza te o b j e k t i v n e krivde nas utegne privesti do p rav ira Sofoklove n am ere napisati tragedijo o odvisnosti človeka od volje boga, h k ra ti pa nam pokaže Oidipa-človeka, kakršen sprem lja človeško zavest že v tre tje tisoč­ letje.

Z b o r v O id ip u

A ristotel je z žalostjo ugotav­ ljal, da je sofistična filozofija po­ kopala grško tragedijo. Spodkopa­ ni p a so bili tudi tem elji antične­ m u verstvu. Č etrto stoletje je si­ cer pretehtalo vse znanje, njegova skeptična smer, racionalizem in dialektika, pa je načela nravni red. V era v bogove je sicer na zu­ naj še eksistirala, toda kaj naj bo­ govi brez svojih vidnih posredni­

kov, brez orakljev! K ar je bilo sporočil o nekdanji moči orakljev, so bledela spričo jalovosti v vsak­ danji praksi. Obstoječi red, k ate­ rega glavna opora naj bi bila tra ­ dicija, se je rušil. Ali m u je hotel pesnik pridobiti ugled prav s tem svojim najm očnejšim delom, v k a­ terem propade ju n ak zaradi p re­ velike vere vase in prem ajhne v oraklje? Vsa dram a bi lahko bila protest proti novem u prosvetljenstvu, ki dopušča, da tavajo ljudje zunaj nravnega reda. Oidip j e poslušal oraklje, hodil po zlati srednji poti, kolikor m u je dopuščala možnost spoznanja. To, da ni pravilno razvozlal orakljev, je že vprašanje, ki neposredno n a­ čenja vprašanja svobode oziroma nesvobode. V prašanje osebne svo­ bode je bistvo vseh konfliktov, k jer se kaže kot njeno nasprotje neki življenjski determ inizem . Ali je Sofoklej v svojem m ističnem in lahko bi rekli, nekoliko negrškem odnosu do boga reševal predvsem verski determ inizem ? ( P r i t e m pa ni p o n a r e d i l b i s t v a človeške narave, priznal je n j e n o b i t n o s t , k er mu je b i l a p o t r e b n a za ž i ­ vost p r e p r i č a n j a , bi l a pa je tudi logičn a podoba njegovega umetniškega h o t e n j a . ) Človeštvo se je že od nekdaj delilo n a dva religiozna tipa. V prvem p rim eru je videl človek svoj najvišji cilj v soglasju med lastno in božjo voljo, ki se ji predaja, v drugem p a zavračal bo­ 55


ga v im enu svoje volje, v im enu resnične ali pa navidezne neodvi­ snosti. Oidip spada v prvo vrsto, ki vidi svoj n ajv išji sm oter v so­ glasju m ed lastno in božjo voljo oziroma bolje — m ed božjo in last­ no voljo. To se ujem a s Sofoklovim misticizmom, da je vse na svetu božja volja. Oidip pa ne ra ­ čuna — če smemo tako reči — na svojo n o tran jo svobodo, ki (po Lavrinu) »še vedno ohrani (kljub skladnosti z božjo voljo) svoj ne­ odvisni odnos do boga«. — Ta od­ nos lahko biva v človeku zavestno ali podzavestno. V Oidipovi podza­ vesti živi že od vsega početka tak »individualni red« — rekli m u bo­ mo »Usoda« — s k aterim nujno p rid e v konflikt, k er ga ne prizna, brž ko se ga zave. Oidip je v kon­ flik tu s sam im seboj, bi lahko re­ kli, v k o n flik tu m ed svojim p re­ pričanjem in ravnanjem . K ajti brž

ko uveljavi s v o j o voljo, s v oj o naravo, je že prestopil dopust­ ne m eje pasivne neodvisnosti in spravil to navidezno skladnost m ed individualnim in božjim re ­ dom v neskladnost. Navidezna skladnost je iluzija, neskladnost pa spregledanje iluzije. Človeški um je prešibak!, da bi mogel človek u veljaviti svojo osebnost na račun boga. Ko spozna Oidip svojo zmo­ to — delal je prav nasprotno, k a­ kor je bilo bogovom prav — je njegov obup tako brezm ejen, da se oslepi. Po Sofoklu bi torej oz tega sledil nauk: človek se ne sme zanesti na svoj razum ; čeprav m arsikaj dose­ že in preokrene (rešil je uganko Sfinge!), božjega reda na zemlji le ne m ore sprem eniti (če mu je bilo rečeno, da bo ubil očeta, bi ne smel n i k o g a r u b i t i ...). Torej v bistvu agnosticizem.

K ra lj O idipus je n ajvečje, najbo lj m o jstrsk o delo v dram atični poeziji v s e h časov, dovršeno po zgradbi dejanja. Fran Bradač

Gledališče k u g i ni podobno zaradi tega, k e r bi bilo nalezljivo, t e m ­ v eč zaradi tega, k e r ta ko k o t k u g a r a zk riv a elem en ta rno resnico o človeku. A n to n in A r ta u d 56


Slavko Belak

Bežen pogled nazaj Bilanca dosedanjega, predvsem pa preteklega igralnega obdobja, daje najboljšo podobo Slovenske­ ga ljudskega gledališča v njegovi usm eritvi, da bi s svojo dejavnost­ jo zadovoljevalo resne kriterije, obenem pa predstavljalo poseben, okolju, ki v njem deluje, adekva­ ten stil. Torej gledališče kot izraz specifičnega duha okolja in njego­

S lav k o B e la k

vih potreb, ki jih zadovoljuje in vzbuja. P oudarek na slednjem je vsekakor ena od pom em bnih zna­ čilnosti naših prizadevanj: zbuja­ nje k u ltu rn e klim e v Celju in za­ ledju. Žal ostaja naše delo večino­ m a neopaženo v širši slovenski javnosti: če nam je uspelo s pred­ stavo C ankarjevih HLAPCEV zbuditi polem ike v jugoslovanski ku ltu rn i javnosti in s tem opo­ zoriti na »provincialno« gledališče v Celju, tega nismo mogli doseči z nobeno predstavo v slovenskem okviru; odm evnost našega dela je tako skrom na, da — žal — ostaja v m ejah svojega zem ljepisnega območja. K ljub osam ljenosti in odreza­ nosti od slovenskega nacionalnega središča in kljub skrom ni odmev­ nosti našega dela v celotni sloven­ ski k u ltu rn i javnosti (ali pa prav zaradi tega) pa je iskanje k ar moč tesnih stikov z obiskovalci za naše gledališče prepotreben im perativ. Ne glede na razlike v okusu, iz­ obrazbi, starosti in osnovni živ­ ljenjski usm erjenosti, naše gleda­ liško občinstvo brez razlike p ri­ sluhne odkriti besedi, resnici in pogum ni kritični ostrini, torej vsem u tistem u, k ar k arakterizira pravo um etnost, vse to pa nas vodi v sm er kvalitetnega in um etniško 57


vrednega rep erto arja, čeprav prem aloštevilni um etniški ansam bel (vsega imamo 18 igralk in igral­ cev) bistveno hrom i izbor re p er­ to arja in čeprav izredno pereče fi­ nančno stanje vseskozi te rja že p retiran e varčevalne ukrepe. Iz vseh teh ozirov smo postavili repertoar, ki p redstavlja pred ­ vsem znana im ena iz svetovne in domače klasike in le z dvem a im e­ nom a smo nakazali sm er, ki jo u b ira sodobno gledališče. Troje uprizoritev, (ki so doživele tudi največ ponovitev) lahko štejem o za najuspelejše: C ankarjeve HLA P­

CE, B rechtovega SVEJKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI in Sofoklejevega KRALJA OIDIPUSA. S HLAPCI smo 'bili povabljeni tudi na S terijino pozorje, k ar vsekakor lahko štejem o za svojevrstno p ri­ znanje. Č eprav smo zaradi pogo­ stih bolezni v ansam blu v pretekli sezoni odigrali samo 193 predstav (od tega 67 na gostovanjih), k ar je najm anj v zadnjih dvanajstih le­ tih, je število obiskovalcev (pred­ vsem pri predstavah doma) n a­ raslo. Vse naše predstave je v p retekli sezoni obiskalo 59.642 ljudi.

S h a k e s p e a re » K a r hočete-«. N a f o to g ra f iji: B ra tu ž e v a (V iola), B ru n č k o (O rsino), K lasin c (B ledica), J a n k o v a (Olivi j a), P o tis k (S e b a stija n ), P u g lje v a (M arija) in T o v o rn ik (T obija)

58


Drama Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru W illiam Shakespeare

KAR HOČETE Tw elfth night or What you w ill Kom edija v dveh delih. Prevedel Oton Župančič. Režiser: Branko Gombač Lektor: Ignac Kamenik Koreograf: Iko Otrin

Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Vlasta Hegedušič Odrska glasba: Marjan Vodopivec O s e b e :

.

.

Orsino, vojvoda i l i r s k i ....................................Boris Bručko Sebastijan, mlad p l e m i č ....................................Stanko Potisk Antonio, pomorski kapitan, njegov prijatelj Boris Kočevar Pomorski kapitan, Violin prijatelj . . . . Jože Zupan Valentin, plemič v vojvodovi službi . . . Roman Lavrač Curio, plem ič v vojvodovi službi . . . . Rado Pavalec Prvi plemič v vojvodovi s l u ž b i .................... Jože Samec Drugi plemič v vojvodovi službi . . . . Janko Haberl Vitez Tobija Rig, Olivi j in s t r i c A rnold Tovornik Vitez Andrej B l e d i c a ........................................ Janez Klasinc Malvolio, Olivijin d v o r n i k .............................. Anton Petje Fabijan, v službi pri O l i v i j i ......................... Ivo Leskovec Norec, v službi pri O l i v i j i .............................. Volodja Peer Olivija, g r o f i c a .................... Angela Jankova Viola, Sebastijanova s e s t r a B ogdana Bratuževa Marija, O livijina h i š n a ......Breda Pugljeva .............................................................Franjo Vičar Duhovnik Dvorjani, mornarji, biriči, godci in spremstvo Dogaja se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali Dvorjanke in plesalke: Milena Muhičeva, Majda Hermanova, Hermina Ko­ čevarjeva, Nataša Sirkova, Filom ena Bajčeva, Branka Verdnikova, Nada Klančnikova, Danica Kneževičeva, Sonja Duhova in plesalec Drago Klančnik Dvorjani in stražarji: Borut Hanžič, Jure Albreht, Stanko Galun, Ernest Hod­ nik, Karl Rojko, Mirko Škorjanc, Peter Mlakar, Ludvik Sterle Godbeniki: Matjaž Bajec, Slobodan Radosavljevič in Gerhard Broše Vodja predstave: Inko Hanžič

Sepetalka: Ivanka Vorkapičeva Tehnični ravnatelj: Srečko Lebarič

Odrski mojster: Slavko Markrab Vodja razsvetljave: Franc Safran Maske in lasulje: Čikutovic in Lašičeva 59


Ign ac K am en ik

Dramaturška vozlišča komedije »Kar hočete« Skupno s komedijama »Kakor vam drago« in »Mnogo hrupa za nič«, pomeni komedija »Kar hočete« vrh Shakespearove komične sproš­ čenosti in oblikovne dovršenosti, v kateri zmagajo nad težkimi dogodki in romantičnimi naključji končno zdrava človeška narava, plemenitost, velikodušje in ne nazadnje vztrajna in nesebična ljubezen. Svoje korenine najde komedija v zahtevah Shakespearovega časa in deloma že predelizabetinskega dvora, ko je plemiška družba želela višjo obliko komedije, v kateri bo videla samo sebe kot v zrcalu. Le-to je že pred Shakespearom gojil Lyly, čigar veseloigre se iskre od duho­ vitih besednih iger in metaforike in ki je zlasti s svojim novim konverzacijskim tonom dokaj močno vplival tudi na Shakespeara. Po zvrsti spada med dvorne komedije, ki pa ji je izvor iskati v nekdanji maskerati, tako da je njena višja stopnja. Od tod neke čisto določene konse­ kvence: maskerate, ki so bile zelo priljubljene že na dvoru Henrika VIII., so zaradi svojega tipološkega in deloma pantomimičnega značaja zahtevale predvsem ostre konture nastopajočih. Maska je zahtevala protimasko in igra protiigro. Obe pa sta morali biti izostreni in jasni. In če kot dramaturško zanimivost upoštevamo še dejstvo, da so se v maskeratah in pozneje tudi v Lylyjevih komedijah že mogli mesebojno mešati zelo raznorodni elementi, kot je na primer soočenje visokega in nizkega, finega in prostaškega, vzvišenega in grotesknega — skratka vzpostavljanje kontrastnega paralelizma oseb in dogodkov, ki je bil tako značilen za renesanso — potem nam je dramaturška struktura ko­ medije »Kar hočete« v glavnih obrisih prezentna. Vsekakor je ob tem treba upoštevati še določene elemente commedie dell’ arte, katere stan­ dardni tipi se v tej komediji prav tako uveljavljajo. Dejanje komedije se dogaja v Iliriji, kamor zanese usoda brodo­ lomce ponesrečene ladje in ki za rešitev drug drugega ne vedo. Tako je nastala komedija, katere komična vozlišča (ki nosijo predznak satire — primer: Malvolio) so zasnovana na nevedenju: Orsino, vojvoda ilir­ ski ne ve, da je Cesario preoblečena Viola in da ga ljubi; Olivija ne ve, da je Cesario (preoblečena Viola) v resnici ženska, in se vanj zaljubi; Malvolio ne ve, da mu je pismo, ki ga smatra za Olivijino, podtaknila v resnici Marija. Vitez Tobija Rig in vitez Bledica se izmenoma spopa­ data zdaj s Cesarijem, zdaj s Sebastijanom, misleč, da sta ista oseba itd. 60


Iz tega osnovnega nevedenja (ki mu seveda sekundira preoblačenje kot ena standardnih komponent komedije) nastajajo situacije, ki v pla­ steh nižjih slojev vzbujajo groteskno komične situacije (pr. Malvolio in njegovo ravnanje, ko dobi dozdevno Olivijino pismo), v plasteh višjih slojev pa služijo za briljantno bleščečo in domiselno igro poezije, lju­ bezni in plemenitega šarma. Vmes med obema plastema se giblje oseb­ nost Norca, ki niha med duhovito igro besed in duha, in zdravo, prirodno ljudsko modrostjo, ob kateri se zaustavita oba sloja: višji in nižji. Prav to osnovno gibalo (nevedenje) daje Shakespearu možnost, da ustvarja kontraste ne le v situacijah medsebojnega soočanja posamez­ nih oseb, temveč v likih samih, ko, izhajajoč iz na videz nove situacije, ravnajo drugače, prirodneje in bolj sproščeno, skratka v skladu z nji­ hovim značajem in življenjsko neposrednostjo. Tako se na primer Mal­ volio po prejemu tega pisma popolnoma spremeni in mi sami kot gle-

S h a k e s p e a re » K a r h o čete« . N a fo to g ra fiji: A n g ela J a n k o v a (O livija) in B o g d a n a B ra tu ž e v a (V iola). V o z a d ju d v o m e d a m e (M uhičeva, S irk o v a in K o č e v a rje v a )

61


dalci smo priče njegove metaformoze s to prednostjo seveda, da vemo za vzrok njegove perturbacije. Enako velja za odnose Orsino—Viola in Viola—Olivija, na popolnoma drugi ravni seveda. Tako izzveni celotna komedija, podprta s petjem in duhovitimi afo­ rizmi, v bleščečo igro na prizorišču, ki je tako raznoliko, kakor more biti le svet, gledan seveda skozi prizmo človekovega neizumetničenega ravnanja. Zato je besedne komike sorazmerno malo, omejena je pretež­ no na nižje sloje ali vsaj na tiste, ki tja gravitirajo (Norec, Malvolio, Marija), medtem ko prevladujeta situacijska in karakterna, ki sta mno­ go neposrednejši in poglobljeni. V skladu z dvorno komedijo, izhajajo­ čo iz maskerate in oplojeno z elementi commedie dell’ arte, se tudi komedija »Kar hočete« uteče v čisto harmonijo plemenitih ljudi, s tem, da zaobjame tako nižje kot višje sloje. Končno smo namreč priče sreč­ nega in ubranega razpleta ter razrešitve tako na relaciji Orsino—Viola in Sebastijan—Olivija kot na relaciji Marija—Vitez Tobija.

B ranko Gombač

Usmeritev mariborske drame v novi sezoni Po n ek aterih značilnih organi­ zacijskih prem ikih v p retekli se­ zoni stopa D ram a SNG letos v no­ vo sezono z novim i poglobljenim i načrti v delo. Vse bolj in bolj nam p raksa in specifika kraja, v k ate­ rem izpolnjujem o svoje kulturno poslanstvo, n arek u jeta v um etni­ škem pogledu izpovednejšo in so­ dobnejšo angažirano repertoarno smer, v organizacijski shem i pa opravičilo za obstoj in delovanje Dram e SNG na širokem terito riju m ariborske regije ob vsej severo­ vzhodni m eji od R aven prek Slo­ venj Gradca, M aribora, P tuja, L jutom era in M urske Sobote. 62

Tako navodilo za usm eritev D ram e SNG narekujejo posebno­ sti m esta M aribora in njegove okolice, ki se izražajo: a) v specifičnih ekonomskih, so­ cioloških pogojih; b) v stru k tu ri prebivalstva m e­ sta in okolice, ki se je po vojni znatno sprem enila v korist nove­ mu sloju iz v rst neposrednih pro­ izvajalcev; c) bližnja državna in nacional­ na m eja in njena odprtost nam na­ rekujejo razm išljanje o infiltraci­ ji družbenih procesov in vplivov, ki so tu ji naši sodobni sam oupravljalski ureditvi;


č) na širokem teritoriju, ki ob­ sega skoraj tretjin o Slovenije, de­ luje samo eno dram sko gledališče. Gledano iz tega zornega kota se nam jasno izlušči družbena, poli­ tična in k u ltu rn a vloga naše D ra­ me.

B ra n k o G o m b ač

Zavedajoč se navedenih dejstev smo v p retek li sezoni organizacij­ sko razširili program dela v D ra­ mi in dosegli s tem tudi k v alita­ tivne prem ike v um etniški izpove­ di. Poleg Velikega odra smo u re­ dili v Kazinski dvorani Malo sce­ no te r z dvem a deloma doživeli um etniški uspeh tako p ri občin­ stvu kot p ri k ritik i (Josef Topol — MAČKA NA TRAČNICAH in C ankar-Č ar POZDRAVLJENA,

Š e n t f l o r j a n s k a ), s Čarovo adaptacijo C ankarjevih satiričnih spisov smo se udeležili Festivala m alih scen v Sarajevu in dobili v konkurenci 26 nastopa­ jočih gledališč diplomo in poseb­ no priznanje za um etniško upodo­ bitev dela. P rav tako smo pričeli z Letno sceno na Rotovžu s kom e­ dijo W. S hakespeara KAR HOČE­ TE in smo z njo nastopili tudi na XVI. Poletnih k u ltu rn ih p rired i­ tvah v Ljubljani. Pričeli smo tudi sistem atično organizirati gostova­ n ja v okolici. Obiskali smo P tuj, Ruše, Gornjo Radgono, Ljutom er, Slovenj Gradec, Ormož, Ravne, M ursko Soboto, Veliko Nedeljo, Videm ob Ščavnici. Gostovali pa smo tudi (poleg Sarajeva) v L jub­ ljani, V araždinu in Celju. Dosegli smo skupno število predstav — 196, od tega 169 predstav na Ve­ likem odru in 27 predstav na M a­ lem odru. Če upoštevam o dejstva, da ustvarjam o v hiši, k jer sta nam prostor in čas strogo odm erjena, v nemogočih tehnično zastarelih prostorih in končno v skrajno ne­ urejenih finančnih prilikah, so dosežki D ram e tako v um etni­ škem kot organizacijskem pogledu več kot zadovoljivi. V p retekli sezoni smo prazno­ vali stoto obletnico oficialne u sta­ novitve slovenskega gledališča. G renka kaplja pelina pa je ostala na častitljivi starosti naše Talije: slovenski gledališki um etniki n a­ m reč niso mogli doseči kljub m no­ gim konferencam , razgovorom, re ­ d o l in a

63


solucijam in prošnjam ovrednote­ nje svojega dela, vsaj v približ­ nem m inim um u do drugih pokli­ cev. M ariborski um etniki so v tem pogledu na zadnjem m estu. Ostali smo p ri strogo proračunskem si­ stemu, ki seveda izključuje plače­ vanje po delu in znanju. Upajmo, da bo gledališki zakon (ki ga ča­ kam o že 15 let) vsaj približno iz­ rav n al neenakost in m anjvrednost našega poklica do drugih m ateri­ alno donosnejših poklicev. K ljub tem u, da se stanje v našem gleda­ lišču do danes ni spremenilo, osta­ jam o v D ram i SNG optimisti. Cas, v k aterem živimo, nam ne dovo­ lju je pred ah a p ri delu in čakanje na lepše čase, ki bodo pač od ne­ kod prišli. S am oupravni organi Drame, vodstvo in um etniški zbor so za letošnjo sezono sprejeli raz­ širjen, poglobljen in zahtevnejši program , ki so ga potrdili in spre­ jeli tu d i organi u p ra v lja n ja v SNG. Od zastavljenih načrtov ne bomo odstopili. Družbenopolitično

in kulturno prisotnost naše D ra­ m e na izpostavljenem terito riju ob severovzhodni m eji bomo še in še poudarjali a) z dosledno vključitvijo in iz­ vajanjem načrta, ki ga predvideva in zahteva k u ltu rn i razvoj M ari­ bora in njegove širše okolice, b) s tako repertoarno in izved­ beno potjo, da bo v stru k tu ri p re­ bivalcev, kakršna je v M ariboru in okolici, gledališče polno zaživelo in tako postalo last in potreba ve­ čine prebivalstva, da bo naša D ra­ m a postala tisto središče um etno­ sti in k ulture, ki bo izžarevalo svoje vplive tudi zunaj naših me­ ja in se h k ra ti enakopravno in tvorno povezovalo v kontekst in celoto nacionalne kulture. Vodstvo D ram e z um etniškim zborom bo skušalo v prihodnosti zajeti vsebino časa v um etniškem in organizacijskem pogledu te r ta ­ ko najlepše opravičili svoj obstoj in delovanje.

Sha k e sp e arov gledališki nazor je č lo vekolju bn o strp en in široko­ grudn o odprt, da dopušča m nog o različnih možnosti; pesniško jasen je, rom antično zanosen in v e rs tv e n o preprost; p rv i m o d e r n i gledališki nazor v v s e j zgodovini. Ta p rila ste k m u pritiče tu d i zato, ker se p r i­ zad e vn o trudi, da bi našel soglasje d v e h skrajnosti: n o r m a tiv n e (ali praktične) v ezan osti in izp ovedn e (stvariteljske) svobode. H e rb ert Griin 64


A k ad em ija za gled ališče, radio, film in telev izijo v L ju b ljan i

ERAZEM PREDJAMSKI Bojni prizor v šestih slikah Nastop slušateljev AGRFT pod vodstvom pogodb, pred. Andreja Zajca I. slika — ZAROTA NA DVORU Sabljajo: B a u m k ir c h e r ........................................................Vladimir Šav, si. 7. sem. De la M o r t e .............................................................Janez Vajevec, sl. 7. sem. II.

slika — SESTANEK NA POKOPALIŠČU Sabljajo: Erazem ..................................................................Jože Logar, sl. 7. sem. De La M o r t e ........................................................Janez Vajevec, sl. 7. sem. III. slika — MAŠČEVANJE Sabljajo: Erazem .................................................................. Jože Logar, sl. 7. sem. P a p p e n c h e i m ........................................................Iztok Jereb, sl. 5. sem. De La M o r t e ........................................................Janez Vajevec, sl. 7. sem. S c h r e ib e r ...................................................................... Vladimir Šav, sl. 7. sem. IV. slika — ROP V KRČMI Telovadi: 1. r a z b o jn ik .................................................................Iztok Tory, sl. 5. sem. režije V. slika — PRETEP V KRČMI Sodelujejo v pretepu in sabljajo: K r č m a r .................................................................. Karel Brišnik, sl. 3. sem. Stotnik C a r i o l a ...................................................Iztok Jereb, sl. 5. sem. 1. r a z b o jn ik .............................................................Iztok Tory, sl. 5. sem. režije 2. r a z b o jn ik .............................................................Božo Šprajc, sl. 5. sem. VI. slika — OBLEGANJE GRADU Sabljajo: 1. r a z b o jn ik .............................................................Iztok Tory, sl. 5. sem. režije 2. r a z b o jn ik .............................................................Božo Šprajc, sl. 5. sem. Erazem ..................................................................Jože Logar, sl. 7. sem. C a r io la .......................................................................Iztok Jereb, sl. 5. sem. De La M o r t e ........................................................Janez Vajevec, sl. 7. sem. S c h r e ib e r ......................................................................Vladimir Šav, sl. 7. sem. Razbojniki: Adthe Gashi, sl. 3. sem. rež., Marija Miklovič, sl. 3. sem. rež., Marijan Ciglič, sl. 3 sem. rež., Igor Prah, sl. 3. sem. rež., Jane Petkovški, sl. 3. sem. rež. Vojaki: Karel Brišnik, sl. 3. sem., Albert Kos, sl. 3. sem. rež., Janez Vrečko, sl. 3. sem., Irena Glonar, sl. 3. sem. rež., Nadja Strajnar, sl. 3. sem., Marijana Klanšek, sl. 3. sem. 65


Aristofan

LIZISTRATA Prevod: F. Bradač

Osebe: L iz is tr a ta ..................................................................Majda Grbčeva, sl. 7. sem. K a lo n ik a ..................................................................Metoda Zorčičeva, sl. 7. sem. M i r in a .......................................................................Milena Zupančičeva, sl. 7. sem. L a m p i t o ..................................................................Marijana Brecljeva, sl. 7. sem. I. ž e n s k a .................................................................Sonja Raunacherjeva, sl. 3. sem. Vodja zbora s ta r c e v ..............................................Jože Logar, sl. 7. sem. V oditeljica zbora ž e n a ...........................................Marijana Brecljeva, sl. 7. sem. Mestni s v e t o v a l e c ..............................................Vladimir Šav, sl. 7. sem. II. ž e n s k a .................................................................. Nadja Strajnarjeva, sl. 3. sem. III. ž e n s k a ............................................................. Meta Vraničeva, sl. 3. sem. K i n e s i a s ..................................................................Janez Vajevec, sl. 7. sem. Glasnik S p a r ta n c e v ..............................................Janez Vrečko, sl. 3. sem. Zbor ž e n a .............................................................Marijana Brecljeva, Majda Grbčeva, Metoda Zorčičeva, Milena Zupančičeva, Sonja Raunacherjeva, Nadja Straj­ narjeva, Meta Vraničeva. Zbor s t a r c e v ........................................................Jože Logar, Vladimir Šav, Ja­ nez Vajevec, Karel Brišnik, sl. 3. sem., Janez Vrečko, sl. 3. sem., Marijan Ciglič, 3. sem. režije, Albert Kos, sl. 3. sem. režije, Igor Prah, sl. 3. sem. režije. š p a r t a n c i..................................................................Karel Brišnik, Janez Vrečko, Marijan Ciglič, Albert Kos. Režija: M itja M ilčinski, absolvent, pod vodstvom docenta Mirana Herzoga. Scena: Tone Marolt. M aske: Dora Novšak. K ostum i: Irena Felicijan.

66


Lado K ralj

O Lizistrati Mariborsko občinstvo pozna to izredno Aristofanovo komedijo že iz sezone 1962/63, ko jo je kot gost režiral Marjan Belina, naslovno vlogo pa je igrala Mija Mencejeva. Igralo pa jo je tudi Mestno gledali­ šče v Ljubljani v sezoni 1952/53. Kaj je tako privlačno na tej komediji, da privlači gledališke ustvarjalce? Na prvi, površni pogled pade predvsem v oči izredna seksualna sproščenost Aristofanovih dram in atiške komedije, burkaštvo, objest­ nost in ekstremnost, ki se za naše pojme nahaja že skoraj na robu opolzkosti. Vendar ne smemo pozabiti, da so bile v Atenah tako tra­ gične kot komične igre svete in posvečene, in sicer ne navkljub svoji seksualnosti, temveč prav zaradi nje. Tako tragedija kot komedija sta se razvili iz kultnega obreda ob čaščenju boga Dioniza. Vendar je šel njun razvoj v različnih smereh: medtem ko se je tragedija ukvarjala z vplivom, ki ga ima pričujočnost bogov na človeško usodo, pa je komedijo zanimala predvsem čezmerna energija in vitalnost Dioniza, boga razploda, vina in vegetacije. Grški človek je našel paralelo med razplojevalnim ciklom v naravi in pri lju­ deh, najtesnejšo psihično zvezo med obema, in od primitivnih začetkov komedije pa preko Aristofanove komedije do danes sta euforija in ma­ gija ostali dve osnovni gibali komedije: euforija se odraža v smehu, s katerim se gledalec sprošča ob spačeni podobi svoje lastne resnič­ nosti, magija pa v neizrečenem občutku, da smeh utegne imeti destruk­ tivne učinke na nepravilnosti v vsakdanjem življenju — brž ko izpo­ stavimo kako neprijetnost zasmehu, uporabljamo magično sredstvo indirektnega, zaželenega uničevanja. Atiška komedija torej izhaja iz obrednega čaščenja Dioniza, ki se je imenoval komos: Dionizovi častilci so prepevali zahvalne pesmi pod okriljem svojega bandera — spolnega organa, obešenega na drog — in se predajali sproščenemu veselju, v katerem so negirali vsakršne civi­ lizacijske in družbene obveznosti, preoblečeni v groteskne kostume pti­ čev, petelinov, konjev in delfinov, kasneje pa se jim pridružijo, ver­ jetno pod vplivom iz južne Italije, groteskni demoni z ogromnimi spol­ nimi organi, visečimi trebuhi in ritnicami ter potlačenimi nosovi. Iz častilcev se počasi oblikuje zbor, ki se mu kasneje pridružijo igralci. Leta 486 pr. n. š. je bila komedija uradno priznana in posvečena v Atenah. 67


Aristofan je napisal okrog 40 komedij, od njih se jih je ohranilo 11. Važno je poudariti popolno svobodo izražanja, čustvovanja in pre­ pričanja, ki je vladala v tedanjih Atenah in ki se je je Aristofan, naj­ večji ustvarjalec atiške komedije, polno posluževal. Komedija je bila sredstvo, ki je sproščala in dajala duška vsem nakopičenim nezadovolj­ stvom, tako fiziološko seksualnim kot tudi družbenim. Nič ni bilo ta­ kega, kar se ne bi smelo izreči, nobena institucija, oseba, mit ali tradi­ cija ni bila zavarovana ali zaščitena. To je bil tip družbe, kakršen se pozneje v zgodovini skorajda ni več ponovil in kjer je dramska umet­ nost v službi boga samega in v dobro državi izpostavljala totalni kritiki vse obstoječe, in to z najbolj direktnimi, drastičnimi, včasih celo pro­ fanimi sredstvi. Aristofanovo zanimanje velja filozofski ter literarni satiri (Oblaki, Zenske na Demetrovem slavju, 2abe, Ptiči, Plutus) in politični satiri (Aharnjani, Vitezi, Ose, Mir, Lizistrata, Ženske v ljudski skupščini).

A risto fa n »L izistrata-« v u p riz o ritv i lju b lja n s k e A k a d e m ije z a gled ališč e, film , ra d io in te le v iz ijo

68


Medtem ko se v prvi zvrsti komedije predvsem zaletava v sofistovsko racionalističnega duha, ki je začel prodirati v Atene in žgoče, celo ne­ sramno zasmehuje Evripida in Sokrata, pa so v glavnem vse njegove politične satire angažirane proti vojni v mirovno tendenco, v pledoaje za mir. Ker pri tem pledira za stare, holjše čase, ga nekateri avtorji označujejo za aristokratskega konservativca, — vendar ne smemo po­ zabiti, da je hila njegova nestrpnost in satirična ost naperjena pred­ vsem proti napakam, korupciji in imperializmu atenske demokracije in da je tako z vsemi svojimi komedijami pravzaprav podpiral urejeno in miroljubno, torej demokratsko človeško družbo. Razen v komediji Mir je pacifistična tendenca najbolj očitna v Lizistrati (411 pr. n. št.), ki je bila napisana v 21. letu atensko-špartanske vojne. Težko si je zamisliti bolj dobrodušno, pa tudi bolj riskantno ko­ medijo, saj je tako nenavadno kočljiv ta motiv o zaroti žena, ki skle­ nejo zavračati spolno občevanje s svojimi možmi, dokler ti ne bodo končali svoje bedaste in uničujoče vojne. Spopad žena s starci, ki jim je poverjeno čuvanje mesta, izmikanje pred soprogi in razočaranje teh soprogov — ti elementi so razveseljivo farsični. Za vsem tem pa se skriva Aristofanova žgoča žalost za tisočerimi možmi, ki so pravkar nesmiselno padli v velikem porazu pri Sirakuzah. Vendar ne naglaša tega poraza — njegova zahteva po miru je sicer velika in nestrpna, kljub temu pa se Aristofan vede, kot bi spoznal, da njegovi sodržavlja­ ni bolj potrebujejo sproščenega smeha kot pa vso ostrino njegovega prezira.

&

Hotel Slavija

Restavracija s klubskimi sobami za zaključene družbe. Pri­ znana kuhinja. Snack-har z nizkimi cenami. Zabavna in ples­ na glasba v restavraciji — ni res, da je d rago— prepričajte se!

69


Ivan Jerm an

Pred reformo študija na Akademiji V gledališkem listu A kadem ije sem ob uprizoritvi kom edije C hristophera F ry a »Gospa ne bo zgo­ rela« poskušal p rikazati naloge A kadem ije v slovenskem gledali­ škem prostoru, ki zajem a sedem gledališč, film in radiotelevizijo. V norm alnih razm erah bi A ka­ dem ija, k akršna je, komaj zado­ ščala rednim potrebam po igralcih

Iv a n J e rm a n

70

in drugih gledaliških delavcih. Za­ pisali smo, kakršna je. V endar nas dosedanji način vzgoje kljub vidnim uspehom, saj so naši absolventi in diplo­ m anti že zavzeli vodilna m esta v gledaliških hišah in na drugih področjih, ne zadovoljuje povsem. 2 e dolgo je med pedagoškim osebjem prisotna živa misel, da bi postopno začeli z reform o študija. Z leti se je v želji, da bi študen­ tom dali čim več za njihov bodoči poklic, širil krog predm etov na ra ­ čun obrem enitve študentov. S pra­ šujem o se s študenti vred, kaj je za poklic igralca, režiserja in dram aturga neobhodno potrebno, kakšno tem eljno znanje m u m ora šola dati, na osnovi katerega ga lahko sam izpopolnjuje in razšir­ ja. Ta misel, ki je prevevala peda­ goge in študente, je dobila svojo konkretno obliko v spomenici, ki so jo konec prejšnjega sem estra po dolgih p rip ra v ah in tem eljitem preu d ark u naslovili študenti na rektorat. S tem aktom je prišla re ­ form a študija na A kadem iji na dnevni red. Reform ni predlogi težijo k več­ ji selekciji kandidatov ob vpisu in med študijem , k intenzivnosti in racionalnosti študija in k povezavi A kadem ije s prakso. Zelja je, da


postane A kadem ija profesionalna šola v najširšem pom enu te be­ sede. Mimo obširne teoretične izobrazbe je nujno potrebna tudi intenzivna telesna vadba, ki naj da študentu polno obrtno znanje, to je kultu ro govora in telesa. Za­ hteve reform e bodo globoko po­ segle v naš učni program , saj že samo usklajevanje teorije s p ra ­ kso, ki m orata p otekati vzpored­ no, te rja posebne narpore. K ljub našem u prizadevanju je to vpraša­ nje ostalo vse doslej nerešeno. G re za to, da ves študij pribli­ žamo zahtevam , ki jih te rja današ­ nje gledališče od izvajalcev. Te

zahteve so drugačne in obsežnejše, kot jih je postavljalo gledališče preteklosti. Ustanovili smo posebno komisi­ jo, sestavljeno iz pedagogov in študentov, ki p rip ra v lja predloge za reform o študija, ki jih bomo, kolikor so v naši pristojnosti in moči, uveljavili takoj, druge pa, ki presegajo našo pristojnost, bo­ mo s skupnim i napori z odgovor­ nim i činitelji skušali čim prej oži­ viti. Upamo, da bo dobila A kadem ija po uveljavljeni reform i študija ustreznejšo podobo.

L. F . B a u m » Č a ro v n ik iz O za« v u p riz o ritv i M la d in sk e g a g led ališč a

71


M ladinsko g led ališče v L ju b ljan i

Lyman Frank Baum

ČAROVNIK IZ OZA R ežiser: Franc Uršič

Scenograf: Jaka Judnič

K oreograf: Jaka Hafner

K ostum ograf: Marija Kobijeva

O s e b e : D o r o t h y ..................................................................Alja Tkačeva Severna v e š č a ........................................................Mina Jerajeva Trije m e z i n c i ........................................................Milena Grmova Niko Goršič Božo Šprajc S t r a š i l o .................................................................. Boris Juh Kositrni d r v a r ...................................................Božo Vovk L e v ............................................................................ Miro Veber Stražar v Smaragdnem m e s t u .................... Branko Ivanc Čarovnik O z ........................................................Branko Ivanc Zahodna v e š č a ...................................................Mina Jerajeva Kraljica o p i c ........................................................Majolka Sukljetova P rva o p i c a .............................................................Niko Goršič Druga o p i c a .................................................. . Božo Šprajc G l i n d a ....................................................................... Milena Grmova

Sceno in kostum e izdelala gledališka delavnica pod vodstvom L. D aniša, Z. L upinčeve in V. Z adnika

V odja predstave: M ilan D robac R azsvetljava: M. M rak in F. N ovak

O drski m ojster: Lazo D aniš M aske: A n d ra A včinova

L asulj arka: H erm in a P avšinova


Baumov čudoviti Čarovnik iz Oza

Dosedanjim dramatizacijam ve­ likih in priljubljenih mladinskih povesti, uprizorjenih na odru Mla­ dinskega gledališča (Otok zakla­ dov, Cesarjev slavček, Trije mu­ šketirji, Velika pustolovščina To­ ma Sawyera, Trije debeluhi) se je letos pridružila klasična mladin­ ska povest ameriškega pisatelja Lymana Franka Bauma »Čarovnik iz Oza«, živa že dolgo desetletij na veselje otrok vsega sveta kot po­ vest, kot film, kot lutkovna in gle­ dališka predstava. Baum je sam leta 1900 napisal uvod svoji mladinski povesti, svo­ jemu očarljivemu Ozu in v njem razložil nagibe in težnje, ki so ga vodili pri ustvarjanju nove, sveže, kot je dejal, sodobnejše zgodbe za otroke. Med drugim je zapisal tu­ di, da je hotel s svojim Ozom sto­ riti korak naprej od bratov Grimm in Andersena in nekdanje pravljice nekako modernizirati. »Nekdanje pravljice,« je zapisal, »ki so osrečevale dolge rodove, bi že lahko uvrstili med .zgodovino', zakaj prišel je čas za vrsto sodob­ nejših zgodb, iz katerih so izloče­ ni večno enaki duhovi, palčki in vile, z njimi vred pa vsi grozni in strašni dogodki. Moje zgodbe bodo drugačne. Izpustil bom vse grdo in grozno, namesto tega pa vstavil novih čudovitosti, od katerih se bo še bolj razmahnila domišljija.«

In kakor kaže povest in kar je potrdila dolga vrsta let od njene­ ga nastanka, se je držal avtor svo­ jih zamisli. V zgodbi srečamo nove pravljične junake: ptičje strašilo, kositrnega drvarčka, strahopetne­ ga leva, prikupno glavno junaki­ njo, otroka novega kontinenta Amerike domiselno Dorothy in nove pravljične zaplete, nove, po pravilu smešno zaokrožene domi­ sleke, novo pokrajino in nič manj kot v starih pravljicah sitno tež­ kih situacij, ki z leve in z desne preže na hrabre in končno seveda zmagovite junake. Res: svež in nov zaradi novih junakov, domi­ šljijskega poleta in sončne vedri­ ne, danes se zdi, kakor da je oh vsej svežini in prisotnosti tudi ta Oz lepa in žlahtna klasika. Vendar priznajmo, avtorju v čast in delu v pohvalo, ta klasika je še zmeraj zabavna in naj zato s svojo očar­ ljivo domiselnostjo zabava tudi so­ dobne otroke, pa najsi si le-ti že­ le svojih, za njih sodobnih juna­ kov, takih, kakršna je v mnogo večji meri bila Dorothy s svojimi prijatelji ob svojem rojstvu na za­ četku tega stoletja. Baumovo povest Čarovnik iz Oza so že prvo leto po nastanku priredili za oder. Dolga leta, kot vidite, vse do danes, se je obdržal tudi na odru. Naša slovenska va­ rianta odrske priredbe Oza skuša 73


ob d ržati v se b istv e n e se sta v in e B a u m o v e p o v esti in h k ra ti zad o­ stiti tu d i zah tev a m odra. N am en je b il od v se g a začetk a n e le p red ­ sta v iti im en itn o k lasičn o d elo m la ­ d in sk e k n jiže v n o sti, m arveč prav

tako otrok om p rip ra v iti sv ežo , v e ­ selo in d om iseln o g le d a lišk o p red ­ stavo, k i naj b i b ila vsa j sled tiste zarje n o v eg a v m la d in sk i k n již e v ­ n osti, kar je Č arovn ik iz Oza p o­ m en il ob sv o jem n astan k u .

Mladinsko gledališče v pretekli sezoni V lanski sezoni je pričelo Mla­ dinsko gledališče svoje delo s sta­ ro nizozemsko pravljico A. E. Greidanusa HODL DE BODL, ki je doživela pri mladih gledalcih 51 predstav. Kritika je zapisala, da je HODL DE BODL zrasel na odru Mladinskega gledališča, kot da bi bil napisan nalašč za ta majhni, gledališke vneme polni ansambel, ter postal mikaven uvod v sezono. Sledila je izvirna noviteta Leopolda Suhodolčana NAROBE STVARI V MESTU PETPEDI, ki je doživela 28 predstav. Kritika je izrekla nekaj laskavih priznanj: »Nedvomno je to ena najbolj uspe­ lih, zabavnih in iskrivih postavi­ tev, kar smo jih zadnja leta videli v tej gledališki hiši.« Za slovensko noviteto je prišla na vrsto igra ruskega avtorja Ju­ rija Oleše TRIJE DEBELUHI, ki je doživela 27 predstav. O smotr­ nosti uprizoritvene zamisli so z odra govorile v lepo celoto zlite scenografske, glasbene, koreograf­ 74

ske in kostumografske prvine (iz kritike S. Godničeve). Baumov ČAROVNIK IZ OZA, ki si ga je izbralo Mladinsko gle-

T one Pavček


dališče za gostovanje v letošnjem mariborskem Tednu slovenskih gledališč, je doživel 24 predstav. Tako je sodila o uprizoritvi te znane pravljice kritika: »Kljub majhnosti ansambla, ki je terjala celo dvojne zasedbe igralcev, je Čarovnik iz Oza v Mladinskem gledališču tisto, kar na odru mo­ ra biti: parada igralske iskrivosti in značajske pestrosti.« Ponovitev iz lanske sezone VELIKA PUSTO­ LOVŠČINA TOMA SAWYERJA, je doživela še 12 predstav.

Skupno je desetčlanski igralski ansambel Mladinskega gledališča pripravil v sezoni 1967/1968 142 predstav, ki si jih je ogledalo čez 51.000 gledalcev. V Ljubljani je bilo 96 predstav, na gostovanjih pa 46 predstav. Mladinsko gledališče je obiskalo s svojimi predstavami Litijo, Trbovlje, Maribor, Črno­ melj, Kranj, Radovljico, Koper, Kropo, Idrijo, Beograd, Logatec, 2iri, Bled, Tržič, Trebnje, Brežice in Celje.

K o se je Oscar W ilde v r n il iz A m e r ik e , k je r je predaval, ga je p r i­ jatelj vprašal, ali je im e l uspeh. »Uspeh? To je slabotna beseda. Moral s e m im e ti tr i sekretarje, da so odgovarjali na številna pism a m o jih oboževalk, k i so zah tevale od m e n e p ra m e n las.« »Dobro, m a r ti ni bil dovolj en sekretar?« »Nikakor, niti n a jb o ljše m u se k r e ta rju ne rastejo lasje tako hitro!«

* O scar W ilde » K ak o v a žn o je b iti re se n « v u p riz o ritv i trž a šk e g a g led ališč a

75


S loven sk o g led ališče v T rstu

Oscar Wilde

KAKO VAŽNO JE BITI RESEN T he Im p o rtan ce of Being E arn est N esram nost za resn o b n e ljudi. P rev ed la Mira M iheličeva

Režiser: Jože Babič

Scenograf: Niko Matul K ostum ograf: A nja Dolenčeva

O s e b e : John W o r t h i n g ...................................... Jožko Lukeš Angernon M o n c r i e f f ........................ Stane Starešinič Župnik Chasuble, doktor bogoslovja . . . Rado Nakrst M e r r im a n n ..........................................Edvard Martinuzzi Lane, s l u g a .................................................S ilvij Kobal Lady B r a c k n e llo v a ............................. Zlata Rodoškova Gwendolen Fairfaxova, blagorodna . . . Lidija Kozlovičeva Cecily C e a r d e w o v a ............................Miranda Caharija Prismova, v z g o j i t e l j i c a .....................Leli Nakrstova

V odja predstave: D ušan Jazbec S epetalka: S ilva R aztresen

O drski m ojster: Jože Sedm ak R azsvetljava: Edo P etaro s

V odja tehnike: D anilo T u rk L asu ljark a: D raga P ah o r R ekviziter in tonski m o jster: S andi P e rto t

76


Josip Tavčar

Oscar Fingall Wilde Znameniti angleški pisatelj in dramatik se je rodil v Dublinu le­ ta 1856. Študiral je na Trinity College v rojstnem mestu, nato pa

O scar W ilde

v Oxfordu. Naravno nagnjenje k uživanju lepote ga je že v mlado­ sti navdušilo za velike estete svo­ jega časa in še zlasti za Paterja, avtorja znane knjige »Marius epikurejec« po naukih katere se je ir­ ski pesnik in komediograf bolj ali manj vestno ravnal prav do smrti. V svoji knjigi je Pater namreč tr­ dil, da se človek mora predati ču­ stveni razgibanosti, ki mu edina lahko omogoča, da popolno uživa

najplemenitejše življenjske izkuš­ nje. Iz svojega življenja mora člo­ vek zato napraviti pravo umetni­ no, zakaj med življenjem in umet­ nostjo ni nobene prave razlike. In dejansko se Wilde ni nikoli vprašal, kje je meja med vsakda­ njostjo in poezijo. Oblačil se je na najbolj ekstravagantne načine, sprehajal se je po Piccadillyju z li­ lijo ali sončnico v roki, zahajal je v najbolj zloglasne beznice ob Temzi in navezoval sumljiva pri­ jateljstva. Njegovo vedenje je bilo odvisno od trenutnega pesniškega razpoloženja, ki mu je bil pri­ pravljen žrtvovati prav vse — od materialnih koristi in dobrega gla­ su do zadovoljstva in duševnega miru. In drugače res ni moglo bi­ ti. Človeška družba se ravna po zelo različnih zakonih od estetskih in ne prenese dolgo, da se ji kdo roga, pa čeprav z dobrimi nameni in v najboljši veri. Leta 1895 se je tako zapletel v nepotrebno afero. Tožil je markiza Quensberryja za­ radi obrekovanja, toda obtožba se je prav kmalu obrnila proti njemu samemu. Obsodili so ga na dve le­ ti prisilnega dela. In ko se je iz za­ pora vrnil v življenje je bilo pre­ pozno, da bi — čeprav s psevdoni­ mom — začel vse znova. Vplivni prijatelji so mu obrnili hrbet. Ves zlomljen se je najprej zatekel v 77


Neapelj, kjer je dokončal »The Ballad of Reading Gaol«, nato pa v Pariz, ki mu je postal nekaka duhovna domovina. Smrt ga je do­ letela leta 1900 in sprejel jo je z olajšanjem kot edino možno reši­ tev iz močvirja lastnih duševnih in duhovnih blodenj. Literarne zgodovine ga označu­ jejo kot zelo pomembnega pred­ stavnika angleške dekadence. To­ da Oscar Wilde se prav gotovo ni imel za dekadenta. Verjel je v svo­ je umetniško poslanstvo strogo in slepo in verjel je v lepoto kot v edino silo, ki lahko tudi etično spremeni svet in ga napravi vred­ nega, da v njem živimo. Bil je morda zadnji veliki romantik svo­ jega stoletja. Njegova krivda je bila nemara samo v tem, da ni iskal kompromisov in da je različ­ no od družbe, v kateri je živel, po­ stavljal lestvico duhovnih in ma­ terialnih vrednot. V bistvu je torej lik Oscarja Wilda tragičen, kot je tragična uso­ da vsakogar, ki se ne zna prilago­ diti svojemu času. Uničil je svoje življenje zato, da lahko človeštvo uživa ob lepoti pesniških vizij, ki so izšle iz njegovega mučnega pro­ padanja. Zakaj dejstvo, da je v po­ eziji dosegel najvišje vrhove, je neovrgljivo. H gledališču je Wilde prišel sko­ raj po naključju. Kot pesnik, pri­ povednik in estet ni namreč mogel zaslužiti dovolj, da bi se lahko osvobodil vseh skrbi, ki mu jih je nalagalo razkošno in razsipno živ­ 78

ljenje. Zato se je okrog leta 1890 odločil, da napiše nekaj komedij, ki so bile tedaj za avtorje zelo do­ nosne. Kot zgled si je vzel franc, gledališče, ki je prav ob tistem ča­ su reševalo spor med klasično in medsubjektivno obliko z nadvse zanimivim predlogom, in sicer s prenosom dramatične teže z oseb na dialog, ali bolje rečeno, s posa­ meznih usod na virtuoznost govo­ ra. Wilde je takoj zagrabil bistvo vprašanja in se popolnoma narav­ no vključil v novo dramaturgijo.

Jo s ip T a v č a r

Svoje prvo gledališko delo — Sa­ lomo — je leta 1891 napisal v francoščini za Sarah Bernhardt. Imelo je velik uspeh, a ga v An­ gliji zaradi prepovedi lorda Cham­ berlaina niso mogli uprizoriti. Uprizorili pa so z nepopisnim us­ pehom vse naslednje komedije in sicer »Lady Windermere’s Fan«


(1892 — Pahljača lady Winderme­ re), »A Woman of No Importance« (1893), »An Ideal Husband« (Ide­ alni soprog) in »The Importance of Being Earnest« (Kako važno je bi­ ti resen — 1895). Res prava škoda, da se je Wilde, ko je dokončal svo­ je zadnje in najboljše gledališko delo, zapletel v afero z markizom Queensberryjem. Njegov gledali­ ški talent je bil tako velik, da bi nam prav gotovo dal še mnogo drugih in morda celo boljših gle­ daliških del. Vendar je že to, kar nam je dal, zapisano z zlatimi čr­ kami v veliki knjigi svetovnega gledališča.

Očitali so mu, da je pri pisanju svojih komedij zelo rad prisluhnil Maeterlincku, Dumasu, de Musse­ tu, Augierju, Congrevu in Wycherleyu. Do neke mere je to tudi res. Toda vsi ti občutki odpadejo, če pomislimo, da Wildu ni bilo do tega, da bi si izmislil pristne za­ plete, pristne situacije ali pristne komične prijeme. Gledališče je ho­ tel obnoviti predvsem v pogledu briljantnosti, duhovitosti in obli­ kovne popolnosti dialoga in to mu je nedvomno uspelo, kot zelo pre­ pričljivo izpričuje še zlasti delo, ki ga je naše gledališče vključilo v svoj letošnji repertoar.

Naloga slovenskeg a gledališča v T rstu je, da n a še m u č lo v e ku na te m k o šč ku ze m lje posreduje n ajžlah tn ejše sokove slo ven ske sa m o bit­ nosti, da za ze m ljo od Trsta do B enečije živ i in v n j e n e m im e n u ustvarja. Po A F E R I, k i je govorila o revoluciji, in D IA LO G IH , k i so u p o ­ dabljali stalinsko dru žbeno situacijo, se K O N G R E S posveča popolnom a o d p rte m u svetu. D ram a je n am reč slika m od e rne jugo slova nske družbe, k i se iz usedlin revolucije in n je n ih kasnejših ideoloških s h e m počasi spre m in ja v m oderno, funkcion alistično družbeno skupnost. To spre­ m in ja n je je seveda n e v e rje tn o te žk o in krčevito, v n j e m prihajajo v svetlobo b rid k e iz k u šn je bivših revolucionarjev, ki jih n ovi čas z vso neizprosnostjo odplavlja k o t d og m a tik e in zaviravce om en jen eg a ra z­ voja, po drugi strani pa se v n j e m razkrivajo figure novo orientiranih politikov, ki jih revolucionarna p re te k lo st in njen e obveze ne o b re m e ­ n ju je jo ve č in k i so v celoti u sm e rje n i proti oblasti k o t izrazito f u n k ­ ciona ln em u m o d e lu sveta, k i je potreben, da bi m ogla družba u č in k o ­ v ito delovati. Č eprav je bil K O N G R E S napisan pred zn a n im i d ogodki na n e k a ­ terih ju go slo v a n sk ih v iso k ih šolah, so ti dogdki v n j e m anticipirani: ve n d a r ne iz š p e k u la tiv n ih in šo k a n tn ih pobud, a m p a k k o t r e zu lta t o b­ je k t iv n e socialne analize, k i jo je pisatelj v dram i opravil. 79


D ram a sloven sk eg a narodnega g led ališča v L ju b lja n i-K o m o rn i oder

Primož Kozak

KONGRES Režiser: Žarko Petan

Scenograf: Uroš Vagaja K ostum ograf: Anja Dolenčeva

L ektor: Mirko Mahnič

O s e b e : (prem iersk a zasedba) Samson, profesor m edicinskih ved, re k to r u n i v e r z e ............................................................. Stane Sever Jakob, p rofesor fizik, ved, p red sto jn ik in ­ š titu ta za f i z i k o ..............................................Janez Rohaček Vincent, pred sed n ik U niverzitetn eg a sveta, rev olucionar in p o l i t i k ............................... Rudi Kosmač Just, in žen ir kem ije, se k re ta r U n iv erz itet­ nega sveta, p o l i t i k .........................................Jurij Souček Benjam in, pisatelj, politični aktiv ist, član U niverzitetn eg a s v e t a ....................................Ali Raner Gabrijel, docent f i l o z o f i j e ...............................Andrej Kurent Klement, biolog, znan stv en i sodelavec In š ti­ tu ta za b i o l o g i j o ..............................................Boris Kralj Damjan, sociolog, zaposlen k o t m izar . . . Tone Slodnjak Tereza .................................................................. Duša Počkajeva K a t a r i n a ..................................................................Iva Zupančičeva P r o f e s o r i c i ............................................................. Marija Benkova Marjana Brecljeva Dušan Škedl Janez Albreht Profesorji ............................................................. Maks Bajc Branko Miklavc Aleksander Valič Poročevalec ........................................................ Jože Logar O dm or po p rv em in drugem d e ja n ju Sceno in k ostum e so izdelali v delavn icah SNG V odja predstave: M a rja n Benedičič S epetalka: A stra P reželjev a

M asker in lasu ljar: A nte Cecič F rizerk a: M ihaela M ajcnova

O drski m o jster: M etod K am bič R azsvetljava: Lojze Vene, P e ta r M arjan o v ič

80


P rim ož K ozak

Ob Kongresu Po skušnji, ki jo imam s svojimi dramskimi teksti do zdaj, pomeni pravzaprav vsaka odločitev, sesti k pisanju, svojevrstno avanturo, delovni proces pa je vedno znova

P rim o ž K o zak

napet in očarljiv, kakor ekspedici­ ja v neznano. Pri tem prvotni na­ črt, določitev oseb in razmerij med njimi ter vnaprej zasnovana zgod­ ba ne pomenijo več, kakor tehnič­

ni okvir. So znane količine, vzete iz znanih izkušenj in spoznanj. Prava, nova slika sveta zori v de­ lovnem procesu samem. Prav zato sem zmeraj v zadregi, če me kdo vpraša, kaj sem z dolo­ čenim tekstom hotel povedati. Med tem, kar sem hotel povedati, in med tem, kar tekst sporoča, je zmeraj neka razlika. Ko je delo opravljeno, šele spoznam svet, ki je nastal, dojamem, kaj je v njem nova količina in kje se je ustalilo — ne njegova misel — pač pa nje­ govo težišče. To pot na primer sta me prese­ netila dva končna smisla, ki ju bom skušal označiti — ne kot spo­ ročilo drame, pač pa kot svoje poj­ movanje tega, kar se v K o n g r e s u dogaja. Prvi element bom imenoval — beseda ni najbolje izbrana, a težko najdem kaj bolj ustreznega — ne­ ke vrsto usodo. Nekaj, kar deluje med ljudmi, obsega in obvladuje njihova življenja, nekaj, kar ima čisto samosvoj, morda razvojni, morda ciklični — a vsekakor po svoji logiki delujoči ritem. Ta uso­ da, ta tok sveta po svoje, nedo­ umljivo sprejema vase človeška življenja, ali pa jih izloča. V ta­ kem svetu nastopajo akterji dra­ me K o n g r e s , ljudje, ki skušajo 81


krojiti življenje, dejavni, razumni, izkušeni možje, od katerih vsak ve, kaj je treba ukreniti, da bo njego­ vo življenje, pa tudi življenje nje­ govih soljudi in včasih celo njego­ ve družbe, krenilo po smiselni, ko­ ristno organizirani poti. Vsak sku­ ša organizirati to pot s svojim spo­ znanjem, z mislijo, z voljo, z de­ janjem, s tveganjem, z močjo. V K o n g r e s u pa se je izkazalo, da klešče njihovega razuma in njiho­ ve volje sveta ne morejo zgrabiti — približajo se mu lahko samo ta­ krat, kadar je to v skladu z njego­ vim ritmom. Ker pa vsak od ak­ terjev kljub temu trdno veruje, da je njegova misel prava in je le od tega, kako bo znal uveljaviti svojo voljo nasproti drugim, odvisno, ali bo dosegel identiteto z zgodovino in družbo, je njihov spopad toliko ostrejši. Ostrejši pa je tudi zato,

ker so njihove zmage in njihovi porazi, njihova »bojna sreča« več­ krat nekaj nepričakovanega, niko­ li zanesljivega in ponavadi v na­ sprotju s tem, kar so s svojimi de­ janji hoteli doseči. Drugi pomen K o n g r e s a , ki sem ga zasledil, je na prvi pogled prvemu, usodnemu, nasproten. Vendar se mi zdi hkrati komple­ mentaren, čeprav si med njima ne bi upal določati racionalne zveze. Imenujem ga ustvarjalna aktiv­ nost ljudi. Ce bi namreč usoda, kot sem jo skušal opredeliti zgoraj, bi­ la nekaj enovitega, bi jo ljudje v K o n g r e s u prej ali slej spoznali in se umaknili v trpek fatalizem. Vendar se to ni zgodilo. Aktivnost oseb z njihovo negotovostjo raste, vsak od njih skuša i kot misleče i kot družbeno bitje zabetonirati čim širši kos sveta okoli sebe, da

Primož Kozak P rim o ž K o za k se je rodil 1929. leta v Lju blja ni. Na Filozofski fa k u lte ti v L ju b lja n i je diplom iral iz filozofije, na A k a d e m iji za igralsko u m e tn o st pa je študiral dram aturgijo. Pisal je literarno in gledališko kritiko, esej in idejno polem iko. S v o je p risp e v k e je o bjavljal v Besedi, R e v iji 57, P e rspektiva h. K o n g r e s je a v to r­ je v a tre tja drama. Na odru 57 sta doživeli k rstn o izvedbo d ram i A f e r a i n D i a l o g i . Po slednji je bil posnet f ilm Z a r o t a , k i m u je av tor sam napisal scenarij. P rim o ž K o z a k se s sv o jim i d r a m s k im i besedili uvršča v v r h sodobne slovenske dram atike.

82


J u r i j S o u Ä? e k (Ju s t) in A li R a n e r (B e n ja m in ) n a v a ji za K o n g r e s

83


bi lahko varno stopil nanj. Vsak pravzaprav poskuša obseči prostor, a tok sveta mu ga znova in znova spodmika izpod nog. Tako se ne­ nadoma zazdijo kakor ljudje, ki so si razumno uredili svoje igrišče na zamrzli reki, ko pa je prišla odju­ ga, se vsak drži svoje plošče in kr­ mari v svojo smer. Kot sem že poudaril, bi težko določil notranjo zvezo med to »usodo«, tem »tokom sveta« in človekovo akcijo. Ne morem trdi­ ti, da je narobe in da je kateremu od junakov K o n g r e s a mogoče prijeti usodo za vrat. Bolj se zdi, da je tudi boj med njimi življenj­ ska zakonitost, zakaj le skozi boj, le skozi akcijo mnogovrstnih, raz­ lično oblikovanih in motiviranih ljudi se vrši tista selekcija, ko ri­ tem dogajanja enega odvrže, dru­ gega pa izbere za svojega glasnika in uresničevalca. Zakaj kakor se z

ene strani nikakor ne more zma­ govito uveljaviti načrt in volja do­ ločenega akterja, tako se z druge strani nič ne more uveljaviti, nič se ne more zgoditi, če se ne zgodi skozi njegov načrt in skozi njego­ vo voljo. V drami je mogoče opaziti tudi to, da osebna vrednost ljudi, nji­ hov moralni obraz, njihovi dobri (ali slabi) nameni, čustva, motivi za svet in njegov tok niso važni. Moralna in miselna kvaliteta nji­ hovih osebnosti in dejanj se zdi, da je zaseben problem. S tem mora opraviti vsak od junakov v K o ng r e s u sam, ker za uspeh njego­ vih prizadevanj je odločilno to, kar stori, ne pa, zakaj se je za ne­ ko dejanje odločil. Najbrž utegne biti to nekoliko mračno, ampak tako se je verjet­ no izoblikovala podoba sveta v Kongresu.

K o z a k o v K ong res izvira in se izliva v osrčje našega sodobnega in te ­ lektu alneg a življenja, v bistvo n je g o v ih fo rm a ln ih in n e fo rm a ln ih s tru k tu r, o blastniških in tradicionalnih dilem in pa idejn ih in z n a n s tv e ­ n ih k o n flik to v . K o za k o v a u m e tn iš k a in m iselna pozornost se u k v a r ja v K o ng resu z esencielnim i problem i, k i so bili in bodo vir stalnih k o n flik to v v v sa ­ k ršn i d ru žb e n i str u k tu ri. Z a k a j k o n flik to v , k a k r šn e opisuje K o za k o v Kongres, ne povzročajo le različne socialne in idejne plasti v te j ali oni d ru žb e n i s tr u k tu ri, m a rv e č je s tr u k tu r a sama po sebi izvor k o n flik to v . B o ja n Š tih 84


Ob pretekli in novi sezoni V ju bilejn i sezoni — ob stolet­ nici D ram atičnega d ruštva — je bilo v D ram i Slovenskega narod­ nega gledališča v L jubljani 330 predstav. Svojo prem iero so doži­ vela naslednja dram ska dela iz domače in svetovne literatu re: Ivan C ankar HLAPCI (režija: Slavko Jan), A nton Tomaž Lin­ h a rt MISS JENNY LOVE (režija: M iran Herzog), Prim ož Kozak KONGRES (režija: Žarko Petan), Aishilos ORESTEIA (režija: Mile Korun). A. P. Cehov IVANOV (re­ žija: B ojan Stupica), Sam uel Be­ ck ett ČAKAJOČ NA GODOTA (režija: F rance Jam nik), M argue-

B o ja n S tih

rite D uras CELE DNEVE V KROŠNJAH DREVES (režija: Mi­ ra n Herzog). D ram a SNG je v tej sezoni med drugim gostovala na letošnjem S terijinem pozorju, k jer je bila nagrajena za ansambelsko igro v KONGRESU, za katerega je dobil avtor Prim ož Kozak tudi nagrado za najboljši tekst. V tej zelo uspe­ li predstavi je bil poleg tega n a­ grajen A ndrej K urent za vlogo G abrijela in Duša P očkajeva za vlogo Tereze, za kreacijo Vincen­ ta pa je bil z nagrado m esta L jub­ ljane nagrajen tudi Rudi Kosmač. V letošnji sezoni doživljajo nov, izrazit poudarek slovenska dela, saj jih je na repertoarju za veliki oder troje, v Mali D ram i pa kar sedem. Navajam o rep erto ar velikega odra: Dominik Smole KRST PRI SAVICI, Jože Javoršek MANE­ VRI, Ivan M rak MIRABEAU, W illiam Shakespeare HAMLET, Heinrich von K leist PRINC HOMBURŠKI, Georges Feydeau LA DAME DE CHEZ MAXIM, John A rden PLES NAREDNIKA MUSGRAVA, Tom Stoppard ROZENKRANC IN GILDENSTERN STA MRTVA in E dw ard Albee KOČ­ LJIVO RAVNOTEŽJE. V načrtu je tudi v rsta gosto­ vanj v tujini: še letos oktobra bo gostovanje v Rimu, novem bra pa tu rn eja po M adžarski. 85


Mestno gledališče v Ljubljani Friedrich Diirrenmatt

PREKRŠČEVALCI Prevod: Maila Golobova Režiser:Miran Herzog Scenograf: A vgust Lavrenčič A sisten t režije: Janez Povše K ostum ograf: Mija Jarčeva L ektor: Janko Moder O s e b e :

Knezi: Cesar Karel V. Kardinal . . . Franz VValdeški Volilni knez . . Deželni grof Kancler . . .

Zlatko Šugman Ivan Jerman Vladimir Skrbinšek Maks Furijan Milan Kalan Franjo Kumer

Jan Matthison . . . Bernhard Rothmann Bernhard Krechting Staprade .................... V i n n e ......................... Johann Bockelson

Franci Presetnik Franček Drofenik Angel Arčon Jože Lončina Julij Guštin Dare Ulaga

K n ip p e r d o llin c k ...................................................Saša Miklavc J u d i t a .......................................................................Svetlana Makarovičeva M e n i h .......................................................................Tone Kuntner S t r a ž a ....................................................................... Franek Trefalt Heinrich G r e s b e c k ..............................................Ivan Jezernik M e s a r ....................................................................... Janez Škof Z e le n j a v a r ic a ........................................................Tina Leonova Langermann ........................................................Slavko Strnad L a n g e r m a n n o v a ...................................................Vera Murkova F r i e s e .......................................................................Milan Brezigar Gospa F r i e s o v a ................................................. Metka Pugljeva H e l g a ....................................................................... Vera Perova G i z e l a ....................................................................... Nada Bavdavževa 86


Veronika Beckeška D i v a r a .................... K r u s e .................... K r v n ik ....................

Vladoša Simčičeva . Mira Bedenkova Franci Prus . Iztok Jereb

Prva prekrščevalka . Druga prekrščevalka Tretja prekrščevalka

Judita Hahnova Nika Juvanova . Alenka Svetelova

Biirenski . . . M engerssenski . Prvi lanckneht . Drugi lanckneht

. Danilo Bezlaj . Janez Eržen Franc Markovčič Karel Brišnik

K ostum e je izdelala gledališka k ro jačn ica pod vodstvom V alči Ilo v arjev e in A lojza Lindiča, sceno pa m izarn a pod vodstvom D raga E rjav c a

V odja p redstave: P av le Jeločnik Sepetalka: O lga H očevarjeva T ehnični vodja: Lado V ilar

O drski m ojster: S tan e V ira n t R azsvetljav a: M etod R osm an F riz u re in lasulje: F an i D rapalova

D anašnji d ra m a tik i iščejo tiste osebe, k i jih p re jšn ji niti opazili niso, osebe brez p re te klo sti in brez prihodnosti, osebe, k o t jih v s a k dan srečujem o na ulici in im am o z n jim i opravka, pa ne p ozn am o ne n jih o ­ ve zgodovine, ne k a rakterja, k a j šele, da bi poznali njih o v o osebno izkaznico, to se prav i ime. Jože Jav o ršek

87


Lojze Filipič

Friedrich Diirrenmatt »Prekrščevalci« Friedrich Diirrenmatt, po Bertoltu Brechtu brez dvoma najpomem­ bnejši dramski pisatelj sodobne Evrope, sodi ob A. Millerju, T. Williamsu in E. Albeeju tudi v sam vrh dramske tvornosti vsega današnjega sveta. Diirrenmatt je izviren in samosvoj ustvarjalec komaj izmerljivih in težko preglednih razsežnosti: izpovedovalec univerzalnih resnic in spoznanj o svetu in o človeku v njem, o zli usodi posameznika, človeš­ kega razuma in idej v slepem in nesmiselnem toku zgodovine in o več­ nem, vedno vnovičnem uporu človeka in njegovega razuma proti ab­ surdnemu kolobarjenju zgodovinskih tokov, v katerih tonejo ljudje in njihove odrešilne ideje. To je, bi lahko rekli, vodilna in temeljna sesta­ vina Diirrenmattovih umetniških izpovedi v najrazličnejših odtenkih, inačicah in razsežnostih vtkana v njegove komedije, ki bi jih najbolj natančno opredelili, če bi rekli, da so — vsaj poglavitne — prikazi, po­ dobe ali prispodobe sveta in življenja kot celote. »Ne pišem o našem času, marveč pišem k o m e d i j o n a š e g a č a s a«, pravi Diirrenmatt v svoji knjigi »Gledališki problemi«. »Pišem, vedoč, da je ta naš svet nesmiseln, vendar se ne vdajam obupu; kajti najsi imamo še tako malo možnosti, da bi ta naš svet rešili, vzdržimo v njem še vedno vendarle lahko.« In drugje: »Svet ni zdrav. Nikoli ni bil zdrav. Vedno znova moramo poskušati, da bi ga ozdravili. To se pravza­ prav pravi: doseči, da bomo našo sedanjost jasno videli, da bomo jasno razpoznali tragično problematičnost te naše sedanjosti.« In zopet v knji­ gi »Gledališki problemi«: »Mislim namreč, da lahko pisatelj tako, da po­ stavi igralce tudi pred najbolj resna in najbolj boleča vprašanja, ne da bi to pričakovali, doseže, da sedanjost postane jasno vidna in razvidna. In tista velika umetnost, s katero pisatelj doseže, da sedanjost postane vidna, je umetnost komedije. Humor namreč pomeni nestrinjanje, neso­ glasje, nezadovoljstvo s svetom, kakršen je . . . Moč bi bilo tedaj sklepa­ ti, da je komedija izraz obupa, vendar tak zaključek ni nujen. Gotovo: kdor vidi nesmiselnost in brezupnost sveta, lahko obu­ pa, vendar obup ni posledica sveta, marveč odgovor, ki ga ta člo­ vek na ta način daje in drug odgovor bi lahko bil, da bi ne obupal, lah­ ko bi bila njegova odločitev, da bo vzdržal v tem svetu, kjer dostikrat živimo kot Guliver med velikani. Kajti tudi človek, ki se pripravlja, da 88


se bo z nasprotnikom spoprijel ali pred njim zbežal, se najprej malo oddalji, stopi korak nazaj, da bi lahko nasprotnika precenil.« V luči teh Diirrenmattovih teoretičnih stališč, ki jasno opredeljuje­ jo njegovo usmeritev v umetniški ustvarjalnosti, nam bo laže začrtati izpovedne in dramaturške obrise »PREKRŠČEVALCEV«, tega njegove­ ga najnovejšega, v vsem njegovem opusu najbolj doslednega in najbolj značilnega odrskega besedila, čeprav gre — ali prav zato, ker gre za predelavo, točneje, za prepesnitev njegove prve gledališke igre, ki jo je napisal in uprizoril leta 1947 na samem začetku umetniške poti pod na­ slovom »ZAPISANO JE«. S tem, da se je vrnil k svojemu tematskemu in izpovednemu izhodišču, ga iz temelja preoblikoval, poglobil in razširil, je Durrenmatt, lahko bi rekli, v »PREKRŠCEVALCE« strnil in zgnetel dve desetletji miselnega zorenja, spoznavanja poglabljanja, oblikoval­ nega brušenja in gledaliških izkušenj. Ustvaril je tragično komedijo, v kateri je upodobil usodo sveta in človeka. Na videz se je zatekel k zgodovinski snovi, toda le zato, da bi med to podobo in nami ustvaril distanco, ki naj nam omogoči pregled in razvidnost in da bi lahko tem jasneje spregovoril o bistvenih silnicah in procesih svojega in našega časa. Zato Diirrenmattovi ljudje v tej »nezgodovinski zgodovinski« komediji govore z jezikom našega časa,

F rie d ric h D u rre n m a tt

89


njihovi problemi so naši problemi, njihova usoda je naša usoda. In tudi to še ni vse. Diirrenmattu še ni dovolj, da v na videz zgodovinski, tedaj s širšim zamahom in pomenom zarisani in poglobljeni prispodobi spre­ govori o našem času, točneje, kot pravi sam, izoblikuje komedijo naše­ ga časa, — gre mu za več: gre mu za to, da v svoji upodobitvi zaobseže večne, nadčasovne, žal nepremakljive in nepremagljive stalnice človeš­ kega in zgodovinskega razvoja na sečišču oblasti in podložništva, na sečišču oblastnikov in žrtev oblasti, na sečišču odrešilnih idej in slepe­ ga toka zgodovine, na sečišču razuma in nesmiselnih, brezumnih zgodo­ vinskih dogajanj. Ta in taka Diirrenmattova podoba sveta je, čeprav je izoblikovana s sredstvi komedije, globoko tragična: slepa nesmiselnost zgodovinskih tokov, grozljivi absurd človeške narave ter osebnih in družbenih odno­ sov vedno znova in neizogibno vodi v to, da oblastniki vseh vrst igraje žrebajo o življenju ali smrti množic, da nosilci odrešilnih idej in misleci ter iskalci propadajo in da se razum utaplja v zlu in brezumju. Ali kot je zapisal Urs Jenny v kritiki krstne uprizoritve lani v Ziirichu: »Slepo in mehanično, nezadržno se vrti vrtiljak paradoksalne komedije sveta in na vrtiljaku bingljajo imperiji in odrešilne ideje; nezadržno se vrti vrtiljak, ne meneč se za katastrofe posameznikov in ljudstev, idej in razuma.«

Na prelomu dveh sezon MGL 1967-1968 1968-1969 —

Um etniško hotenje delovnega zbora M estnega gledališča lju b ­ ljanskega si je na osnovi ocene nalog, ki jih im a zavod v L jub­ ljani in na področjih, k je r redno gostuje, te r upoštevaje razporedi­ tev gledaliških sil v slovenskem glavnem m estu in delitev dela med njimi, — v svoji program ski usm eritvi izoblikovalo nekatere stalnice, ki opredeljujejo tem eljne in bistvene poteze um etniške, 90

predvsem repertoarne podobe za­ voda. Tem eljna in poglavitna med njim i, tista, ki je pred nepolnim i dvajsetim i leti tudi porodila misel o ustanovitvi drugega dram skega gledališča v L jubljani, se glasi: sodobna, nova, aktualna domača in tu ja dram ska tvornost. P ri tej stalnici je Mestno lju b ­ ljansko vztrajalo vsa leta svojega


dela — zdaj z večjo, zdaj z m anjšo ažurnostjo, zdaj z večjo, zdaj z m anjšo srečo p ri iskanju, odkriva­ nju in izboru odrskih besedil. V ztrajalo je tu d i v sezoni 1967/68, se p rav i v gledališkem obdobju, v katerem je nenavadno ostro p ri­

M iloš M ikeln

šla do izraza zakonitost o nihanju in neenakom ernosti razvojnih va­ lov v dram ski tvornosti. K ljub iz­ raziti suši v novi evropski in sve­ tovni d ram atiki se Mestno ljub­ ljansko ni zateklo v klasiko, k ar je storila večina gledališč, m arveč

je izbralo — z izjemo O’Neillove ELEKTRE V ČRNINI — med n aj­ novejšim i deli, ki so komaj prav ­ kar prestala odrski k rst v tujih gledališčih. Tako je Mestno lju b ­ ljansko sicer doseglo izjemno ažurnost, saj je na p rim er najno­ vejšo dram o P. Weissa uprizorilo kot tre tje gledališče na svetu nifci ne pol leta po k rstn i predstavi v Stockholmu, kom ediji P. Shafferja in P. U stinova je igralo prvo v Jugoslaviji (in pred večino evrop­ skih teatrov, saj sta ti kom ediji kot izrazita kom ediografska best­ seller j a dobesedno preplavili re ­ pertoarje evropskih gledališč šele v letošnji sezoni), toda h k ra ti je tej ažurnosti in svojem u v ztraja­ nju p ri usm eritvi v naj novejše plačalo tudi svoj davek: re p erto ar­ no podobo je preobrem enilo s si­ cer najnovejšim i, problem sko so­ dobnim i in aktualnim i, toda h k ra ­ ti izpovedno prem alo poglobljeni­ mi in prepoudarjeno političnim i odrskim i deli (H. Schwarz, R. L. Djukič, deloma tudi P. Weiss, če­ prav je p ri tej dram i problem drugje: v nekonvencionalnosti, v prelom ni dram aturški novosti in v izrazito izzivalni in neudobni po­ lem ičnosti tega političnega musicala). Tako je, če iz distance p re­ sojamo lansko igralno obdobje kot celoto, lani Mestno ljubljansko n e ­ m ara celo preostro in p reekstremno poudarilo svojo družbeno k ri­ tično in m oralno politično angaži­ ranost te r težnjo po aktualnosti in izvirnosti. 91


Jed ro lanske sezone v njenem žarišču je bila k rstn a uprizoritev SAMOROGA G regorja Strniše, dela, ki glede na izjem no visoko slovstveno vrednost, glede na um etniško silo in tehtnost pa glo­ bino izpovednega jed ra te r glede na neponovljivo pesniško lepoto sodi v sam v rh slovenske, jugoslo­ vanske in, m irno lahko rečemo, tu d i evropske dram ske tovrstnosti. Uspeh na S terijinem pozorju, k jer je bila dram a nagrajena (pa čeprav je pisatelj nagrado zavr­ nil), to sodbo potrjuje. N eenakom ernost razvojnih za­ konitosti v dram skem u stv arjan ju meče izrazito luč tu d i na re p er­ toarno podobo M estnega gledali­ šča ljubljanskega v letošnji sezoni, ven d ar v izrazito pozitivnem in razveseljivem smislu. Letos nam ni bilo težko v ztra jati p ri pro­ gram ski usm eritvi k novem u in aktualnem u, k ajti takorekoč h k ra ­ ti so zopet spregovorili trije n a j­

večji dram ski pisatelji današnjega sveta: A. Miller, F. D iirrenm att in R. Hochhuth. Posrečilo se nam je, da smo njihova dela dobili takoj po krstni uprizoritvi v New Yorku, Ziirichu in B erlinu in tako jih bo MGL letos uprizorilo prvo v Jugoslaviji in m ed prvim i v E vro­ pi. R epertoarno podobo smo v nje­ nem jed ru dopolnili z dvem a k rst­ nim a uprizoritvim a dom ačih del (M. M iheličeve in T. Partljiča), zaokrožili pa s trem i vedrim i ko­ m edijam i za kulturno razvedrilo. Tako je usoda gledališča, ki se je trdno odločilo, da bo vztrajalo pri program ski usm eritvi k nove­ mu, aktualnem u, angažiranem u, odvisna, k ar zadeva repertoarno podobo, od bolj ali m anj srečnih zvezd, ki sijo dram skim pisate­ ljem dom a in na tujem . Vse drugo je seve odvisno od gledališča sa­ mega. L. F.

M o derni d r a m a tik i so se d ružn o s p e sn ik i začeli bo je v ati zoper obubožanje je zik a oziroma nevarnosti, k i ga slabijo, zato so izum ili najrazličnejša je z ik o v n a presenečenja, k i budijo ljudi iz n jih o v e oto­ pelosti za jezik. T u d i ta je zik o v n a p resenečenja so postala v se k a k o r del gledaliških sredstev. Jože Jav o ršek

D efinicija igralstva je: z zavestno p retva ro in tim n e g a d oživljanja p re d gledalci ra zk riv a ti lastno osebnost. H e rb e rt Griin 92


Izdajatelj: Uprava SNG Maribor — Predstavnik: Ivan K rajnčič — U reja urednišk i odbor — G lavn i urednik: D ušan M evlja — Tiska: ČP M ariborski tisk, M aribor


1968  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you