1981

°0 CD

BS s

fc

JD •4-J

J*

Borštnikovo srečanje 1981_________________________________________________ Posvečeno 40-letnici OF slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov 150-letnici rojstva Frana Levstika___________________________________________ Pokrovitelji Borštnikovega srečanja 81: »Boris Kidrič« n. sol. o. Maribor in Združeno delo Maribora Pokrovitelj Gledališča ljudske vstaje: Kreditna banka Maribor

1

Tito o gledališču Gledališka umetnost je lahko, mogoče bolj kot druge, neposredno povezana z družbenim okoljem, iz katerega izvira in v katerem deluje, z vsakodnevnimi človeškimi in družbenopolitičnimi problemi, z zavestjo družbe o sami sebi. Zato je vloga gledališča izrednega pomena, ne samo za ustvarjanje umetniške in kulturne podobe, ampak tudi za nadaljnji razvoj družbe, ki postaja kulturna skupnost. Od svojega začetka je naše moderno gledališče dajalo nemajhen delež k prebujanju in oblikovanju narodne zavesti. Na svoj način se je z umetniškimi sredstvi vključilo v široko in uspešno borbo najnaprednejših družbenih slojev za narodnostno neodvisnost in svobodo, za nemoten kulturni razvoj in pridobitev zgodovinskih pravic do samostojnega in svobodnega življenja. V naši narodnoosvobodilni vojni in revoluciji je bilo gledališče pomemben faktor kulturnega izobraževanja borcev na fronti in v zaledju in zelo pomemben dejavnik revolucionarne mobilizacije in razvoja zavesti pri najširših plasteh naroda, v prvi vrsti delavske in kmečke mladine.

V socialistični samoupravni družbi na humanističnih temeljih, kakršno gradimo, je vloga gledališča posebnega pomena. Gledališče mora biti resničen zagovornik napredne družbene zavesti in humanističnega odnosa do človeka — delavca, neguje pa naj konstruktivno kritiko vsega, kar zavira naš razvoj. To pa bo doseglo samo, če bo verno ogledalo vsega, kar se v naši družbi dogaja, in če bo s trdnimi vezmi povezano z našim samoupravljanjem in združenim delom kot njegov integralni del.

Ignacij Borštnik

Slovenski gledališki igralec, režiser, gledališki vzgojitelj, dramatik, pesnik in publicist — Ignacij Borštnik je bil vsestranska gledališka osebnost, kot kažejo atributi ob njegovem imenu. Zato je prav, da se največja slovenska gledališka manifestacija imenuje po njem.

Rodil se je leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem, umrl pa 1919 v Ljubljani. Prvič je nastopil v ljubljanski čitalnici 10. decembra 1882, Slovenski narod pa je leta 1885 prinesel med drugim tole novico. »Nekaj silno važnega je sklenil včeraj odbor slovenskega Dram atičnega društva. To namreč, da pošljejo velenadarjenega diletanta Ignacija Borštnika — na odru znanega z im enom Gorazd — na svoje stroške v dramatično šolo na D u n a j...« . Borštnik s e je na Dunaju izpopolnjeval v igri pri članu Burgtheatra Rudolfu Tyroltu in ko se je naslednje leto vrnil, je prevzel vodstvo Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani in deloval kot njegov vodja, gledališki pedagog, režiser in glavni igralec. Zaradi premajhnih gledaliških možnosti in razmerje leta 1894 odšel v Zagreb, kjer je bil potem angažiran vse do leta 1918, s kratkim presledkom, ko je v Ljubljani spet vodil gledališče v sezoni 1 9 1 3 /1 4 , vendar je to gledališče spet zapustil, ko so ga spremenili v kino. To je bil obenem velik nesporazum v razvoju slovenskega gledališča.

V Sloveniji so režirali tuji režiserji, igrali predvsem češki igralci, Borštnik pa je bil steber zagrebškega gledališča.

V ljubljanski dobi je nastopal kot Ferdinand v Kovarstvu in

4

ljubezni, Revček Andrejček, Revizor, Krivoprisežnik. V Zagrebu so ga angažirali skupaj z ženo Zofijo, tudi igralko. Tedanji intendant hrvaškega gledališča S. Miletič poudarja, d a je bil reven, ambiciozen in moderen igralec. Mogočen je bil kot igralec, ki je govoril na odru stihe z veliko psihološko poglobljenostjo. Tak je bil kot Kreon v Antigoni, Hamlet, Macbeth, Richard III., Jago, Tartuffe. Največje uspehe pa je dosegel v vlogah ruskega repertoarja od Karamazova, Karenina, Borisa Godunova in drugih, do zadnje vloge v Zagrebu Očeta Avgusta Strindberga Iz Zagreba je hodil gostovat v Ljubljano, zlasti v Cankarjevih dramah, kjer je bil odličen Jakob Ruda in Kantor. Jakoba Rudo je tudi prevedel v hrvaščino, ga sam režiral v Zagrebu in igral naslovno vlogo. Po koncu svetovne vojne je eno sezono deloval v novem gledališču v Ljubljani, toda že naslednje leto je umrl. V Zagrebu je sodeloval tudi v prvih jugoslovanskih filmih.

Borštnik je napisal nekaj iger (Stari llija, Ni moj okus, Otok in Struga ...) in pripravil zbirko pesmi. Predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja dr. Bratko Kreft je leta 1971 zapisal: »Kar pomeni Linhart v zgodovini in za razvoj naše dram atike, to pomeni Borštnik za odrsko umetnost, zlasti za igralsko. Zato je bila srečna misel, da so dobila slovenska gledališča srečanja in nagrade ime po Borštniku.«

6

Program 16. Borštnikovega srečanja 81 Maribor od 21. 10. do 30. 10. 1981

Sreda, 21.10.

Četrtek, 22.10.

11.00 Slavnostna seja skupščine BS s podelitvijo zlatih značk, listin in plaket BS v foyeru SNG. Po seji otvoritev razstave »Gledališče na osvobojenem ozemlju« in »Gledališče ljudske vstaje«.

Odkritje doprsnega kipa Savi Severjevi, dobitnici Borštnikovega prstana.

19.30 Slavnostna otvoritev BS 81 pred gledališčem

10.00 15.30

Učna ura — študijski program AGRFT Ljubljana za I. gimn.

R. Kohout: Vojna v tretjem nadstropju ali stara bo sam a legla — igralska družina »Nova čitalnica« Nova Gorica, izbrana amaterska predstava

19.30

V. Duša: Jaslice — Eksp. gled. GLEJ Ljubljana v avli Kreditne banke Maribor, Vita Kraigherja 4___________________________

20.00 L. Pirandello: Nocoj bom o improvizirali — Drama SNG M a r ib o r _______________________________________________

22.00

H. Ibsen: Strahovi — AGRFT Ljubljana

Spremljevalni program__________________________ 7.15 »Kugla glumište« BS na ulici 10.30 »Kugla glumište« BS na ulici 13.00 »Kugla glumište« BS na ulici

BS gostuje_____________________________________ 12.00 F. Levstik: Najdihojca — monodrama v izvedbi Brede Pugljeve.

SNG Maribor na OŠ Zg. Polskava V času Borštnikovega srečanja bo v Univerzitetni knjižnici v Mariboru razstava v počastitev 150-letnici rojstva Frana Levstika.

Spremljevalne manifestacije____________________ 18.00 Otvoritev razstave »Slovenska gledališka scenografija in kostumografija« v Umetnostni galeriji — prireja Društvo obliko­ valcev Slovenije. Nastopata: M. Muhič, V. Peer.

18.00 J. Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža — monodrama z Janezom Klasincem. SNG Maribor v samskem domu Stavbarja

Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju 10.00 D. Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica — na malem odru za OŠ Janko Padežnik 11.00 D. Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica — na malem odru za OŠ Ivan Cankar

Gledališče ljudske vstaje_________________ 12.30 Nastop za TVT Boris Kidrič, TOZD Bojlerji v Lenartu 15.30 Nastop v Srednjem šolskem centru v Ptuju 17.30 Nastop v kasarni v Ptuju

Malo BS_______________________________________ 13.30 19.00

Umetniški nastop igralca Janeza Klasinca v Preskrbi Poljčane Umetniški program Poldeta Bibiča na domačiji Kneza Rudolfa v Čadranski vasi

BS gostuje_______________________________ 12.00

F. Levstik: Martin Krpan — Marjan Bačko v Bakovcih F. Levstik: Najdihojca — Breda Pugljeva v Bakovcih

Petek, 23.10.

Sobota, 24.10.

19.00 W. Shakespeare: H am let — SLG Celje___________________

19.00

19.00 L. Ristič: Missa in a minor — Mladinsko gled. Ljubljana v bivšem samostanu nunskih sester Strossmayerjeva ulica______

22.30 S. Grum: Pisma Josipini — monodrama z Brankom Grubar­ jem. Drama SNG Ljubljana na malem odru 22.30 I. Mrak: Spoved lučnim bratom — nastopa Ivan Mrak v Viteški dvorani Umetnostne galerije Maribor

22.00

L. Ristič: Missa in a minor — Mladinsko gled. Ljubljana v bivšem samostanu nunskih sester Strossmayerjeva ulica

I. Cankar: Hlapci — Drama SNG Ljubljana_________________

Spremljevalne manifestacije____________________ Spremljevalne manifestacije____________________ 11.00 Simpozij »Slovenska dramatika v NOB«. Glavni referent dr. Jože Koruza. V Domu družbenih organizacij.

11.00 Razstava »Slovenska dramatika na temo NOB« v Domu družbenih organizacij. Razstavo je pripravila NUK iz Ljubljane.

Odpre jo p ro f Jaro Dolar 11.00 Sokratova sm rt — monodrama z Jožetom Zupanom na Pedagoški akademiji 13.00 BS na ulici — Nastop gledališča PREDRAZPADOM Forum Ljubljana pred trgovsko hišo Merkur 19.00 BS na ulici — Nastop gledališča PREDRAZPADOM Forum Ljubljana pred trgovsko hišo Merkur 20.00 BS v Orlu — R. L. Dukič: M oram ubiti Petra — Gledališče na kolesih (nastopajo znani igralci iz Beograda)

Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju 10.00 F. Rudolf: D eč e k začaran v volka — premiera na malem odru za OŠ Ivan Cankar

Gledališče ljudske vstaje________________________ 10.00 Nastop na OŠ na Duhu na Ostrem vrhu 11.30 Nastop v karavli na Duhu na Ostrem vrhu 17.00 Nastop v domu upokojencev Danice Vogrinc

Malo BS_______________________________________ 10.00 Umetniški program pri spomeniku Pohorskega bataljona na Osankarici

BS gostuje_____________________________________ 18.00 F. Milčinski: Butalci — Drama SNG Maribor v Šmarjah pri Jelšah 11.00 F. Levstik: Najdihojca — Breda Pugljeva nastopa v Otroški bolnici.

12.30 M. Vučetič: Lizika — Monodrama z Mileno Muhičevo v TVT Boris Kidrič na Studencih 12.30 F. Hadžič: Centrala — monodrama z Janezom Klasincem SNG Maribor v TOBI Bistrica pri Limbušu

Malo BS_______________________________________ 14.00

Slavnosti ob odkritju obeležja v čast NOB na zemljišču kmeta Vinka Šurbeka v Stanovskem pri Poljčanah — partizanski miting z Gledališčem ljudske vstaje

BS gostuje_____________________________________ 19.30

M. Kmecl: Marjetica ali sm rt dolgo po umiranju — Narodno gledališče Bosanske krajine Banja Luka v MGL Ljubljana

Nedelja, 25.10.

19.00 I. Cankar: Hlapci — Mestno gledališče Ljubljana 19.00 D. Maraim: Ženski na podeželju — SSG Trst na malem odru 19.30 M. Kmecl: M arjetice ali sm rt dolgo po umiranju — Narodno gledališče Bosanske krajine Banja Luka v Domu JL A Maribor 22.30 M. Kmecl: Veronika in Friderik — člani MLG nastopajo v Viteški dvorani Umetnostne galerije

Malo BS 19.00

Umetniški nastop igralca Janeza Klasinca pri kmetu Ribiču v Spodnjih Poljčanah

Ponedeljek, 26.10.

19.00 W. Shakespeare: Kar hočete — Stalno slovensko gledališče Trst____________________________________________________ 22.30 D. L. Cobum: Partija remija — SSG Trst na velikem odru

Spremljevalni program__________________________ 11.00 Tiskovna konferenca o problematiki SSG Trst v Kazinski dvorani SNG Maribor 12.00 Jurčič-Makarovič: Kozlovska sodba v Višnji gori — Lutkovno gledališče iz Ljubljane nastopa v Unionski dvorani 13.00 BS na ulici — K. Galčinski: Zelena goska — Teatarska rabotilnica Filozofske fakultete Skopje. Pred trgovsko hišo Merkur 17.00 G. Orwell: Živalska farm a — Teatarska rabotilnica FF Skopje na Pedagoški akademiji 18.00 Retrospektivna razstava grafičnega oblikovanja Bronislava Fajona v salonu Rotovž — Nastop Maksa Furjana 18.00 Razstava fotografij Borštnikovih predstav v ARSU v Mladinski knjigi in signirna ura dobitnika Borštnikovega prstana Rada Nakrsta

Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju 9.00 10.00 10.30 12.00 13.30 17.00 19.00

A. Goljevšček: Hiša — na OŠ Košaki L. Kovačič: Zgodba o levu in levčku — na malem odru za OŠ Veliko Vlahovič A. Goljevšček: Hiša — na OŠ Šentilj A. Goljevšček: Hiša — na OŠ Starše A. Goljevšček: Hiša — na OŠ Marjeta na Dravskem polju Kosmač-Mejak: Tantadruj — na malem odru za Izven T. Partljič: Marjetice Žepni kabaret — v domu upokojencev Danice Vogrinc

Gledališče Ljudske vstaje_______________________ 10.30 Nastop v kasarni v Slovenski Bistrici 12.00 Nastop na OŠ Pohorski odred Slov. Bistrica 17.00 Nastop na ulici v krajevni skupnosti Heroja Staneta Maribor

Malo BS_______________________________________ 13.00 T. Partljič: Dom ača naloga — monodrama z Daretom Ulago v LIP Poljčane 18.00 J. Svetokriški: En srečen, veseli inu vsih troštov poln dan voščim — nastopa Jože Zupan v domu upokojencev Poljčane

BS gostuje______________ _ _ _ 11.30 in 15.00 F. Levstik: Martin Krpan — nastopa Marjan Bačko v OŠ Domžale

Torek, 27.10. ( 18.00 F. Levstik: Martin Krpan — nastop Marjana Bačka Drama SNG Maribor na malem odru 19.00 D. Leskovar: Slike žalostnih doživljajev — Atelje 2 1 2 Beograd, predstava Sterijinega pozorja 23.00 Pravijo, da je sova nekoč bila pekarnarjeva hči — po tekstih W. Shakespeara, B. Brechta, L. Borgesa, V. Zuppa, R. Lainga in drugih avtorjev. Nastopa gledališka skupina AKTER iz Zagreba (režija R. Šerbedžija, V. Zuppa, D. Rundek) na velikem odru

Sreda, 28.10.

19.00 J. B. P. Moliere: Don Juan ali kam eniti gost — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica__________________________ 19.00 A. Rivemal: N evam a zadeva — Teater u gostima Zagreb v domu JLA za pokrovitelja TVT Boris Kidrič 22.00 A. Rivemal: Nevarna zadeva — Teater u gostima Zagreb v domu JLA 22.00 M. Krleža: V agoniji — SNG Maribor na malem odru

Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju Spremljevalne manifestacije____________________ 11.00 Nastop Rada Nakrsta, dobitnika Borštnikovega prstana na osnovni šoli 13.00 BS na ulici — K. Galčinski: Zelena goska — Teatarska rabotilnica FF Skopje. Nastop pred trg. hišo Merkur 18.00 Otvoritev razstave »Brecht v slovenskem prevodu« v Mestni knjižnici, Rotovški trg 18.00 Nastop Mire Sardoč v dijaškem domu Lizike Jančar

10.00 K Brenk: Dobri sovražnikov pes — na malem odru za OŠ Janko Padežnik

Gledališče ljudske vstaje_______ 9.45 in 10.30 nastop na OŠ Veljko Vlahovič Maribor

Malo BS_______________________________________ Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju .10.00 A. Goljevšček: Hiša — na malem odru za OŠ V. Vlahovič

Malo BS_______________________________________ 10.00 10.00 11.30 12.00

RIO na OŠ Laporje Nastop Poldeta Bibiča v KK Slov. Bistrica RIO na OŠ Roljčane F. Levstik: Najdihojca — nastop Brede Pugelj na OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica 13.30 Pogovor z igralcem Janezom Klasincem v EMI Poljčane 16.00 RIO na OŠ Tinje 16.00 Nastop dobitnika Borštnikovega prstana Rada Nakrsta v Matični knjižnici v Slov. Bistrici

BS gostuje_____________________________________ 19.00

W. Shakespeare: Kar hočete — SSG Trst v Slovenski Bistrici

Gledališče ljudske vstaje____________ ^ 9.00 Nastop na OŠ Borci za severno mejo Maribor 10.00 Nastop na OŠ Borci za severno mejo Maribor

9.30 10.00 11.30 12.30 13.30

F. Levstik:_ Najdihojca — nastop Brede Pugelj na OŠ Poljčane RIO na OŠ Kebel na Pohorju RIO na OŠ Oplotnica F. Levstik: Najdihojca — nastop Brede Pugeli na OŠ Laporje RIO na OŠ Zg. Ložnica

Spremljevalne manifestacije____________________ 18.00 Otvoritev razstave knjig »Levstikova dela« v Mladinski knjigi, Gosposka ulica. Nastopajo člani Drame SNG Maribor z odlomki iz recitala »Le bij, Elija«

BS gostuje_____________________________________ 19.30 D. Leskovar: Slike žalostnih doživljajev — Atelje 212 Beograd v SLG Celje 19.30 W. Shakespeare: Kar hočete — SSG Trst v MGL Ljubljana 13.00 R. Pavelkič: V znamenju tehtnice. Nastopa M. Hermanova v Tov. glinice in aluminija v Kidričevem

Četrtek, 29.10.

Petek, 30.10.

' 19.00 R. Šeligo: Svatba — Prešernovo gledališče Kranj___________

9.30

M. Košuta: Štirje fantje m uzikantje — skupina M LADJE iz slovenske gimnazije Celovec

23.00 S. de Beauvoir: Happy new year — monodrama z Veroniko Dubrešič. ITD Zagreb na velikem odru, predstava Festivala monodrame in pantomime Zemun

2 0.00

SLAVNO STNA PODELITEV ODLIČIJ BS 81 — Pred podelitvijo nastopa Drama SNG Maribor z večerom umetniške besede B. Hartmana LE BIJ, ELIJA.

Sprem ljevalne manifestacije_____________________ 9.30

S em inar »Brecht na slovenskem v čitalnici Rotovž. Organi­ zira Marksistični center Maribor

18.00 Razgovor s pisateljem Tarasom Kermaunerjem v Mladinski knjigi, Partizanska cesta

Malo BS________________________________________ 11.00

F. Levstik: Najdihojca — nastopa Breda Pugelj na OŠ Čreš­ njevec 13.30 Limet, nastop z igralko Milene Muhič v Iskri Makole

Slovenski dramski umetniki v radijskem mediju 10.00 in 11.00 SLOVENSKI PESNIKI OTROKOM — na malem odru za OŠ Veljka Vlahovič

BS gostuje_____________________________________ 2 0.00 D. L. Coburn: Partija rem ija — SSG Trst v Lendavi

Spremljevalne manifestacije_____________________ Gledališče ljudske vstaje________________________ 16.00 Nastop v domu JL A Maribor

10.00 »Breht na slovenskih odrih« — projekcije in songi iz Brechtovih del. Na malem odru.

Malo BS________________________________________ 10.00 RIO na 0 $ Šmartno na Pohorju 11.30 RIO na OŠ Polskava 13.30 RIO na OŠ Makole

BS gostuje__________________________________ ___ 14.00 in 19.00 F. Milčinski: Butalci — Drama SNG Maribor v Ljutomeru 19.30 D. Leskovar: Slike žalostnih doživljajev — Atelje 2 1 2 Beograd v MGL Ljubljana 19.30 A. Rivemal: Nevarna zadeva — Teater u gostima Zagreb v Trbovljah 19.30 D. L. Coburn: Partija rem ija — SSG Trst v Ptuju

Vse označene predstave tekmujejo za Borštnikova odličja

Pokrovitelj Borštnikovega prstana |e E L l f M

Borštnikovo srečanje 1981

Letošnje Borštnikovo srečanje sovpada s štiridesetletnico vstaje slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov in narodnosti, saj je KPJ takoj po nacistični in fašistični zasedbi predvojne Jugoslavije začela organizirati vse napredne in demokratične sile vseh naših narodov in narodnosti v oborožen boj zoper okupatorja. Temu jubileju je posvečeno tudi letošnje BS, čeprav nima v svojem gledališkem sporedu nobenega izrazitejšega dela, ki bi bilo vsebinsko in idejno manifestativno posvečeno štiriletnemu partizanskemu in osvobodilnemu boju, ki sodi tako v zgodovini slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov v najveličastnejšo poglavje po slovenskem kmečkem uporu 1515 in po slovensko-hrvaškem uporu leta 1573. Če danes pregledamo in premislimo ves položaj, kakršen je bil sredi aprila, ko je jugoslovanska kraljevska vojska skoraj brez večjega odpora kapitulirala pred agresorji in d a je hkrati država razpadla skoraj v enem tednu, se upravičeno čudimo, kako je bilo mogoče že 27. aprila 1941. leta ustanoviti v Ljubljani tako imenovano protiimperialistično fronto, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto ali kratko v OF; temu se ni mogoče dovolj načuditi ne z našega ne z mednarodnega stališča. Treba s e je spomniti, kakšna zmeda je vladala v tistem času, ko so si okupatorji razdelili slovensko zemljo kar na štiri dele. Glavni del sta vzeli Hitlerjeva Nemčija in Musolinijeva Italija, del je vzela Horthyjeva Madžarska in nekaj jo je prišlo pod nacistično vazalsko »»Neodvisno državo Hrvatsko« ali Endeha.

Vse prejšnje stranke so razpadle in voditelji niso vedeli ne kod ne kam, ker so v svoji nepripravljenosti popolnoma izgubili glave, kar se je dan ali dva pred zasedbo Ljubljane jasno pokazalo na sestanku zastopnikov vseh strank, ki g a je sklical dotlejšnji ban dr. Natlačen v vladni palači. Žal še doslej nihče ni podrobneje opisal tega grotesknega sestanka, čeprav še nekaj redkih udeležencev živi. Tiste dni se je po Ljubljani veliko govorilo o omenjenem sestanku in o vedenju tega ali drugega zastopnika nekdanjih strank. V veliki stiski, v kateri so se znašli dotlejšnji oblastniki in voditelji strank, je bilo na sestanek povabljeno tudi zastopstvo prepovedane KPS, ki s o jo dotlej z različnimi sredstvi preganjali in njene člane zapirali, mučili ali internirali. Zdaj, ko s e je ladja dotlejšnjega režima in države potapljala, so pa na razgovor povabili tudi njene zastopnike.

Kolikor se spominjam, sta to bila Boris Kidrič in dr. Aleš Bebler.

12

Edvard Kardelj je takrat in še nekaj časa potem bil v ilegali v Zagrebu. Zato tudi ni bil navzoč na ustanovitvenem sestanku protiimperialistične fronte, k ije bil v stanovanju takratnega dramaturga Drame SNG Josipa Vidmarja, poznejšega drugega predsednika OF, ker je bil prvi predsednik sodnik Jože Rus, zastopnik demokratičnega in naprednega krila sokolstva. Ko niso na sestanku pri banu mogli priti do nobenega pravega sklepa, je baje ban, k ije pozneje postal glavni politični vodja kolaboracionistov, v stiski vprašal: »Kaj je storiti?«, je Boris Kidrič odgovoril: »Oborožite ljudstvo!« Nastala je hipna tišina, potlej pa je menda sam ban odgovoril: »Tega ne moremo. »Brez kakršnega koli sklepa so se razšli, edino vodstvo KPS je začelo takoj z organizacijo sprva podtalnega, pozneje pa javnega odpora ter dalo spodbudo za ustavitev protiimperialistične fronte vseh slovenskih naprednih sil, v kateri je prevzela vodilno vlogo KPS, ki je bila edino pripravljena za boj, saj je od svoje ustanovitve leta 1937 na Čebinah sistematično opozarjala na neposredno pretečo nevarnost nacističnega in fašističnega imperializma in edina pozivala na organiziran boj proti njemu.

Do svoje vodilne zrelosti je prišla vsa KPJ skozi težke boje in žrtve od leta 1919 dalje, ko je bila ustanovljena, naslednji leti pa že prepovedana, da se je morala skoraj popolnoma umakniti v ilegalo, kar je bilo silno težko, ker je bila njena revolucionarna organizacijska in idejna tradicija prekratka, prav tako pa ji je primanjkovalo izurjenega in tudi idejno dovolj izkušenega vodilnega kadra. Kar pa g a je bilo, g a je nasilje onemogočilo z ječami, mučenji in celo z umori. V začetku tridesetih let, ko so v njene vrste prihajali novi, mlajši rodovi, ko je imela za seboj tudi dovolj bridkih izkušenj in poznanj v težkem boju in lastnih iskanj izvirnih poti, s e je začela prenavljati in prerojevati. V tem razvoju s e je tudi izkristalizirala osebnost Josipa Broza-Tita in njegovih sodelavcev, med katerimi sta bila v Sloveniji vodilni osebnosti predvsem Edvard Kardelj in Boris Kidrič.

Kakor drugod je bil kmalu po ustanovitvi OF ustanovljen tudi v SNG poseben odbor OF, ki je obstajal tja do osvoboditve.

Skrbel je zlasti za različno opremo partizanom (obleko, čevlje itd.), zbiral pa je tudi orožje, ki so ga skrivali v kletnih prostorih operne kurilnice, preden je prišlo v partizanske roke. To delo je bilo strogo zaupno treh ali štirih najbolj zanesljivih. Prav tako je gledališki odbor po svojem zaupnem zastopniku zbiral denarne prispevke za OF in za družine zaprtih ali v internacijo poslanih

13

članov. Po italijanski kapitulaciji je odšla posamič skupina igralcev in igralk v partizane. Vse to je opisal eden izmed glavnih organizatorjev gledališke OF Ivan Jerman, dobitnik lanskega Borštnikovega prstana, v knjigi »Slovenski dramski igralci med drugo svetovno vojno,« ki je izšla že pred leti v knjižnici MGL. Ker je že dolgo razprodana, bi jo bilo potrebno ponatisniti in morda še nekoliko spopolniti, saj sodi med pomembne dokumente ne samo ljubljanske gledališke OF, marveč je del zgodovine našega osvobodilnega boja in gledališča, saj je iz skupine partizanskih igralcev nastalo na osvobojenem ozemlju Slovensko narodno gledališče — ime, ki ga ne mariborsko ne ljubljansko Narodno gledališče niti v predvojni Jugoslaviji zaradi velikosrbske politike diktatorskega kraljevskega fašističnega režima ni smelo imeti — podobno, kakor se tudi Akademija znanosti in umetnosti ni smela imenovati slovenska, ko je bila po dolgoletnih prizadevanjih ustanovljena 1939. leta.

Mariborsko Narodno gledališče je nacistični okupator takoj prepovedal in razgnal. Igralci in igralke so morali zbežati v Ljubljano, kjer jih je po težavnih bojih s fašističnimi oblastmi lahko zaposlovalo ljubljansko gledališče, čeprav jih ni smelo šteti med svoje redne člane. Zaradi tega je bila zlasti v začetku gmotna podpora majhna. Položaj je bil včasih tako težak, da ga ni bilo lahko vzdržati. Glavni in večletni umetniški vodja mariborskega gledališča režiser in igralec Jože Kovič ukinitve mariborskega gledališča in okupatorskega nasilja tudi med kulturo ni mogel pretrpeti in je zaradi tega tragično končal.

Bivšega mariborskega igralca Janka Rakušo, »mariborskega Romea«, kakor so mu nekoč rekli, ki je bil po Mariboru med prvaki zagrebškega gledališča, so ustaši obesili, ker je bil član OF in KPH. Obeh smrtnih žrtev iz vrst slovenskih gledališčnikov se zato pietetno spominjamo tudi ob štiridesetletnici upora Zavest odpora zoper okupatorja seje začela obujati v marsikom takoj v prvem tednu, zlasti v mladih ljudeh iz različnih strankarskih smeri od narodno-naprednih, krščansko socialistih in socialističnih, predvsem pa med komunisti in njihovimi simpatizerji. Ti so bili politično na odpor in upor najbolj pripravljeni, saj jih je na bližajoči se nacistični in fašistični napad opozoril že manifest KPS iz leta 1937, ki ga je ilegalno izdala ob svoji ustanovitvi na Čebinah, ko je hkrati razgalil pogubno in zaslepljeno politiko vseh meščanskih strank ter pozval vse

demokratične sile v boj zoper fašistični in nacistični imperializem. Tam je med drugim zapisano: »Zato med temi množicami in med vsemi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme biti nobenih pregrad in ovir, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svobodoljubnega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju . . . Prvi ustanovitveni kongres Komunistične stranke Slovenije manifestira trdno voljo slovenskih komunistov dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu...« Od tega kongresa dalje se je KPS skupaj s KPJ začela poglobljeno zavestno idejno-politično in organizacijsko pripravljati na boj s fašističnim in nacističnim imperializmom, ki je že rožljal z orožjem tudi na jugoslovanskih mejah, hkrati pa je nadaljevala boj tudi proti domači reakciji, iz katere so se kmalu po zasedbi začeli pojavljati izdajalski kvizlinški sodelavci. Zato je revolucionarni narodno-ljudski boj zoper okupatorja moral hkrati biti tudi socialno revolucionarni. Takšen boj pa je mogla voditi le KP, združena z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami svojega ljudstva, ker je bila zanj že primerno pripravljena.

Tega zgodovinskega dejstva ne more zanikati nobena . objektivna zgodovina.

Da bi tudi raz gledališki oder umetniško in idejno podprli politično uporniško osveščanje v ljudeh, smo leta 1939 hoteli uprizoriti Levstikovega »Tugomera« v ljubljanski drami pa nam ga banska uprava prepovedala. Takšna je bila politična zavest oblastnikov po vsej kraljevini, ki s e je že začela pripravljati, da podpiše pakt z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, zoper katerega so uporniške množice v Beogradu 27. marca 1941 demonstrirale in ga tako rekoč razveljavila, da je moralo priti do državnega udara. Hitler se je v besu vrgel z vso silo na uporniške jugoslovanske narode, ki so s svojim uporom za dva meseca preprečile njegov napad na Sovjetsko zvezo. Žal, da Stalin te naše zasluge kakor tudi našega osvobodilnega boja ni nikoli dovolj upošteval in cenil, kar je dokazal ves njegov aparat s slepimi napadi in obrekovanji leta 1948, ko je »izbruhnil« informbiro. Tako s e je k zgodovinskima letnicama 1941 in 1945 še priključila nič manj zgodovinska letnica 1948.

Boj proti okupatorju se je začel tako rekoč z golimi rokami, saj si je bilo treba najprej priboriti v začetku najpreprostejše orožje.

14

Bil je v vsakem oziru neenak boj, saj je sovražnik bil oborožen od pete do glave in je do zloma Jugoslavije z bliskovitim bojem zasedel že velik del Evrope, hkrati pa se že pripravljal, da napade tudi SZ, kar se je 22. junija 1941 tudi zgodilo. Čeprav je v začetku po vsem naprednem svetu na marsikoga porazno vplivalo, da je hitlerjevska vojska najprej bliskovito prodirala tudi v SZ in se prebila po polletnem vojskovanju tja do Moskve in Leningrada, kjer pa je naletela na nepremagljiv odpor.

Organiziranost in zalet našega odpora od 22. junija dalje sta se sproti poglabljala in utrjevala kljub številnim žrtvam in na prvi pogled skoraj nepremagljivemu okupatorjevem nasilju, ki je bilo prav po prusovsko-nacistično okrutno in sistematično organizirano in izvajano zlasti na ozemlju, ki ga je zasedla hitlerjevska vojska skupaj z esesovci in gestapom. Zato je bil boj v tem delu Slovenije težji in-strašnejši, o čemer pričajo še danes razna dokazila in poročila, za severovzhodni del pa vsekakor v treh zajetnih knjigah Milice Ostrovške z upravičenim naslovom »Kljub vsemu odpor«. Po njih more danes v dopolnjeni izdaji spoznati vsakdo, skozi kakšne trnove poti je moral osvobodilni boj v Mariboru in z njim ves severovzhodni del Slovenije. Pri tem pa se tudi ne sme pozabiti, da so mladi mariborski skojevski ilegalci izvedli že 29. aprila, tri dni po Hitlerjevem obisku Maribora, prvo diverzantsko akcijo, ko so v Vokmerjevem prehodu sežgali dva nemška avtomobila. To je bil prvi slovenski javni in ognjeni signal boja zoper sicer nadmočnega sovražnika. David seje vzdignil zoper mogočnega Golijata na vsem jugoslovanskem ozemlju. Od meseca do meseca s e je večal odpor in legendarni boj pod vodstvom KPJ in Josipa Broza-Tita. Površnemu današnjemu človeku, ki se ne

poglobi ali tudi mogoče noče poglobiti v danes že zgodovinska, a še zmeraj živa dejstva Osvobodilnega boja, se zdi, da jih preveč poudarjamo in da se preveč sklicujemo nanje, ker se v svoji plitvosti, ko tudi sam uživa v miru pridobitve tega boja in povojni obnovi in kljub današnjim težavam inflacije in stabilizacije. Ne zaveda se ali se tudi noče zavedati, da ni danes nič manj potrebna enaka zavest odgovornosti, poštenosti in borbenosti kakor takrat, kajti boj kljub velikim napredkom še traja z nasprotniki in sovražniki, korupcionisti, delomržneži itd., čeprav na drug način in z drugimi sredstvi. Stojimo pred novo in veliko preizkušnjo pred samim seboj, pred svojimi ljudstvi in pred vsem svetom, čeprav se žal tega še mnogi premalo zavedajo.

Vsa odgovornost in dolžnost ležita na nas vseh in na vseh področjih našega biti in nebiti, na kulturnem področju nič manj kakor na političnem in gospodarskem, čeprav je videti na tem danes najbolj zapleteno. Resje, d a je tako imenovana kulturna nadstavba v marsičem odvisna in dialektično razvojno in tudi samostojno se razvijajoča posledica ekonomske družbene osnove, ni na drugi strani nič manj res, d a je kulturna stavba tudi po samem sebi se razvijajoč živ narodni, ljudski in družbeni organizem, ki nosi prav tako svojo družbeno-nacionalno in iz svoje biti izvirajočo stvariteljsko odgovornost, ki zadeva na svoj način gledališče prav tako kakor druge kulturne, izobraževalne in znanstvene ustanove.

Ali jo gledališče izpolnjuje?

Dr. Bratko Kreft

Šestnajsto Borštnikovo srečanje

»Borštnikovo srečanje je prav imenitna iznajdba. Naj bo kakršnokoli v tem ali onem letu, vselej je to vseslovenski dogodek, primerjava z drugimi in prodor v najširši krog. In kar je tudi očitno: dovolj uspešna manifestacija zoper provincionalizem (saj to grozi v »današnjem trenutku« vsemu slovenskemu gledališču kljub »postavandgardnemu hrupu«) Filip Kumbatovič-Kalan (Večer, 7. 2. 81) Z zadovoljstvom sporočamo občinstvu, zvestemu Borštnikovemu srečanju, več kot mesec dni pred pričetkom te osrednje slovenske dramske manifestacije, da vse organizacijske priprave tečejo brezhibno in z istim zanosom, ki je spremljal organizatorje že v preteklosti. Ni nas veliko, lahko se preštejemo na prste ene roke, tudi nismo v službi pri Borštnikovem srečanju; kot člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru smo »gostitelji vseh 10 tekmovalnih in drugih spremljevalnih predstav Borštnikovega srečanja«, kot se glasi pogodba med Kulturno skupnostjo Maribor in SNG Maribor. S ponosom se zavedamo, da pripravljamo Borštnikovo srečanje, torej, vsakoletni prikaz umetniške, idejne in organizacijske moči slovenskih dramskih gledališč. Toda napak bi trdili, da se čvrsta družbeno-politična naravnanost Borštnikovega srečanja razvija brez pomoči in pozornosti, ki so nam jo v preteklosti s svojimi navadami in konkretnim sodelovanjem ob otvoritvah Borštnikovih srečanj nudili pionirji slovenske osvobodilne borbe in socialističnega samoupravljanja — akademik Josip Vidmar, kot prvi predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja, Janez Vipotnik, dr. Vladimir Bračič, Mitja Ribičič, Andrej Marinc, Franc Šetinc, dr. Avguštin Lah, Sergej Kraigher, Vinko Hafner, Boris Bavdek, Andrej Verbič, akademik dr. Bratko Kreft z družbenopolitičnimi delavci in člani Skupščine mesta Maribora.

Na Borštnikovem srečanju 77 je Sergej Kraigher dejal: Borštnikovo srečanje, organizirano kot pregled ustvarjalnih vrednot slovenskih dramskih gledališč, je že zdavnaj preraslo v širšo in življenja polno množično kulturno prireditev z jasno samoupravno družbeno in kulturno politično usmeritvijo, s širšo odmevnostjo v Sloveniji in Jugoslaviji in z jasno nacionalno kulturno opredelitvijo, ki pom em bno prispeva k uveljavljanju slovenske kulture in njenemu razvoju preko naših nacionalnih meja. Zaželim o letošnjemu »Srečanju« za

15

prihodnje vsebinsko še bolj bogat in v našem samoupravnem življenju in razvoju še globje zakoreninjen razmah.« Ob šestnajstletnem Borštnikovem srečanju se moramo vprašati, kje se naša organizacija nahaja v družbenem okolju, kateremu mora s svojo dejavnostjo odgovarjati, na kakšni stopnji samoupravne organiziranosti smo, kakšna idejna in organizacijska izhodišča ob praktičnih preverjanjih se bodo letos pokazala Borštnikovo srečanje je živa »ljudska organizacija«, ki dobiva zagon in barvo ob nenehnem stiku z novo publiko, kar seveda prinaša nove ideje, nove prijeme in nove izkušnje. Borštnikovo srečanje bi prav gotovo že bilo v globoki krizi, če bi se ustalilo z organizacijo v sami hiši, samo s tekmovalnim programom, to se pravi, da bi delali po modelu predstava — publika, vajena gledališča; kritiki in poročevalci.

Zato smo z Borštnikovim srečanjem šli v širino preko praga oficialne hiše in vzbudili tudi v manjših mestih in krajevnih skupnostih zanimanje za izbrano gledališko besedo. Sedaj nam je pot med množice odprta, povpraševanja je več kot zmoremo organizatorji in finančnih sredstev toliko, da vsako leto obdržimo in nekoliko izboljšamo vsebino, ki smo jo dosegli. »Namen gledališke igre, je bil že od nekdaj, je in ostane, da drži tako rekoč življenju zrcalo; da kaže čednosti njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času in družbi njeno obliko in odtisk.« (po Hamletu). V našem primeru namen iger šestnajstega Borštnikovega srečanja in vseh drugih je, da jih konfrontiramo s konkretno družbeno, kulturno in politično klimo in situacijo skozi vseh deset dni trajanja, da bi potem dobili pravo podobo Borštnikovega srečanja. Borštnikovo srečanje, ki bi bilo samemu sebi namen, bi bilo ničeva organizacija. Kultura sama, brez nenehnega družbenega soočanja ostane prazna, neodmevna, neangažirana. Takšnega BS brez odmevnosti v družbenem prostoru, pa si ob finančni pomoči združenega dela v Mariboru ne moremo in ne smemo zamišljati.

Kaj Borštnikovo srečanje ta trenutek je in iz kakšnih idejnih izhodišč s e je doslej razvijalo?

Borštnikovo srečanje kažemo slovenski in jugoslovanski javnosti v celotni gledališki, družbeno-politični in samoupravni organizaciji, takšni, kakršna je v konkretnem enainosemdesetem letu, v katerem morajo biti po umetniških in samoupravnih kriterijih za nastop v plemenitem tekmovanju

16

za Borštnikova odličja na pn/em osrednjem mestu — elitne (v strogo estetskem pomenu) slovenske dramske predstave.

Borštnikovo srečanje je tudi v jugoslovanskem merilu mednacionalna povezava, ki daje streho za gostovanje najboljših predstavam festivalov iz Novega Sada, Sarajeva in Zemuna in tistim predstavam iz drugih republik, ki prinašajo pomembno novost ali delo, ki krepi bratslvo in enotnost jugoslovanskih narodov.

Borštnikovo srečanje so tudi umetniški nastopi dramskih umetnikov in gledaliških skupin v krajevnih skupnostih, kulturnih domovih, na univerzi, na osnovnih šolah in gimnazijah, tovarniških dvoranah in menzah, knjižnicah, trgovskih lokalih, na ulici itn.

Borštnikovo srečanje je tudi teoretično — znanstveno delo, saj je obujanje slovenske gledališke zgodovine s priobčanjem umetniških življenjepisov pomembnih slovenskih dramskih igralcev in igralk — dobitnikov Borštnikovega prstana, najvišjega slovenskega gledališkega odlikovanja za življenjsko delo.

Borštnikovo srečanje je obujanje slovenske revolucionarne gledališke preteklosti iz narodnoosvobodilnega boja, kar izraža s simpoziji, razstavami in Gledališčem ljudske vstaje, ki v svojih programih goji slovensko in jugoslovansko poezijo in pesem iz narodnoosvobodilne preteklosti v dopolnjevanju sodobne napredne slovenske in jugoslovanske literature v smislu bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.

Gledališče ljudske vstaje nastopa s programom v vseh jugoslovanskih jezikih v kulturnih domovih, vojašnicah, karavlah, gospodarskih poslopjih, kmetijah, šolah, vrtcih itn.

Borštnikovo srečanje daje v svojem razvojnem programu mesto razpravam o mednacionalnih in slovenskih problemih gledališča, a tudi razpravam o sodobnih vprašanjih gledališča v samoupravnem razvoju socialistične Jugoslavije.

Borštnikovo srečanje je zasidrano v revolucionarni in napredni preteklosti slovenskega dramskega gledališča in ljudstva ter je naravnano s težnjo po idejni, estetski in umetniški jasnosti in čistosti sodobnega slovenskega dramskega izraza.

V celotni organizaciji si prizadeva ustvariti takšen dramski festival, ki bo odgovarjal današnjim družbenim pogojem, današnji in prihodnji stopnji našega samoupravnega socialističnega razvoja.

Borštnikovo srečanje je osrednja slovenska dramska kulturna in družbenopolitična prireditev, rojena in po ideji usmerjena za našo specifično samoupravno socialistično ureditev.

Borštnikovo srečanje je organizirano po sodobnem samoupravnem delegatskem sistemu s skupščino Borštnikovega srečanja, v kateri so delegati, ki predstavljajo ustanove in kolektive uporabnikov in izvajalcev ter izvršilnim odborom Borštnikovega srečanja (sestavljenega po istem sistemu, kot skupščina BS), ki pripravi skupno z organizacijskim odborom vsakoletni program BS. Skupščina ima za vse svoje delovanje in naravnanosti ustrezne samoupravne listine, odgovarjajoče realnemu razvoju celotne organizacije Borštnikovega srečanja.

Borštnikovo srečanje moramo motriti iz vseh navedenih zornih kotov, ki se seveda v svojih aktivnostih od osrednjega tekmovalnega programa navzven razširjajo preko praga oficialne gledališke hiše daleč v manjše kraje.

Borštnikovo srečanje je prodor gledališke organizacije z izbrano gledališko govorico v najširše kroge po vzoru organizacije slovenskega gledališča na osvobojenem ozemlju in ga ni mogoče deliti na oficialni del, torej na tistega, ki se odvija v gledališki hiši, in tistega zunaj hiše. Celotno Borštnikovo srečanje, tisto notri in tisto zunaj, se odvija v direktnem, živem, množičnem kontaktu z ljudstvom, torej z nedeljeno publiko. Zato je Borštnikovo v desetih dneh trajanja prisotno povsod z geslon »Ljudstvo gledališču — gledališče ljudstvu«. Preveč prostora bi zavzelo v gledališkem listu BS, če bi sedaj našteval vse navedene idejne, organizacijske in samoupravne naravnanosti in jih analiziral. Naj ostane odprto vse do samega Borštnikovega srečanja. Analizo, kontrolo in vprašanja prepuščam delegatom skupščine in vsem onim predvsem gledalcem, kijih razvoj in usoda BS zanima. Jasno je eno! Naše samoupravne korake zlagoma v praksi čvrstimo, saj samoupravljanje ni izpisano v znaku gesla, ampak je nenehni revolucionarni proces. Ker pa nam v Sloveniji recepta za samoupravno organiziranje našega festivala nihče ne more dati (razen če si model izberemo v industriji in ga prilagajamo!), smo odvisni od dognanj in nasvetov Edvarda Kardelja, ki jih skušamo kar najbolje ob konkretni praksi oživiti. Ne stopicamo

17

jadikujoče na mestu, ampak stopamo trdno tudi preko težav naprej!

Kako bomo sprejeli letošnje Borštnikovo srečanje? Dobro, tako kot vedno! Pri pomotah ali slučajnih napakah, ki ne bodo nikdar storjene namenoma — se bomo gledalcem in prizadetim posameznikom opravičili. Toda kdo ne bi bil brez napak pri tako odgovornem, živem, zgoščenem delu, ko nikdar ne moreš kaj prevreči na druga ramena ali prenesti na drugi dan, ali se odpovedati konkretni odgovornosti, povezani s finančnimi obveznostmi, ki jih je tudi letos daleč premalo. Organizacijski odbor je porok, da bo ob dnevu vse nared, od publikacij BS do razporedja predstav — razporeda vseh prireditev, ki jih bo preko 80, obiskov, sprejemov, razstav, administracije, točnih finančnih izračunov, odrsko-tehnične organizacije itn.

Le-ti — Jančar Olga, Koren Lidija, Partljič Tone, Erika Čikutovič, Branka Niki, Štandekar Darko, Rajh Franci, Lebarič Srečko in drugi snujejo že nekaj mesecev, eni že vse vsa leta, pišejo poslanice, prošnje in dopise, hodijo na razgovore, prosijo, se hudujejo, pošiljajo k vragu vse skupaj, se tudi skregajo, in vendar šestnajsto Borštnikovo srečanje se hitro približuje in se prav s to četico teatrskih entuziastov rojeva, da bi zraslo v tisto organizacijsko jasnost, potrditev in perspektivo, ki smo jo lahko zasledovali v uvodnih besedah tega kratkega sestavka tovariša Sergeja Kraigherja.

Dnevi letošnjega Borštnikovega srečanja naj dajo ob pregledu enotne dramske žetve slovenskih dramskih gledališč na vsa odprta vprašanja iskren in realen odgovor.

Branko Gombač

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Luigi Pirandello

Nocoj bomo improvizirali (Ouesta sera si recita a sogetto) Prevajalec: Smiljan Samec Prevajalka okvirne zgodbe: dr. Tjaša Miklič Režiser: Mile Korun Scenografka: Meta Hočevar Kostumografka: Vlasta Hegedušič Dramaturga: Bojan Štih in Tone Partljič Aranžer glasbe: Simon Robinson Lektorica: Nada Šumi Nastopajo: HINKFUSS — Janez Hočevar RICO VERRI — Rado Pavalec ŽVIŽGAVEC — Janez Klasinc GENERALICA — Angelca Janko MOMMINA — Sonja Blaž TOTINA — Anica Sivec DORINA — Minu Kjuder NENE — Irena Mihelič NARDI — Zvonko Funca POMARICI — Marjan Trobec SARELLI — Franci Gabrovšek PEVKA — Anica Veble INSPICIENT — Janez Jemec GOST IZ KABARETA — Boris Kočevar V vlogah biljeterjev, deklet in gledaliških obiskovalcev nastopajo: Majda Herman, Hermina Kočevar, Breda Pugelj, Nataša Sirk, Anica Veble, Marjan Bačko, Boris Kočevar, Roman Lavrač, Volodja Peer, Iztok Valič, Jože Zupan.

Vodja predstave: Inko Hanžič Šepetalka: Alenka Cilenšek Vodja razsvetljave: Franci Safran

19

DRAMA SNG MARIBOR

Igra Nocoj bomo improvizirali upodablja notranjo duhovno in umetniško stisko gledališča in njegovih ljudi. Celo tragično usodo, bi lahko rekli. Ta tragična usoda se zgodi vedno po višji volji, vsekakor pa po volji, ki se rodi zunaj gledališča in zunaj gledališke družine. Neprestano, oziroma trajno duhovno stisko gledaliških umetnikov in ustvarjalcev pa ostri in povečuje tudi slabo materialno finančno stanje. Saj dobro vemo, da so vse družbe le slabe in hudobne mačehe gledališčem. Tudi naša. V vsej človeški zgodovini je bilo dovolj denarja za orožje, za športne in lovske norčije in za neumne in škodljive gradnje, nikoli pa ni bilo dovolj denarja za gledališče. In tako je še danes po vsem svetu in tudi pri nas. Žal.

Igralčev poklic je tragičen. Kot delo, kot usoda in kot znak zgodovine.

Vse, kar je igralec v sebi in za druge iz sebe, je le takrat kadar igra za publiko s tem tudi zase. V času gledališke predstave. Igralcev ni ne pred predstavo in ne po njej. Pred predstavo so igralci le državljani in samoupravljala. Tako tudi po njej. Kaj pa to pomeni, vsi vemo. Le v urah predstave so igralci umetniki in ustvarjalci. Vzemite igralcu predstavo ali pa vlogo in ubili boste v njem človeka. Teatrocid, o katerem razmišlja tudi Pirandello. Pesnikova pesem ali pisateljev roman ali slikarjeva slika ali skladateljeva skladba ostanejo, akoravno jih ob uri rojstva ni nihče ne želel in ne doumel.

Igralec pa se s predstvo šele rodi in z njenim koncem tudi umre. Igralec — to je ponavljajoče se rojstvo in ponavljajoča se smrt. Strašen napor neštevilnih smrti in rojstev. Kdo, vprašajmo se odkrito, lahko zdrži takšno življenje brez tragičnih slepil in zmot? Politiki, generali, župani, gospodarski direktorji, ministri poznajo le eno rojstvo in eno smrt, (tu mislim le na naravno smrt, ne pa na strelišču), igralec pa doživi in preživi na tisoče rojstev in tisoče smrti. Ali tedaj smemo igralcu zameriti, če živi po svoji volji in proti vsem pravilom obnašanja, ki si jih za množico izmišljajo nosilci družbe in političnih sistemov?

In ta ponavljajoča se rojstva v krvi in ponavljajoče se smrti v bolečinah in krčih pa teži še nekaj neizmerno hudega, krutega — molk. Nekoč v

20

trenutku izpovedne iskrenosti in čistosti, mi je rekel znamenit slovenski igralec to-le: »Ali veš, kaj mi to pomeni, da moram vse svoje življenje govoriti na izust tuje besede, pri tem pa nihče ne vpraša po mojih? Ali veš kako hudo boli to, da moram biti venomer nem in se gibati brez svoje lastne besede na odru?« Doumel sem njegovo bolečino, ki je kajpak najbolj pristna bolečina gledališča Zato mu nisem mogel pomagati. Le potolažiti sem ga hotel z besedami: »Sleherni prebivalec mesta je lahko župan in vsak državljan je lahko predsednik države.

Leara pa v milijonskem mestu lahko lahko dobro igra le dvoje, troje ljudi. Vsakdo je lahko kraljestva, shakespearski kralj pa je lahko le eden v milijonu. To politiki dobro vedo že od Kreona kralja naprej, zato pa sovražijo umetnost (Antigono) in si jo skušajo podrediti. Kajti le gledali­ ški igralci so resnični kralji, vojskovodje, reveži, kmetje in delavci. Vsi drugi ljudje smo le ponaredki ali pa ponesrečeni dvojniki.« Nisem ga prepričal. Tudi Pirandello ga ne bi, zakaj stiska igralčevega molčanja lastnih besed je bit gledališkega dela. Vzemimo gledališču to bit in teatra ne bo več. Samo še politika bo in gospodarstvo. To pa ni, kot vemo, nič. Film in televizija ne prinašata toliko gorja igralcu, kot mu ga povzroča gledališče. Zato pa sta oba oropala igralca in igralko nebe­ škega blagoslova: živega, neposrednega, čeprav izredno kratkotrajne­ ga stika med gledalcem in igralcem. Tehnični izumi so pač krvniki in ubijalci nedolžne človeške in demokratične umetnosti.

Pirandello ni matematik. Ni fizik in naturfilozof. Tudi ni geometer gledališke igre, njenega časa in prostora. V njem vidimo prvega modernega čustvenega pesnika gledališča V podobno smer je nekoč iskal že Gogolj. Igra Nocoj bomo improvizirali je balada o gledališču. In resnično: od prvega prizora do konca te igre doživljamo staro in novo, jasno in skrivnostno, ljudsko in umetno balado o niču, času, nesvobodi in nemoči pisateljeve in režiserjeve izpovedi v gledališču. Pirandellova igraje obredna igra človeštva o samem sebi. d č*ju.

•v *

Z KO NOVA GORICA »NOVA ČITALNICA« Pavel Kohout

Vojna v tretjem nadstropju ali Stara bo sama legla Prevod DARKO KOMAC Lektor DARINKA GOMIŠČEK Scena MARKO KRUMBERGER Song IVAN MIGNOZZI Režija in kostumi EMIL ABERŠEK Dr. Emil Blaha DARKO KOMAC Njegova žena INGRID OREL Poštar PETER BOŽIČ Zdravnik BOLESLAV SIMONITI Miličnik DARIO ŠČUKA Civilist TONI GOMIŠČEK Prvi general ALBIN ŠTURM Drugi general MILOVAN VALIČ Gospod Muller BORIS KLAVČIČ vojaki ALEŠ MARKOČIČ, DARIO ŠČUKA, PETER BOŽIČ in BOŠTJAN KOVAČ Sceno so izdelali v delavnicah PDG pod vodstvom Borisa Marca in Darka Fišerja Izven konkurence. Gost Srečanja kot najboljša predstava Združenja dramskih skupin Slovenije.

22

EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA

24

Jaslice Režiser: Vinko Moderndorfer ' Dramaturg: Andrej Vajevec Kostumografka: Majolka Šuklje Avtor glasbe: Jani Golob Korepetitor: Milena Grm Nastopajo: Alja Tkačev Majolka Šuklje Mina Jeraj Milena Grm Marinka Štern Olga Grad Igor Samobor Bojan Umek Tehnično vodstvo: Dušan Pernat Rekviziterka: Jelka Dobnikar

Brezno »Jaslice« Zdravka Duše uprizarjajo urad.

Kaj je urad? — Prostor brez oken.

Kaj je prostor brez oken? — Prostor brez prostosti.

Kaj je prostor brez prostosti? — Svet brez oken.

Kaj je svet brez oken? — Svet brez svetlobe.

In kaj je svet brez svetlobe? — Brezno . . .

Kaj je uradnica? — Ženska brez otroka Ženska brez m oškega Kaj je ženska brez otroka? — Mati brez sebe.

Kaj je ženska brez moškega? — Človek brez sebe.

Kaj je moški brez ženske? — Človek brez sebe.

In kaj je človek brez sebe? — Brezno . . .

Kaj je svet brez otrok? — Svet brez oken.

Kaj je življenje brez otrok? — Življenje brez prihodnosti.

Kaj je življenje brez prihodnosti? — Čas brez prihodnosti.

Kaj je čas brez prihodnosti? — Ura brez kazalcev.

In kaj je ura brez kazalcev? — Brezno . . . »Jaslice« Zdravka Duše uprizarjajo brezno.

Boris A. Novak

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO

26

H. Ibsen — J. Moder

Strahovi (družinska dram a v treh dejanjih) JAVN A UPRIZORITEV ČETRTEGA LETNIKA DRAMSKE IGRE IN REŽIJE POD VODSTVOM REDNEGA PROFESORJA FRANCETA JAM N IKA IN DOCENTA ZVONETA ŠEDLBAUERJA Režija: Matjaž Zupančič, sl. 8. sem. režije Asistent režije: Radivoj Podberšček, sl. 4. sem. dramaturgije Dramaturginja: Dijana Martinc, sl. 8. sem. dramaturgije, pod vodstvom red. prof. dr. Mirka Zupančiča Lektor: Jože Faganel Scena: Igor Fistrič, sl. 6. sem. ALU, pod vodstvom docentke Mete Hočevar Kostumi: Igor Fistrič, sl. 6. sem. ALU, pod vodstvom docentke Alenke Bartl Mentor za gib: docentka Lojzka Žerdin Nastopajo: H ELENA ALVINGOVA — Zvezdana Mlakar OSWALD, njen sin — Željko Hrs PASTOR MANDERS — Igor Samobor REGINE ENGSTRAND — Draga Potočnjak MIZAR ENGSTRAND — Vlado Novak Sceno in kostume so izdelali v gledališkem ateljeju Drame SNG. Pri predstavi sodeluje tehnično osebje Cankarjevega doma

H. Ibsen: Strahovi Svet Ibsenove družinske drame je zaključen sam v sebi; zaprt sistem, ki se nam kaže skozi dramo kot struktura družbeno vzpostavljenih norm in vrednot. Imenovali bi ga lahko objektivna, stvarna, enoznačna optika, ki prepušča vse, kar se ji podreja, vse ostalo pa zbira nekje v globini,

»med štirimi stenami«, v temi, proč od svetlobe. Ne zanima je dokler ostaja v gmoti, neopredeljeno, tiho. Svet teče dalje, ljudje živijo drug zraven drugega, srečujejo se v času in prostoru, ki ga določa sistem gibanja. Utečen ritem je večen, srečanja so kratka, površna, obrobna.

Dogajajo se tu in tam, a vedno na isti način. Povsod je prisotna forma, način srečevanja ljudi. To so pravila sistema, apriorna, dogm atska Da živijo, morajo živeti na način sistema Čas je kom ponenta ki nažira to strukturo. Skozi gibanje časa se kopičijo tiste druge, subjektivne misli, težnje, ki jih sistem zapira v temo; ki tako ostajajo nepovedane, neizražene. Udarijo na dan ob najbolj čudnih priložnostih. Nenavadne so in presenetljive, močne in šibke; izbruhnejo, pa spet poniknejo, za trenutek ustavijo sistem, pa se mu spet uklonijo — ali pa obstanejo, se ogradijo in bivajo »na svetlem«, sistem se premakne, oddalji.

Strahovi vzpostavljajo tako strukturo dogodkov. Skozi tri dejanja nam Ibsen razkrije družbo, jo sooči s problemom in pokaže njeno reakcijo: obsodba in umik. Analitična dramaturgija mu omogoči razpostavitev dogodkov iz preteklosti in soočenje s sedanjimi. Alvingova je s svojo vrnitvijo k možu, potem ko je odšla od njega podobno kot Nora, prvič »potisnila« svoje želje, svojo ljubezen v temo, poleg zavesti. Podredila se je pravilom družbe, d a je ta ne bi obsojala Intimno je v sebi prebolela ponižanje, in sklenila funkcionirati kot zahteva družba. Vse, kar je storila, so bila drobna maščevanja. Rezultat njenega življenja je Osvald. Pa tudi Regine.

Osvald je pravzaprav njena vest; ko se vrne, sproži notranje gibanje v Alvingovi. Njena subjektivnost, ki je že toliko let zadrževana, plane na dan. Počasi, raztrgano, z muko. Spoznavanje preteklosti, dvomi; sama v sebi mora rešiti problem odnosa mati-sin (ki ga nikoli ni poznala).

Manders ji seveda ne more in ne zna pomagati, ostane sama z Osvaldom. Sistem — svet se je umaknil; ostaneta v praznem prostoru, moški in ženska . . .

Strahovi govorijo o usodah petih ljudi, o njihovi preteklosti in predvsem o njih samih. Njihove poti so se v preteklosti na nenavaden način povezale in to jih obremenjuje v sedanjosti. To je drama o ljudeh, ki so nezmožni kakršnegakoli pravega, človeškega odnosa Drama bleščeče konverzacije in uglajenega vedenja, ki pa zdaj skriva grozo spoznanja nad lastno šibkostjo. Ta utečeni ritem sprejemov, pogovorov o nepomembnih stvareh, umirjene elegance — vse to podre Osvald s svojim prihodom. Z njim stopi v prostor duh časa tam zunaj, hkrati pa spomin na preteklost.

Osvald je nenavaden, govori o velikem življenju, ruši shemo življenja tukaj. Je nor? Je bolan? Je od rojstva uničen? Stvari, ki so bile prej normalne, dobivajo drugo podobo, življenje skrene v drugo smer.

N avzdol. . . N avzgor. . . V priho d n o st. . .

Diana Martinc

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE William Shakespeare

Ham let Poslovenil Oton Župančič Režiserka: Vida Ognjenovič Scenograf: Miodrag Tabački Kostumografka: Biljana Dragovič Dramaturga: Slavko Pezdir, Janez Žmavc Lektorica: Majda Križaj Glasbena oprema: Edvard Goršič Koreograf: Iko Otrin Borilni prizori: Andrej Zajec Nastopajo: KLAVDIJ, kralj danski — Stane Potisk HAMLET, sin prejšhjega in nečak sedanjega kralja — Peter Boštjančič POLONIJ, veliki komornik — Sandi Krošl HORATIO, Hamletov prijatelj — Zvone Agrež LAERT, Polonijev sin — Janez Starina ROZENKRANC, dvorjan — Borut Alujevič GILDENSTERN, dvorjan — Bogomir Veras PRVI IGRALEC, DUH, STOTNIK — Janez Bermež MARCEL, častnik, dvorjan — Matjaž Arsenjuk BERNARDO, častnik, dvorjan — Drago Kastelic BURKEŽ, grobar — Pavle Jeršin DRUGI IGRALEC — Bruno Baranovič OSRIK, dvorjan — Igor Sancin DUHOVNIK — Jože Pristov GERTRUDA, danska kraljica in Hamletova mati — Jana Šmidova OFELIJA, Polonijeva hči — Milada Kalezič KRALJICA V IGRI — Anica Kumer IGRALCI — Alenka Goršič, Andrej Vilč, Dejan Podgoršek OTROCI — Aljoša Jesenovec, Darja Polak, Matevž Božinovič VOJAKI, PAŽI — Vlado Lužar, Pavel Muhovec, Davorin Podpečan, Marjan Turnšek Vodja predstave: Sava Subotič Šepetalka: Ernestina Popovič Razsvetljava in tehnično vodstvo: Bogo Les

28

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE

30

Še nekaj o Hamletu »Hamleta ni m ogoče igrati celega, ker bi trajal skoraj šest ur. Treba je izbirati, krajšati in črtati. Samo enega od Hamletov, ki so v tej veleigri, je mogoče igrati. In ta, ki ga bomo igrali, bo zmeraj revnejši od Shakespearovega, lahko pa je tudi od Shakespearovega bogatejši, in to bogatejši za našo sodobnost. Rekel sem lahko, rajši bi rekel bolje: mora biti za našo sodobnost bogatejši.« (Jan Kott: Hamlet sredi našega stoletja) Niz vsiljenih situacij, katerih žrtve so dramske osebe v Hamletu, gotovo omogoča sporočilni stik s sodobnostjo. Kraljevič Hamlet mora maščevati očeta, ki g a je moral umoriti brat Klavdij, da bi rešil Dansko pred Fortinbrasovim maščevanjem in vojaško zasedbo. Laert mora v spletkarski dvoboj s Hamletom, da bi maščeval naključno umorjenega očeta Hamlet mora pognati s podlo zvijačo v smrt Rozenkranca in Gildensterna, da bi si rešil glavo in se približal osnovnemu cilju — umoru Klavdija in maščevanju očeta. Polonij mora nizkotno umreti med prisluškovanjem v kraljičini spalnici, ker kralj Klavdij ne zaupa niti lastni ženi. Fortinbras mora zasesti Dansko, da bo končno ureničil »pravice stare na to kraljestvo« in poravnal dolg, ki g a je sprožil Hamletov oče.

Vsi akterji vedo, kaj morajo storiti, odprto ostaja le vprašanje — kako.

Ali se ne čutimo bo vsakdanjih manifestacijah svetovne gospodarske, ekološke, politične in moralne krize z njenimi lokalnimi inačicami tudi sami sredi vsiljenih situacij? Ali si ne zastavljamo vprašanja — kako — sleherni dan? »Svet je iz tira :...«

Nasprotje m ed sam ovšečno, utrjeno oblastjo in uporno kritično zavestjo, ki se vedno znova poraja in spodbuja dialektični razvoj, je drugi stik s sodobnostjo. Shakespeare prikazuje v Hamletu pot do spoznanja o možni metodi družbenih sprememb. Ko Hamlet spozna, da je edina pot umor, zločin, dozori za zaključni dvoboj z Laertom, v katerega gre sprijaznjen s smrtjo — »pripravljen biti, to je vse«. Hamlet siger v začetku upa, da bo m ogoče maščevati očeta in hkrati ostati čist, toda naključni umor Polonija in zvijačni umor Rozenkranca in Gildensterna ga prepričajo, da ni akcije brez odgovornosti, da ni umora brez krivde in krivca. Šele po tem spoznanju je sposoben zasaditi meč v srce oblasti in prevzeti nase odgovornost za rušenje države. Fortinbras, ki ostaja skozi vse dramsko dogajanje stalna zunanja nevarnost na koncu pa po poboju na danskem dvoru mimo prevzame-oblast, ne prinaša nobenega drugačnega reda, nobene nove, drugačne, pravičnejše rešitve. Tudi on bi umoril očetovega morilca, danskega kralja Hamleta starejšega, če tega ne bi pred njim storil očetov brat Klavdij. Tudi on mirno žrtvuje tisoče norveških vojakov za krpo poljskega ozemlja in se ne brani zahtevati starih pravic do danskega kraljestva, ko dočaka ugoden trenutek. Dejstvo, da se znajde Fortinbras s svojo vojsko na danskem dvoru neposredno po tragičnem finalu, omogoča slutnjo, d a je prav Fortinbras resnični »režiser« celotnega dogajanja in največji spletkar, od katerega nikakor ne moremo pričakovati zmage reda, pravičnosti in povratka v harmonijo.

Fortinbras ne odpira nobene rešitve, ne omogoča nobenega upanja Svet ostaja iz tira tudi po njegovi zasedbi Danske. Primerjave s političnimi razmerami v preteklosti in danes omogočajo veliko vznemirljivih analogij.

31

Ključna vloga gledališke igre kot prispodoba vloge umetnosti v družbi je prikazana z Mišnico. Ni naključje, d a je Shakespeare v sam vrh tragedije kot najučinkovitejše Hamletovo orožje pri razkrivanju danske gnilobe postavil Mišnico, znamenito igro v igri, s katero Hamlet preveri resničnost sporočil duha svojega očeta in vsej javnosti skozi komedijantski nastop brezkompromisno razkrije zločin, na katerem temelji nova oblast na Danskem. Z Mišnico sproži Shakespeare pravo lavino spletk, umorov in samomorov, družinski obračun med očetovim morilcem in materinim rtiožem hkrati ter Hamletom se tu razširi v odprt spopad s sistemom oblasti. Umetnost postane sredstvo za razkrivanje globlje resnice, igra lažnega videza učinkuje na resničnost kot detonator nadaljnjega razpleta, ne da bi se ji racionalna in pragmatična oblast mogla upreti. Skupaj z umetnostjo ima odločilno vlogo v Hamletu tudi blaznost, norost, prava ali igrana, ki prav tako odpira pogled v globlje plasti življenjske resničnosti. V tragediji se spopadata samozavesten, v moč razuma verujoči svet Klavdija in Polonija ter notranje krhek, negotov, za metafiziko (očetov duh) in umetnost odprt svet Hamleta in H oratia Brez te odprtosti za metafiziko in umetnost ne bi bilo Hamletove kritične distance do sveta in samega sebe, ne bi bilo temeljnega dramskega nasprotja Vse pojavne oblike sodobnega nezaupanja v umetnost in nestrpnosti pričajo, d a je tudi v tej plasti tragedije'dovolj stičišč s sodobnostjo.

Zaključni spopad m ed Laertom in H am letom je druga velika past — mišnica v tragediji. Režiser prejšnje in njen zmagovalec je Hamlet, režiser slednje pa je Klavdij, ki sicer ujame žrtev, a hkrati z njo pade tudi sam. Klavdij izida spletke ne želi prepustiti naključju (poleg zastrupljenega rapirja pripravi še kelih s strupom), pa vendar spregleda m ožnost da izpije pripravljeni strup kraljica in ga pred smrtjo izda Laert Ceremonialni dvoboj med Laertom in Hamletom je le videz, za katerim se skriva skrbno pripravljena smrt, umor Hamleta. Prav v tem prizoru princip zla povsem prevlada in požene v smrt tudi samega režiserja spletke, Klavdija

Duh Ham letovega očeta je za razvoj dejanja bistven, saj prav sporazumevanje s skrivnostnimi silami, ki jih vase zaverovani razum ne priznava, omogoča Hamletu ustvarjanje kritične distance do sistema, do navideznega reda. Še več, duh deluje na Hamleta kot nujni spodbujevalec in usmerjevalec upora, maščevalne akcije.

Sporazumevanje z duhom odpira Hamleta metafiziki, čeprav je mogoče duha razumevati na več načinov: utelešenje Hamletove podzavesti, iskra dvoma, upora, Fortinbrasova spletka . . .

Shakespearovega Hamleta pozna večina gledalcev vsaj po osnovni zgodbi, zato je odgovornost uprizoriteljev toliko večja Občinstvu je treba odstreti novo, sodobno upodobitev velike tragedije, ki mora biti v skladu z besedilom in občutljivostjo časa, v katerem živimo. Želimo si, da bi se uprizoritev čimbolj približala kompleksnosti življenja samega, tistega življenja, ki mu je veliki renesančni dramatik znal tako spretno postaviti pred obraz svoj sistem zrcal, s katerih mu ni ušlo ničesar človeškega.

Slavko Pezdir

32

SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ljubiša Ristič

Missa in a minor PO MOTIVIH KNJIGE DANILA KISA GROBNICA ZA BORISA DAVIDOVIČA IN S TEKSTI V. I. Lenina, L. Trockega, K Zetkin, A. Kolontay, M. Bakunina, D. Kiša, K. Štajnerja, E. Goldman, T. Manna, E. Malateste, P. Kropotkina, J. P. Proudhona, A. Berkmanna, VI. Majakovskega, D. Burljuka, V. Hlebnjikova, A. Kručonika.

Režiser in scenograf: Ljubiša Ristič Pomočnica režije in koreografinja: Nada Kokotovič Skladatelj: Davor Rocco Kostumografinja: Doris Kristič Korepetitorka: Milena Grm Asistent režije: Vito Taufer NASTOPAJO: Milena GRM Mina JERAJ Draga POTOČNJAK Marinka ŠTERN Majolka Š U K U E Damjana ČERNE Maja BLAGOVIČ Saša PAVČEK Irena VARGA Olga GRAD NikoGORŠIČ Vladimir JURC Sandi PAVLIN Pavle RAKOVEC Pavle RAVNOHRIB Marko MLAČNIK Vojko ZIDAR Inspicient: Mitja Trampuž, Janez Pavlovčič Luč: Viktor Kozlevčar, Albert Bolha Odrski mojster: Metod Kambič Tehnični vodja: Janez Robar

Maša in tisti, ki jo udejanjajo Missa in a minor de re publica et de rebus novis se dogaja v gledališču, a ni gledališka predstava. Nikogar noče razveseljevati, nikogar užalostiti, nikogar potolažiti, nikogar poučevati. Ni namenjena zabavi.

Ta maša in udeleženci pri nji so ljubezni in spoštovanje do krvavega srca nekega ateista, ki je bil svečenik treh religij — Mojzesove vere, Anarhije in Komunizma.

Missa in a minor nima vsebine. Njena forma je prav tako zanemarljiva. (Pozornost je treba posvetiti energiji, ki potuje skozi pepel »ognjevitega internacionalista« Borisa Davidoviče Novskega, ki je bival izključno v času — in ni hotel bivati v prostoru). Zato se Missa in a minor lahko poje v katerem koli jeziku. Pravo spoznanje je nerazložljivo. Gledališke konvencije, ki jih uporablja Missa in a minor so del velike Smrti, ki jo je živel Boris Davidovič Novski. Pripadajo državi. Vsa odstopanja pripadajo Svobodi — daljni in mrzli zvezdi onstran Utopije.

Revolucije ne jedo svojih otrok. Države žro revolucijo.

Ljubiša Ristič

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA

34

Ivan Cankar

Hlapci Režiser: Mile Korun Scenografka in kostumografka: Meta Hočevar Glasbeno vodstvo: Brane Demšar Lektorica: Nada Šumi Študij pretepa: Andrej Zajec Nastopajo: ŽUPNIK — Ivo Ban NADUČITELJ — Danilo Benedičič JERMAN — Radko Polič KOMAR — Polde Bibič HVASTJA — Lojze Rozman LOJZKA — Štefka Drolc GENI — Milena Zupančič MINKA — Majda Potokar ZDRAVNIK - Dare Valič POŠTAR — Marko Okorn ŽUPAN — Marjan Hlastec ANKA, županova hči — Polona Vetrih JERMANOVA MATI — Duša Počkaj KALANDER, kovač — Boris Cavazza KALANDROVA ŽENA — Jerica Mrzel PISEK, pijanec — Boris Juh NACE — Brane Ivanc KMETICA — Vika Gril KRČMAR — Aleš Valič V manjših vlogah sodelujejo: Janez Albreht, Miha Baloh, Marijana Brecelj, Marija Benko, Lenka Ferenčak, Tone Gogala, Branko Grubar, Angelca Hlebce, Tone Homar, Boris Kralj, Andrej Kurent, Barbara Levstik, Katja Levstik, Branko Miklavc, Kristjan Muck, Andrej Nahtigal, Mihaela Novak, Mojca Ribič, Neža Simčič, Dušan Škedl, Božo Šprajc, Janez Vajevec, Alenka Vipotnik, Meta Vranič, Metoda Zorčič in Iva Zupančič.

Vodja predstave: Tone Albreht Šepetalka: Lučka Simonič Lučno vodstvo: Marko Miklič, Milan Podlogar

DRAMA SNG LJUBLJANA Prvič, ko sem poslušal znanstvenometodične razlage Cankarjevih Hlapcev, se mi je utrdilo ponovno prepričanje, da nobeno umetniško delo ni razložljivo. Pomeni, da s tem ostaja umetnikom vsa svoboda, da ga realizirajo.

Drugo se veže na to, d a je bilo rečeno, kako ni več razmer, v katerih so nastali Hlapci. Moram reči, d a je treba na ta stavek, na to misel gledati zelo previdno in z velikimi vprašanji. Zdi se mi, da se v vsaki nacionalni zgodovini in v vsakem nacionalnem in kulturnem izročilu iste razmere neprestano reproducirajo. Če pregledate duh ruske literature, recimo tristo let nazaj, boste videli, da se družbene, nacionalne razmere neprestano reproducirajo. S tem hočem reči, da tudi čas Hlapcev po mojem ni minil. Rekel bi, da se je celo sistem hlapcev za določeno stanje naših duhovnih razmerij celo degradiral. Mislim, da so nekateri elementi hlapčevstva v našem nacionalnem kulturnem in družbenem prostoru celo hujši, težji ali pa nagnusnejši, kot jih je poznalo Cankarje­ vo kritično oko, ko je spremljalo to razpostavitev teh figur, od župnika do Kalandra. Hočem reči to, da so nekatere razmere pogojene in da je najbrž treba pri interpretaciji Cankarjevih Hlapcev razmišljati o njih, saj to je v bistvu že interpretacija, na ta m oment je treba pomisliti.

36

Tretjič, zdi se mi, da bi bilo treba pri sedanjem vrednotenju Hlapcev vendarle dopustiti še neko drugo svobodno možnost. Namreč, da bi pomislili, kaj vidi publika, ko gleda Hlapce. Mi se bomo za mizo simpozi­ ja zelo hitro zedinili ob vrsti teoretičnih, zgodovinskih, metodoloških in ne vem še kakšnih vprašanj. Lahko se bomo tudi združili v dosti enotnem pristopu v odrski interpretaciji. Vprašanje, ki ostaja kot temeljno vprašanje sleherne umetniške predstave, to je vprašanje publike, pa ostaja v določenem smislu odprto. Kako doživlja ta publika danes fenomen Hlapcev? Kot historično igro? Kot igro o slovenskem sleherniku, če se nekoliko metaforično izrazim? Zdi se mi, da je to vprašanje zelo važno. Namreč, če drži teorija o Hlapcih, potem se bo seveda nekaj teh hlapcev znašlo v avditoriju in takoj nastane konfliktna situacija med avditorijem in publiko, ki jo sestavljajo seveda različni sloji z različnimi moralnimi obnašanji, z različnimi kultumo-političnimi vedenji itd.

Mislim, d a je to vprašanje zelo, zelo važno. Četrto vprašanje, ki ga ne bi kazalo izpustiti pri razmišljanju o Cankarju in o Cankarjevem delu: Hlapci so nastali v tisti fazi naše zgodovine, ki jo imenujemo stopnjo vstopa v predindustrijsko družbo. Zdaj pa igramo Cankarjeve Hlapce leta 1980, ko je naša družba z vsemi svojimi načini življenja prevzela vse bolezni moderno razvite industrijske družbe. Velik problem, skozi katerega se reproducirajo vse bistvene personalne sestavine Cankarjevih Hlapcev, pa naj bo to župnik ali mati, Lojzka ali Hvastja, Kalander itd. itd. Mislim, da je ta preskok izhodišče nove interpretacije.

Navezujem to na peti problem, ki mi pravi, d a je treba vstopiti, vsaj tako nekako človek tudi čuti kot praktični gledališki delavec, v svet teh Cankarjevih Hlapcev danes in tu z izjemno subtilno intuicijo in emocijo.

Mi moramo bolj kot razložiti — občutiti Hlapce. Ne vem, če sem jasen v svoji formulaciji. Predstava Hlapcev se ne sme razpolavljati v naši zvesti. To ni burna karikatura, ki jo pač prinaša zgodovina, pa tudi ne idejnopolitični obračun z neko preteklostjo, ki je s svojimi načini obnašanja že zdavnaj mrtva, pokopana in je ni več med nami. Kajti ne pozabimo na dejstvo, da so Hlapci izrazni produkt še naše evropske identitete. Saj nastajajo v času naše absolutno razvite evropske identitete. Zdaj pa se naša družba v letu 1980 pod vplivom juga spreminja, balkanizira, levantizira itd. Zato je tudi način obnašanja in mišljenja ljudi nekoliko drugačen, kot pa je bil v Cankarjevi kritični optiki.

Problem Hlapcev se mi predvsem predstavlja tudi ne samo v svoji literarni strukturi in v svojem zaporedju besed, ampak predvsem v sistemu predmetov, ki bodo na tem prizorišču, na katerem se bodo odigrali Hlapci. Kakšni so ti predmeti? Kajti predmeti v odnosu do igralca, ki predstavlja to ali ono vlogo, pomenijo, kakšni so stiki, kakšno je polaščanje tega predmetnega sveta v novi figuri, v novem času. To je veliko vprašanje tudi zaradi tega, ker so Hlapci vendarle igra, ob rojstvu katere so bile izpostavljene v prvi vrsti ideje, ne pa predmeti.

Vprašanje, ki bi nanj kot na zadnje vprašanje opozoril, ni nič manj važno kot prejšnja Kadarkoli sem Hlapce bral, sem jih občutil tudi kot Can­ karjevo avtobiografsko delo. Mimo tega dejstva najbrž iti ne smemo in ne moremo. Zato se jaz tukaj in zdaj bojim prehudih metodoloških uporab psihoanalize. Ne le kot vede, ampak tudi kot interpretacije, ker se mi zdi, da je ta Cankarjeva izkustvena izpoved, kakršna je dana v Hlapce, le ena izmed primarnih vsebinskih izpovedi. Navsezadnje, vsa umetniška dela so avtobiografija Literatura je vendarle izpoved.

Ni nekaj, kar je ob pisatelju, ampak nekaj, kar je v njem.

Bojan Štih

37

m e s t n o g l e d a l iš č e l j u b l j a n s k o

Ivan Cankar

Hlapci Režiser: Dušan Jovanovič Scenografka: Marija Štih Kostumografka: Meta Sever Dramaturg in lektor: Marko Slodnjak Glasba: Darijan Božič Korepetitor: Borut Lesjak Telovadne vaje: Jelica Vazzaz

NASTOPAJO: ŽUPAN — Janez Eržen ŽUPNIK — Zlatko Šugman NADUČITELJ — Franček Drofenik JERMAN — Janez Hočevar KOMAR — Janez Škof HVASTJA — Tone Kuntner LOJZKA — Jožica Avbelj GENI — Majda Grbac MINKA — Maja Boh ZDRAVNIK — Matjaž Turk POŠTAR — Ivan Jezernik ANKA, županova hči — Marjeta Gregorač JERMANOVA MATI — Vera Per alt. Judita Hahn KALANDER, kovač — Franc Markovčič KALANDROVA ŽENA — Marija Lojk PISEK, pijanec — Srečo Špik NACE, kmet — Marko Simčič ŠTUDENT — Tomaž Pipan KMETICA — Marjana Klanšek KRČMAR — Evgen Car KMETJE — Jože Lončina, Saša Miklavc KMETICE — Maja Šugman, Nada Bavdaž, Anka Cigoj, Nadja Strajnar, Alenka Svetel DELAVCI — Slavko Strnad, Julij Guštin, Milan Kalan ŠOLARJI — Dunja Šutanovac, Vesna Krmelj, Lucija Lesjak, Mateja Stražar, Miha Kralj, Marko Kragulj, Aljoša Rebolj, Lenka Kavčič, Mojca Čarman, Urška Križaj, Luka Križaj

Vodja predstave: Marjan Presetnik Šepetalka: Nena Lenarčič Luč: Jože Merhar, Drago Trotošek

MESTNO GLEDALIŠČE U U B U A N S K O

38

Bolečina in moč Im siidlichen Teile des Bezirkes, wo ich nicht einmal ein Versamelungslokal bekommen konnte, erhielt ich kaum 100 Stimmen.

Aber jetz muss ich um jeden Preis hin, wenn auch mit dem Revolver in derTasche. (...)

V južnem delu okraja, kjer nisem mogel najti niti prostora za shod, sem dobil komaj 100 glasov. A sedaj moram vsekakor tja, četudi z revolverjem v žepu.

Ivan Cankar Štefki Lofflerjevi 15. maja 1907.

Pričujoči zapis je samo v pogojni zvezi s predstavo, v katere gledališkem listu je objavljen. Po njem ne bo predstava nič manj nerazvidna in nič bolj jasna. Odgovornost predstave in odgovornost zapisa, ki ga berete, nista spojljivi. Pač, samo po času, ki ga živimo. Za del njegove vsebine pa itak nosimo odgovornost Po talentu, moči in pogumu. S temi tremi pojmi pa ni povezano samo naše ukvarjanje s predstavo, ki jo boste nocoj gledali (ali ste jo videli — če pregledujete gledališki list po predstavi doma ali v gostilni) — talent, moč in pogum opredeljujejo naše ukvarjanje in naš stik z veliko snovjo, ki se imenuje Cankarjevo literarno, politično in človeško izročilo. Po velikem posvetničenju, ki smo ga opravili ob Cankarjevi stoletnici, sta se povezala Cankarjevo izročilo in narodova zgodovinska skušnja v enoten in živ organizem, in ju ne moremo več opazovati vsakega zase, ampak pomenita in predstavljata novo vrednoto?

Misel na Cankarjeve HLAPCE je obračun s svojim spominom, obračun z gledališkim spominom na miren pogled naprej. Razpoloženje ustvarjalca naj bi bilo sorodno stvariteljskemu erosu, ki ga Jerman v

tretjem dejanju sporoča Kalandru: »Jaz pa ti povem: če pridejo sami razbojniki na to zborovanje — mednje pridem in jim povem natanko tisto, kar sodi razbojnikom. (------------ ) Da bi naposled taka živa beseda pred njimi vsemi in na očitnem kraju več zalegla, nego samoten pogovor in več nego pisana knjiga? To mislim in tako je moje upanje.« Zavest, da Cankarjevi HLAPCI niso samo — ali predvsem dokument preseženega časa — zavest d a je treba premisliti uporabo vseh gesel, ki jih je v naši zgodovinski zavesti ustvarilo omenjeno delo, zavest o človeškem, političnem in pisateljskem obračunu, ki g a je avtor opravil z našo dramo, razmislek o objektih (otrocih) velikih zgodovinskih obračunov, razmislek o Jermanovem zrenju v bistvo zgodovine in bistvo lastne življenjske usode — spoj vsega omenjenega opravičuje in osmišlja miselno izhodišče uvrstitve te igre na ta oder.

Ni očitek, da so Cankarjevi HLAPCI v drugačnih zgodovinskih trenutkih pomenili v zavesti kot nekaj posvečenega — očitali bi si lahko samo, ko ne bi z ustvarjalnim pogumom spregovorili o možnosti Jermanove sedanjosti. Iz trepetanja žive sedanjosti raste človeška podoba naših dramskih protagonistov.

V vsem tem je moč gradiva, iz katerega nastaja predstava Cankarjevih HLAPCEV v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Bolečino pa je iskati v vsej teži političnega sporočila in soočenju, ki jih odnosi v Cankarjevi igri doživljajo v našem času. Dikcija, ki je nekoč pomenila veliko obljubo velike prihodnosti, se je morala umakniti novemu sporočilu, ki ga doživljajo replike iz Cankarjevih Hlapcev, za katere smo upali, da so presežene. Torej so dani vsi pogoji za igro.

Marko Slodnjak

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST William Shakespeare

Kar hočete Komedija v petih dejanjih Prevod: Oton Župančič Režiser: Branko Gombač Scenograf: Niko Matul Kostumografka: Alenka Bartl Dramaturg in lektor: Bruno Hartman Glasba: Borut Lesjak Ples: Janez Mejač Sabljanje: Andrej Zajec Nastopajo: ORSINO, vojvoda ilirski — Stane Starešinič SEBASTJAN, mlad plemič — Boris Kobal ANTONIO, pomorski kapitan — Alojz Milič POMORSKI KAPITAN, Violin prijatelj — Jožko Lukež VALE N TIH plemič v vojvodovi službi — Stojan Colja VITEZ TOBIJA RIG, Olivijin stric — Polde Bibič VITEZ ANDREJ BLEDICA — Adrijan Rustja MALVOLIO, Olivijin dvornik — Anton Petje FABIJAN, v službi pri Oliviji — Silvij Kobal NOREC — Livij Bogateč OLIVIJA, grofica — Bogdana Bratuž VIOLA, Sebastijanova sestra — Miranda Caharija MARIJA, Olivijina hišna — Lidija Kozlovič DUHOVNIK — Jožko Lukež SODNI SLUGA - Stojan Colja CURIO, plemič v vojvodovi službi — Boris Penarčič OLIVIJIN SLUGA — Loris Tavčar GODCI — Tulo Možina Marko Kalc, Marino Besenghi V vlogah dvorjanov, biričev in mornarjev nastopajo še: Lauro Trevisan, Zvonko Kalc, Boris Pertot, Andrej Okorn, Igor Malalan, Igor Tuli, Samo Ferluga Vodja predstave: Dušan Jazbec Šepetalka: Silva Raztresen Vodja razsvetljave: Marjan Crevato

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST

42

Komedija videza in resnice Tudi Kar hočete se, podobno kot druge Shakespearove komedije, posmehuje zaljubljencem, vendar ne tako razposajeno; ubrana je na melanholične tone. Zato jo radi označujejo za melanholično komedijo.

Kar hočete je delo z značilnim paralelnim dramskim potekom: vojvoda Orsino je sentimentalno zaljubljen v grofico Olivijo, ta pa njegove ljubezenske izpovedi vztrajno zavrača; potaplja se v izumetničeno ljubezen in žalovanje za pokojnim bratom. V njuno s sentimentalno melanholijo prenapolnjeno življenje posežeta sestra Viola in brat Sebastijan, ki se rešita iz brodoloma vsak s svojim pribočnim kapitanom, ne da bi vedela drug za drugega V fanta preoblečena Viola gre služit za vojvodovega služabnika in prenaša njegove ljubezenske poslanice Oliviji. Tako postane vezni člen med paralelnima ljubezenskima zgodbama, ki ju odločilno pripelje do srečnega izida.

Ker so umišljene vrednote, ki zakrivajo človeške slabosti, vir komičnega, sta tako Orsino v svoji zaljubljenosti v glorificirano podobo Olivije (torej v videz, ne v resnico) in zavoljo tega v nedejavnosti, kakor Olivija s svojim pregnanim, življenje spregledujočim in umišljenim žalovanjem komedijska lika z večjo in manjšo mero komičnosti. Šele razkritje videza ju komičnosti razreši. A njuni poti do spoznanja sta različni: Olivija je dejavna iz natum ega čustva ljubezni, ki ga sproži v njej preoblečena Viola. V izjemno poetičnih, dramatično mojstrsko izoblikovanih prizorih sledimo Olivijini preobrazbi in črnoglede umaknjenke iz sveta v radostno pritrjevalko življenju. Ta preobrazbeni proces je s svojo poetičnostjo in naturnostjo osrednja vrednota komedije; v njej se Olivija povzdigne v polnokrvno dramsko figuro.

Preobrat vojvode Orsina je prenenaden, da bi liku, spričo dolgega predhodnega vztrajanja v sentimentalni drži, omogočil z Olivijinim enakovredni dramski razvoj.

Gibalo paralelnega ljubezenskega dogajanja v Orsinovi in Olivijini zgodbi je Viola. Njena preobleka je poglavitni komični elem ent ki postavlja stvari na glavo, spreminja resnico v videz in videz v resnico.

Prav v tem se kaže veliko Shakespearovo mojstrstvo: elementarni pripomoček za ustvarjanje komičnega (preobleko, zamenjavo) ume požlahtniti z izrednimi podobami razgibane duševnosti: Viola je v svoji ljubezni do vojvode voljna prenašalka njegovih ljubezenskih sporočil Oliviji. Njena osebnost in ravnanje sta tako čista, nesebična in jasna, njena besedna uglajenost in gibčnost tolikšna, da se za Violo (v moškega spreoblečeno) vnameta Olivija in, z odlogom, tudi vojvoda Čez to dvoje ljubezensko čustvo leži spričo inverzije (preobleke) rahel nadih homoerotičnosti, ki dodaja široki lestvici ljubezenskega čustvovanja še dodatno komponento.

43

Ob vzvišeni svet zaljubljencev, ki odseva komičnost žlahtnega značaja, sta postavljeni izraziti komični figuri Olivijinega strica viteza Tobije, ponočnjaka in pivca (v sorodu s Falstaffom iz kraljevskih kronik), ter njegovega pivskega kompanjona in izžemanca viteza Andreja Bledice, “ najimenitnejšega tepčka v svetovni literaturi« (kakor sodijo angleški literarni zgodovinarji). Njune značajske poteze se sučejo že čez območje karakterne komike, ki jo v njunih podvigih dopolnjuje še situacijska Tretja v zavezi je Olivijina hišna Marija, ženski bistre, ki z zvijačo izpostavi samoljubnega Malvolia porogu in sramoti. Tolikšna ženska pamet vzbudi v vitezu Tobiji spoštovanje do Marije, čezenj pa tudi ljubezen, ki se bo potrdila z zakonsko zvezo.

Dasiravno je Olivijin dvornik Malvolio postavljen zunaj osrednjega komedijskega dogajanja, pa se spričo svoje imenitne izrisanosti vendarle povzdigne v izredno komedijsko figuro. Z njo do kraja izplačani človeško samoljubje, zaverovanost v lastno (umišljeno, navidezno) veličino in »tema nevednosti«. Cena za lahkovernost je tolikšna, da se kom ičnost Malvolijevega lika zaokrene že kar v tragičnost. Shakespearov ču t za izravnanost komedije na kraju vendarle omili grobo kazen, ki doleti Malvolija Med izredno plastičnimi komedijskimi figurami se pretika Norec, ki bi moral resnico odevati v videz. Počenja pa prav nasprotno: iz videza stvari in dogajanja odkriva resnico. V sijajnih besednih premetih, razkrivanju smisla besed, sovisnosti med stvarmi kaže resničnost sveta: Norec je njegov modrec. Tako je v njem strnjeno in razodeto temeljno nasprotje sveta — nasprotje med videzom in resnico, ki ga s komedijo Kar hočete odgrinja Shakespeare. Norec je središčna sporočilna figura komedije.

Ko sledimo dogajanju v komediji, smo gledalci vzvišeni nad njim. V nas je vednost o tem, kar se dogaja v komediji. Zato se nam razodeva za komično vse to človeško ravnanje in nehanje. Nevede se identificiramo z Norcem: svet hočemo videti, kakršen je v resnici, ne na videz.

Na začetku komedije vojvoda Orsino z zanosnimi besedami poje o naravi ljubezni:

»O duh ljubezni, bister ves in živ! Čeprav dovzetnost tvoja vse sprejema kot morje, vate le s e nič ne vlije, naj še tako je vredno in visoko, da ne bi v ceni palo isti hip!

Tako je poln ljubezni sen, da on edini je zares sanjav«.

Temu videzu (ali resnici?) ljubezni postavlja ob koncu komedije svojo resnico Norec. V pesem o življenju, ki teče svojo pot, v njem pa se iz viharne mladosti prevesimo v zakonski red, iz katerega iščemo rešilnih pobegov, je položena osrednja misel: »Ta svet je star in močan ...« To je vsa resnica (brez videza). Mogočna, neizpodbitna. Kdor iz nje živi, kdor iz nje črpa moč zase, tem u se svet ne izmakne, tega ne izplača Bruno Hartman

44

ATELJE 212 BEOGRAD Deana Leskovar

Slike žalostnih doživljajev Režiser: Zoran Ratkovič Scenograf: Todor Lalicki Kostumografka: Olga Pavkovič Dramaturginja: Borka Pavičevič Glasba: Vojislav Kostič Lektor: dr. Milorad Dešič Pomočnik režiserja: Branislava Stefanovič, Aleksandar Gruden Nastopajo: MATO KROMBERG, starec 80 let — Milutin Butkovič ANTUN KROMBERG, Tuna, sin Matin — Ljubiša Bačič PAVA KROMBERG, žena Antunova — Ljiljana Krstič RUDIN KROBER, sin Antunov in Pavin — Petar Božovič BOJA KROMBERG, sin Antunov in Pavin — Bekim Fehmiu MIJO KROMBERG, sin Antunov in Pavin — Feda Stojanovič EVA KROMBERG, hči Antunova in Pavina — Sonja Kneževič JULKA KROMBERG, žena Rudinova — Mira Peič CVIJETA KROMBERG, žena Bajina — Marina Koljubajeva MAKSIM KROMBERG, sin Rudinov — Aleksandar Berček VINKA KROMBERG, hči Bajina — Ljiljana Dragutinovič BLAŽO KROMBERG, deček; sin Mijov — Sava Spasojevič BLAŽO KROMBERG, sin Mijov — Petar Božovič FELIKS KROMBERG, Feljo, daljni sorodnik — Dušan Petkovič FELIKS KROMBERG, daljni sorodnik — Milan Mihajlovič LJERKA KROMBERG, hči Feliksova in Vinkina, žena Blažina — Gordana Kosanovič ANKA BATOROVA — Vesna Pečanac DUKA U \S IE — Aljoša Vučkovič NIKOLA GOLEM — Dorde Jelisič KAČA LAZAREVIČ — Dara Džokič KATA KRIŽANOVA — Renata Ulmanski SIKINGER — Branko Vujovič KRUŠEVČANI: Dragica Novakovič Tatjana Beljakova Ljubica Golubovič Miodrag Andric

Otroci: Živko Prokič Biljana Tadič Ljiljana Tadič Tatjana Pavlovič Dragan Antonijevič Aleksandar Matijaševič Branislav Šiljkovič Nikola Kojo Višnja Petkovič (člani otroške radijske skupine) I. Žandar — Vladislav Stevanovič II. Žandar — Nikola Cvijanovič Pojejo: Ljiljana Danilovič Zorica Bajšanski Nada Rankovič Olga Markovič Olga Vukičevič Nada Pivarski Vodja predstave: Vladimir Milosavljevič Šepetalka: Miomira Mihajlovič Razsvetljava: Petar Stojkovič

46

Sinovi in ljubimci Rojeni smo od svojih starših nekje in nekdaj, a vse, kar je bilo, kar sanjamo in kar se nam pripeti, v trenutku zastane in se preizkusi v bolečini, ki jo povzroči kak davno vtisnjen in samo naš zvok vrat, ki se zapirajo, ali vonj polja ali morja, vonj, ki se pojavi nenadoma, vonj, ki razkosa in izzove vse naše bitje, ga poveže s preteklostjo in ga okuži s prihodnostjo.

Koliko nas je v tem mestu, ki imamo svoj zvok ali vonj, ki prihaja iz snega ali iz vala, iz planinske reke, ali ravninske, s kake gore ali ravnine, k ije s pogledom premeriti ni mogoče. Katere pesmi so peli naši dedje in očetje, kje vse so kuhale in prale naše matere, kakšni šumi so nas uspavali, koliko smo bili stari, ko so nas vrgli v reko ali v morje, kje vse smo bili spočeti navzkrižema in pomešani, zavedajoč se čuda, ki se nam je zgodilo in ki iz njega izviramo. V nas vseh so kolektivne in posamične arhetipske slike, prizori, ki nas povezujejo in ločujejo, ki jih obnavljamo ali zavračamo, ki jih obujamo v trenutkih slabosti ali moči, ki jih doživljamo, tudi kadar se tega ne zavedamo. Dejana Leskovarje v »Slikah žalostnih doživetij« obudila vse tisto, o čemer je mestni človek prepričan, da tega ni več v njem, izzvala je soočenje in obračun z vsem, kar je bilo nekdaj in kar je zdaj. In to je storila strogo, modro, do kraja, brez kančka sentimentalnosti, globoko doživeto in osveščeno, kot to narekuje prava nadarjenost, skrojila je svojo dramo, svojo trilogijo, sežela smisel in prizore, izluščila možnost za igro, za gledališče. Nekega jutra se prebujajo Krombergovi. Prebujajo se ljudje in živali, pokašljevanje je in petje, zdravi so in bolni, od starcev do otrok, vse gre k studencu, da odpre oči in se pretegne, da pričaka vse tisto, kar življenje na zemlji nalaga. Tudi vonj alkoholnih izparin je tu in živinski smrad in bosi možje in otroci, ki jočejo, pa ne vejo zakaj. Nekega jutra v Slavoniji. Junaki drame prihajajo rta prizorišče, zgodovinsko in gledališko, prihajajo, da storijo, kar jim je usojeno, da store in odhajajo.

V kovačnico, v hlev, v posteljo, v objem, v grob. Ne da se živati tako, krvavo na nož, za žensko in steklenico, ne da se živeti, ko vleče narava vsakega Kromberga kam drugam, ko je sovraštvo globlje od ljubezni, ko uničuje, za otroke pa ni prostora. Krombergovi so si enaki po različnosti v merah blaznosti, podobni po obsedenosti. Nekdo ali nekaj mora biti, nekaj se mora zgoditi, da bi bilo življenje izzvano in bi se vsakdo postavil na svojo stran, da bi se rana odprla da se zaceli, da se nož in vajet ne bi zarezala v življenje, moje ali življenje koga iz družine ali sorodstva Bila je vojna.

Vojna v Slavoniji. Vojna v naših krajih. Vojna, ki v njej vzplamti vse, kar se je nakopičilo, vojna s seboj, s sosedom, z idejo, vero in zemljo, z nebom. Dokončen razkol. Skoz vas planejo vojske, spopadejo se nazori, strasti, »hvaljen Jezus« ali »dober dan« prerasteta v strel. Rodovi Krombergovih obračunavajo s seboj in z drugimi v bojevanju za neki drug svet ali za svojo fiksacijo. Kar so nosili v sebi v miru, nosijo Krombergovi tudi v vojni, razgalili se bodo do kraja; ni pravil, človeško in Krombergovsko sta v polnem razmahu dobrega in zla Strasti, strasti.

Zasebne, družinske, nacionalne; obsedenosti. Želja po samouničenju, želja po ločitvi, po sprostitvi, poganjanje v smrt. Nihče ni pripravljen vgrizniti v jabolko, se sprijazniti z življenjem; kar si želi življenja kakor nebogljenost miru, sicer je, a kar je močno, se ne more zbrati. Čas opredeljevanja; otroci, ki so viseli na svojih starših, odhajajo vsak v svoje življenje ali v svojo smrt. Feliks bo živel, da bi se spominjal, a Maksim se bo predal smrti, ji poletel v objem. Moški se bodo razšli, ženske se bodo razjokale. Ostra izjem nost nedvoumen odgovor vsemu, po čemer kliče kri, zagoreti in obračunati, dokončno. In kakor je globoka mržnja in potreba uničiti vse, kar nisem jaz po genih in nazorih, tako je nenasitna, brezupna in neživljenjska erotična strast V Vinki se spočenja temna, perfekcionistična, smrtna roža dekadence, strast do moškega, ki je brat. »Zla brezkončnost« Krombergovih se nadaljuje in je oblika njihovega življenja, ali ne-možnosti življenja. In ta strast izključuje vse drugo, nikogar ni, ki bi ga bilo m ogoče ljubiti kakor brata ničesar ni, kar bi bilo bolj podobno obsedenosti kot tisto drugo, k ije isto, a nemogoče.

Ničemur nikomur drugemu ne more Vinka reči »da« kakor Maksimu. Za nič se ne more opredeliti, kar ni njena strast Vojna in incest. Otroci pa so lačni. In pred nami je Blaž Kromberg, ki je bil otrok, ko je bila vojna, kakor je bil Feliks otrok pred vojno, in Blažje danes v Beogradu, Blaž, ki ne more biti nič drugega kakor umetnik, ki gleda in počne nekaj, nad čemer se drugi zgledujejo. Smo v Beogradu v današnjih dneh. Otrok ni več. Nihče se ne zmeni za Blaža in Ljerko. Tudi ni svetlobe za to tretjo, današnjo verzijo sovraštva in ljubezni, in cest in smrti Krombergovih.

Vse je literatura Zgodovina. Trenutek za neko novo življenje. Za tisto, kar je pred nami. Za nove arhitipske slike. Za konec »zle brezkončnosti«. Kajti, naj gledajo otroci!

Borka Pavičevič

PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Jean Baptiste Poquelin Moliere

Don Juan ali Kamniti gost Prevod: Josip Vidmar Režiser: Ljubiša Georgijevski Scenograf: Miodrag Tabački Kostumografka: Alenka Bartl Dramaturg in Lektor: Dominik Smole Glasbena oprema: Andrej Beljan Asistent dramaturga: Radivoj Podbršček Asistent lektorja: Srečko Fišer Nastopajo: DON JUAN — Bine Matoh SGANAREL — Ivo Barišič ELVIRA — Teja Glažar GUSMAN — Stane Leban DON CARLOS — Sergej Ferrari DON ALONSO — Iztok Jereb DON LOUUS — Janez Lavrih FRANČIŠEK berač — Jože Mraz ŠARLOTA — Nevenka Sedlar MATURINA — Nevenka Vrančič PIERROT — Karel Brišnik KOMENDNIK, pritlikavec — Boris Kavčič LA VIOLETTE - Silvij Božič RAGOTIN — Darjo Ščuka DIMANCHE - Tone Šolar Yodja predstave: Stjepan Čivčija Šepetalka: Srečka Turk Razsvetljava: Srdžan Štimac

47

PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA

48

Legenda o don Juanu Molierov »Don Juan« je nastal na prelomu leta 1 6 6 4 /6 5 in doživel premiero 15. februarja 1665. Moliere se je lotil donjuanske snovi po prepovedi »Tartuffa«, ki g a je v prvotni verziji uprizoril 12. maja 1664.

Kritiki in slovstveni zgodovinarji soglašajo v sodbi, d a je Moliere daleč prerasel znane mu fabulativne predloge in okvire ter ustvaril povsem novo, izvirno, enkratno umetnino. Legenda o Don Juanu mu je dala le okvir za upodobitev družbenega življenja Francije v 17. stoletju.

Neizprosni kritik slabosti in napak, Moliere, pa se je tudi tokrat spoprijel s premogočnim sovražnikom, s klerom. Kljub kraljevi zaščiti je moral po premieri »Don Juana« črtati nekatera mesta, a po petnajsti predstavi je moral delo umakniti z repertoarja. Kler je spoznal, da mu je Molierov Don Juan prenevaren sovražnik, zakaj kritika svetohlinstva in hinavščine se je tu razrasla že v kritiko religije in v borbo proti njej. Zato je kler prisilil Molierovega Don Juana k molku za celih 176 le t Nova uprizoritev in šestnajsta repriza Molierovega »Don Juana« je bila šele leta 1841 in še takrat v »prečiščeni«, se pravi skrajšani in okleščeni varianti.

Pri vseh predmolierskih, pa tudi še v poznejših zapisih in dramskih upodobitvah donjuanskega motiva je s kamnitim kipom simboliziran bog oziroma religiozno-moralni kodeks ter družbena konvencija maščevanja kamnitega gosta pa kot kazen božja za razvratneža in grešnika Tudi pri Molieru Sganarel kar naprej svari gospodarja pred jezo božjo in pred božjo kaznijo. Toda ali ima Sganarel prav?

Prav gotovo ne. Tudi Moliere je v kamnitem kipu resda hotel simbolizirati in prikazati neko višjo pravičnost, toda kvalitativno nekaj docela drugega kot pri ostalih oblikovalcih donjuanske snovi je pri Molieru razlog za kazen, in razsodba, v čem je za Moliera Don Juanov greh. Skoraj ves čas komedije je Moliere na Don Juanovi strani.

Sganarelove grožnje in svarila učinkujejo deplasirano in smešno, zakaj Don Juan ima, kot je videti, vseskozi prav. Njegova izjemna vitalnost, šarmantna samozavest, duhovitost in pogum so poteze, ki so simpatične in ki upravičujejo njegove erotično-moralne nazore ter njegova dejanja.

Preobrat pride šele v začetku 5. dejanja (2. prizor). V tem velikem monologu Molierov Don Juan prizna, d a je krenil za Tartuffom: »Dandanes to ni nikakršna sramota: svetohlinstvo je modna grehota in vse modne grehote imajo ljudje za kreposti. Oseba pravičnika je najboljša vloga, ki jo more človek igrati. Danes ti nudi poklic svetohlinca čudovite ugodnosti. Umetnost hinavčenja uživa velik ugled . . . Vse druge človeške slabosti so izpostavljene graji in vsakdo ima pravico napadati jih odkrito; svetohlinstvo pa je privilegirana grehota, ki s svojo roko lahko tišči usta vsemu svetu in ki uživa brezskrbnost popolne nedotakljivosti. . . Pod to udobno varstvo se nameravam zateči in z njegovo pomočjo spraviti svoje zadeve v red. Svojih sladkih navad zato ne bom opustil, toda skušal jih bom skriti in se zabavati brez trušča. In če bi me hotel kdo razkrinkati, vem, da se bo brez mojega prizadevanja zavzela zame vsa bratovščina in da me bo branila zoper vse in vsakogar. Skratka, to je pot, da bom lahko nekaznovano počel, kar bom hotel. Postavil sem bom za sodnika nad ravnanjem drugih, grajal bom ves svet in bom širil dobro mnenje samo o sebi.« S to veliko in hudo obtožbo se je Moliere maščeval za poraz pri »Tartuffu« in dal podobi svojega Don Juana novo karakterno dimenzijo ter moralno obremenitev, ki v resnici ne more ostati nekaznovana, pa naj jo že kaznuje ali bog ali usoda ali višja pravičnost.

Tu je ključ k Molierovemu »Don Juanu« in zlasti na prvi pogled problematičnemu koncu komedije. Utemeljena je domneva, d a je Moliere »Don Juana« sploh napisal zaradi poraza s »Tartuffom« in zato, da bi izpovedal, česar s prepovedanim »Tartuffom« ni mogel, še manj zaradi uporništva proti moralnemu kodeksu katolicizma, marveč zaradi tega, ker je Don Juan zagrešil za Moliera največje in najhujše zločinstvo: hinavščino in svetohlinstvo.

Lojze Filipič

50

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Rudi Šeligo

Svatba (praizvedba slovenske novitete) Režiser: Dušan Jovanovič Scenograf: Niko Matul, Janez Bernik Kostumografka: Anja Dolenc Dramaturg: Marko Slodnjak Koreografka: Ksenija Hribar Izbor glasbe: Dušan Jovanovič Nastopajo: LENKA — Milena Zupančič JURIJ — Ivo Ban SHIZOFRENIK — Janez Hočevar TAJA — Majda Kohek CIGANKA — Ivanka Mežan KORBARJEVA — Alja Tkačev GROBAR — Dare Ulaga ŽAGAR — Jože Kovačič UPOKOJENI MILIČNIK - Tine Oman NATAKARICA — Nataša Jelič Vodja predstave: Silvo Sladič Šepetalka: Milada Varacha Razsvetljava: Drago Cerkovnik

Eksplozija ustavljenega časa V prvih stavkih naše igre je prostor dogajanja po avtorjevi pisavi takole opredeljen: »Napol proletarska gostilna . . . Po obokih in zidovju starinska. Ura je nedelja in štiri popoldne. Zadaj so okna in fino vidimo, kako se meščani sprehajajo mimo. Včasih z vozički za dojenčke, včasih brez, a zmeraj v nedeljskem gvantu.

S prazničnimi, neopravkarskimi obrazi. Malo nadutimi. (...)

Za hip nastane popolna tišina. Nobenega premika, celo dihati nehajo. A čez ta hip tišine, ki zareže, udrejo v naš biotop skozi križasta okna v ozadju glasovi z ulice. Kot da je nevidna roka razgrnila zastore, tudi vidimo nedeljske sprehajalce, ki pasirajo tam zunaj. Ulica in nedelja sta tam zunaj obsijani z žarkim, bleščečim se soncem.« O prostoru, ki je protagoniste naše igre pustil zunaj, ali bolje rečeno, ki so ga oni zapustili, ali nikoli stopili vanj — o tem prostoru dovolj besed, z vso veliko prisotnostjo ga napolnjujemo vsak dan. Dovolj je, da bo med nami vsak trenutek igre, čeprav ne bo spregovorjena o njem niti ena sama beseda — o tem svetu normalnem.

Strnitev se je zgodila drugje. Zgodila se je v Šeligovi dramatiki tiste neusmiljena strnitev, ki je je polna njegova proza, pa si morda zato ni priborila relevantnega mesta v njegovi dramatiki.

Doslej.

Gradivo vizualnih senzacij, ki so njegov temelj in njegov izvor, je postalo presilovito, zapisalo s e je brez mimetičnih postopkov, ki obvladujejo njegova prejšnja dramska dela. Protagonisti njegove človeške in avtorske skušnje, njihove sence na straneh beležnic, in ustavljeni čas samotne človeške skušnje, so v veliki pisavi individualnega talenta in velikega izročila tuje in domače klasike vdrli v prostor in čas igre, ki se imenuje SVATBA. Svet je opredeljen po govorici in misli Faulknerjevih in Kosmačevih protagonistov; deček z drevesa opazuje pogreb nekega sveta.

52

Dno, ki mu je posvečena Šeligova igra, je samo v rahli materialni zvezi z gradivom, ki se lahko nasuje v občutljivo in samovoljno avtorjevo beležnico. Ostaja samo magičnost gradiva, v njej pa je skrita neponarejena moč, s katero je avtentična izreka resnice o dnu lahko podoba časa preteklega in trajajoči trenutek ustavljenega časa sedanjega. Še postopek iniciacije ni več naturalističen, saj analiza pomenov izbranega gradiva piše svojo zgodbo mimo izročila dokumentarno realistično naturalistične dramske poetike, ki bi jo neuki pričakovali.

Vsi položaji protagonistov Šeligove Svatbe so radikalizirane podobe in stanja »normalnega« časa, sveta in ljudi. Igra je napisana brez sprenevedanja — »zares« in igrana ne more biti drugače. Ekstaza, ki so jo zmožni junaki naše igre, je do tragičnega konca artikulirana svoboda, konec besede in življenja v kriku in besu, ki ga svet nas, ki sedamo v dvorano v procesu študija, v trenutku premiere ali predstave, izraža z molkom ali odpovedjo.

Past, da bi lahko s posedanjem pri Starem Mayerju — po maniri in izročilu Stanislavskega odkrili relevantno podobo in prepričljivo izreko, se zapre prazna in njen suhi šklepet zakriči, d aje žrtev, plen ušel. Med krikom svobode in pravično kaznijo za življenje v svobodi se godi Šeligova igra, in predvsem ne more biti drugačna.

Radikalen in neusmiljen popis ustavljenega časa, ki ga na robu meščanske funkcionalnosti in pametne uporabe prostega časa doživljajo GROBAR, UPOKOJENI MILIČNIK, TAJA, KORBARJEVA, SHIZOFRENIK ŽAGAR in CIGANKA se s prihodom Lenke in Jurija neusmiljeno razvije, odvzeta jim je vsebina, s katero so lahko preživljali vse svoje odsotnosti. Velika želja, eksistenčna potreba, ki je ne morejo, ne znajo in nočejo več razumeti, nenadoma presvetli njihovo ustavljeno življenje z močjo, ki zahteva svoj odgovor. Temu pomembnemu odgovoru, pripravi nanj in artikulaciji besed, stavkov in oblik je posvečeno središče naše igre. Iz poetike ustavljenega časa je treba zbrati gradivo, z močjo katerega bi lahko po svoje osmislili romanje Lenke in Jurija med župniščem, občino in brlogom. Energije, ki je zato potrebna, pa ne morejo več zajemati iz spremenjenih skušenj lastnih življenj, ne morejo se več vračati na pogorišča svojih individualnih in historičnih skušenj. Samo iz zanikanja lastne usode lahko sestavijo svatbeni obrazec, s katerim bi tujca v njihovem svetu doživela svojo individualno in občestveno promocijo. Vendar pa je v njihovi človeški in zgodovinski skušnji premočna temna zareza, ki je že njihova življenja obrnila proti tragičnemu koncu, preveč je vsega, da bi lahko otrokoma božjima omogočili človeško srečo v svetu ljudi.

Kar dajejo, dajejo z neusmiljeno tehnologijo dajanja, ki je bilo njim namenjeno, in kar vzamejo, vzamejo z isto brutalno in uničevalno strastjo, s katero je bilo življenje njim odvzeto, s katero jim je bilo dodeljeno trajanje ustavljenega časa.

Razširitev sreče v soglasju ženskega in moškega principa, razrešitev sreče v soočenju posameznika z družbo — vse to so jima dali in odvzeli pod istimi neusmiljenimi pogoji, pod katerimi je bilo dano in odvzeto njim samim.

53

Trenutki ustvarjalne sreče, ki so jo doživljali ob pripravi svatbe za Lenko in Jurija so bili previsoki, njihova ekstaza je bila premočna, da bi plačilo, ki se razlije nad dajalce in tiste, ki jim je namenjeno, ne bilo neusmiljeno in tragično. Velika ekstaza polbožjega obreda, stik z usodnim in posvečenim, dajanje sreče je moralo biti kaznovano in kazen je po zakonih sveta, ki jo ostaja zunaj gostilne in brloga, pravično razdeljena med vse.

Voz s hribov, s katerim pripeljeta v mesto, v njegovo jedro in na njegov rob Lenka in Jurij duhove prednikov in svojo zgodovino, mora pod svojimi neokovanimi, iz živega lesa stesanimi kolesi zmleti usode vseh, ki v trenutku ustavljenega časa nedeljskega popoldneva v mestni gostilni za vse sloje čakajo veliko eksplozijo odrešitve.

Analiza vzrokov, zaradi katerih so propadli vsi človeški in socialni projekti svatov na Lenkini in Jurjevi poroki, se neusmiljeno razgrne preko mitičnih obrisov Jurijeve in Lenkine usode, realiteta uniči sanjo, ki ni po merah tega sveta in teh ljudi.

Zlati prag, ki ga Shizofrenik artikulira, vsi ostali po vseh pojavnosti svojega življenja napovedujejo, slutijo in nosijo, postane edini izhod, edina rešitev in morda tudi človeka vredna odrešitev.

Tako se osnova dokumentarno-naturalističnega gradiva, iz katere je po vsej verjetnosti nastala in do neke stopnje rastla pisava Šeligove drame, vrne v območje mitičnega, nacionalno »tragičnega«; postaja nov mit brez protagonistov, z junaki brez obrazov, samo z voljo, obljubo rojstva in zagotovilom smrti — nekaj podobnega — kot tam daleč pri kurentih in njihovih bratih.

Šeligova igra se zaradi vsega povedanega dogaja na nivoju človeško in narodno usodnega, med posameznikovim koncem in energijo, ki je za ta konec potrebna, se pripravlja eksplozija ustavljenega časa, katere iskre in žareča kovina naj bi ožgali in spekli tiste, ki so po delu in pravi prisotnosti gledališča tvorni soustvarjalci predstave — nas in vas. Vsa samovolja, ki je morda na prvi pogled razvidna iz pisave gledališke igre in njene gledališke uresničitvene samo navidezna, naše dramsko delo noče in ne more biti samo del velikega svobodnega in praznega ciklusa, ki naj bi bil nacionalna kultura.

Opozorilo, ki ga v usodi in naravi svojih replik nosijo s seboj protagonisti naše igre, mora biti zavezujoče. V naravi avtorjeve pisave je smer, ki ji ne ustvarjalci, ne gledalci ne smejo in ne morejo ubežati. Analiza skušenj usod, ki so jih preživeli protagonisti naše igre, se spremeni v zlato vejo, ki s svojim večnim življenjem in smrtjo, s katero tvegamo njeno doseganje, ostaja pomembno sporočilo in vodilo naše igre. Vse smrti, ki se zgrnejo nad protagoniste in nas, ki nam ni treba stopiti v ekstatični ris odra in predstave, so pomembne, nobena ni pogojna, vse so del vsega, kar nosimo s seboj kar živimo, kar se dogaja zunaj zidov gostilne in brloga ne samo v sončnem nedeljskem popoldnevu, ki na prvi pogled ne sega v prostor gostilne in brloga.

Marko Slodnjak

54

Usklajevalčevo poročilo Ogledal sem si vseh dvaindvajset uprizoritev, kolikor so jih slovenska gledališča predlagala v konkurenco letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru. Poleg predstav, ki jih zajemajo formalne prijave, poznam tudi tako rekoč vso drugo odrsko produkcijo minule sezone. Ugotoviti moram, da so prijave dovolj adekvatno prerešetale razpoložljivo gledališko gradivo: tudi če bi imel to možnost, bi ne mogel izbrati nobene predstave mimo tistih, za katere so se opredelili že ustrezni forumi v posameznih teatrih.

Moj repertoarni predlog je nastal na podlagi naslednjih kritiških načel: 1. Upoštevati sem — seveda! — mogel le tiste dosežke, ki so na kolikor m ogoče visokem profesionalnem nivoju, pri tem pa tudi kolikor m ogoče kompleksne v gledališkem smislu, se pravi, da jim je uspelo doseči potrebno ravnovesje med vsemi številnimi in raznolikimi elementi gledališkega izraza 2. Posebej sem bil pozoren na tiste uprizoritve, ki v območju miselnega in teatraličnega odkrivajo nove, še neznane ali vsaj še ne povsem preizkušene (in izpraznjene) modele odrskega govora 3. Izbiral sem med predstavami, ki so v kolikor m ogoče živem, tudi provokativnem razmerju s perečo problematiko družbenega sveta, v katerem živimo, in seveda vprašanji individualne človeške kondicije v njem. To pomeni, da sem se dosledno izmikal brezbrižno — bodisi akademsko, bodisi komercialno — preračunljivim odrskim ekshibicijam.

4. Poudariti moram, da sem bil pri selekciji do največje m ogoče mere načelen in hkrati odprt. Nobene gledališke smeri nisem imel namena forsirati na račun druge, če sta le obe dosegali potrebno — imanentno!

— estetsko intenziteto. Poskušal sem.torej v repertoarnem predlogu zajeti kolikor m ogoče široko paleto dandanašnjega gledališkega delovanja na Slovenskem.

Na temelju teh kriterijev se mi je repertoar izoblikoval v naslednji seznam (brez kompozicijskih pretenzij!): Drama SNG Ljubljana: Ivan Cankar, Hlapci; režija Mile Korun.

Drama SNG Maribor: Luigi Pirandello, Nocoj bom o improvizirali; režija Mile Korun.

Slovensko stalno gledališče, Trst: William Shakespeare, Kar hočete; režija Branko Gombač.

Mestno gledališče ljubljansko: Ivan Cankar, Hlapci; režija Dušan Jovanovič.

Slovensko ljudsko gledališče, Celje: William Shakespeare, Ham let; režija Vida Ognjenovič.

Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica: Moliere, Don Juan ali kamniti gost; režija Ljubiša Georgievski.

Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana: Missa in a minor avtorja in režiserja Ljubiše Rističa.

Eksperimentalno gledališče »Glej«, Ljubljana: Valentin Duša, Jaslice; režija Vinko Moderndorfer.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: Henrik Ibsen, Strahovi; režija Matjaž Zupančič.

Prešernovo gledališče, Kranj: Rudi Šeligo, Svatba; režija Dušan Jovanovič.

Repertoar, kakor ga podaja zgornji predlog, je sestavljen iz dveh, treh — po moji sodbi — v današnjem slovenskem gledališču najveljavnejših ali vsaj prevladujočih komponent. Prvi sklop predstav, ki segajo od Cankarja do Ibsena, od Shakespeara do Moliera, izpričuje živo, avtorsko avtonomno, protinormativno razmerje do dramske predloge. Gledališko misel in akcijo poskuša udejaniti kot samostojno in samosvoje uprizarjanje ključnih problemov aktualnega časa in sveta, razumevajoč pri tem gledališko govorico samo, kajpada kot čisto poseben kreativen problem, in sicer tako v razmerju do dramskega besedila kot do komunikacije z avditorijem, kjer je kot umetniško dejanje seveda sploh šele m ogoča in eksistentna. (Isto velja ne nazadnje tudi za Rističevo Misso.) Zdi se mi posebej dragoceno, da smo letos — v natanko tem kontekstu — dobili tudi predstavo, ki se s problematiko odra in igralcev, teksta in »režiserske svobode« ukvarja povsem eksplicitno. To je mariborski Pirandello, ki utegne v povezavi s prej omenjenimi predstavami učinkovati kot svojevrstna, duhovita in daljnosežna avtorefleksija gledališča v gledališču.

Drugi, žal nekoliko manj obsežen, del letošnjega Borštnikovega sporeda je s Šeligovo in Duševo igro posvečen najnovejši slovenski dramatiki. Ne le, da se obe besedili uvrščata med najizrazitejše nove dosežke — obe sta imeli srečo tudi v gledališču, saj sta na njunem temelju nastali odrski ekshibiciji, brez katerih si ni m ogoče predstavljati dandanašnjega slovenskega teatra Žal mi je, da ta del sporeda ne more biti izčrpnejši, saj manjkajo vsaj še Partljič, Jovanovič in Wudler, ki so letos prav tako doživeli odrske krste novih del. Upoštevati jih nisem mogel zaradi pomanjkanja terminskega prostora in pa zaradi tega, ker je po moji sodbi vsaj za sedanji trenutek našega gledališča relevantnejša čisto gledališka energija, razprta v izbranih predstavah.

V zvezi s Šeligovo Svatbo, ki je nastala sicer pod okriljem polprofesionalne gledališke institucije, toda z izredno močno in kompaktno profesionalno ekipo, sem dolžan poudariti, da predstavlja enega najpomembnejših uprizoritvenih dosežkov minule sezone, zato se mi zdi njena navzočnost na osrednjem slovenskem teatrskem festivalu neizogibna.

Domišljam si, d a je z zgornjimi stavki moj izbor dovolj utemeljen, trdno pa sem prepričan, da se mariborskemu občinstvu obeta v vsakem primeru razburljivo »potovanje« skoz najnovejši slovenski gledališki čas, saj na Borštnikovem sporedu ne bo predstave, ob kateri bi še tako neobčutljiv človek mogel ostati indiferenten.

55

S K U P Š Č IN A IN IZV R Š ILN I O D B O R B O R Š T N IK O V E G A S R E Č A N J A

Izvršilnemu odboru Borštnikovega srečanja predlagam, da bi poskušalo v dopolnilni program pritegniti še naslednje predstave: Partijo remija (Slovensko stalno gledališče v Trstu), Ogenj v ustih (Mala drama, Ljubljana) in Slike žalostnih doživljaja (Atelje 212, Beograd, ali Srpsko narodno pozorište, Novi Sad) — zadnjo pač predvsem kot zgled današnje jugoslovanske dramatike. Sicer pa predlagam tržaško predstavo zaradi dveh pomembnih igralskih jubilejev (Lukeš, Rodoškova), ljubljansko pa zaradi svojevrstnega odrskega podajanja poezije. Mislim, da bi Borštnikovo srečanje prav tako ne smelo miniti brez zgledov mariborske »male« gledališke dejavnosti.

S tovariškimi pozdravi!

V Ljubljani, 23. junija 1981.

Andrej Inkret

dr. Bratko Kreft, p re d se d n ik s k u p ščin e BS dr. Bruno Hartman, p o d p re d se d n ik sku p ščin e B S (d e le g a t zbora izvajalcev)

dipl. ing. Slobodan Šuica, po d p re d se d n ik sku p ščin e B S (de le g a t zbora porabnikov) Izvršilni o

d

b

o

_

r : _____________________________

Branko Gombač, predsednik, režiser S N G M aribor dr. Bruno Hartman, d e le g a t U niverze M aribor Olga Jančar, p re d se d n ica o rg a n iza cijske g a od b o ra Janez Karlin, d e le g a t d ru žb e n o p o litičn ih organizacij M aribor

Srečko Lebarič, ravnatelj te h n ič n ih služb S N G M aribor Tone Partljič, d ram aturg SNG M aribor Dušan Pečnik, p re d sta vn ik M a le g a B S v S lovenski Bistrici

Stanko Potisk, ravnatelj D ram e S N G M aribor Dušan Pšunder, p o m o č n ik gen. d ire kto rja K onstruktor, d e le g a t T O Z D

Matej Svetel, pravnik, ta jn ik izvršilnega od b o ra Sergej Vošnjak, ravnatelj M G L Ljubljanskega, d e le g a t sku p n o sti slovenskih gledališč D e le g a t v s a k o le tn e g a pokro vite lja

_

O rganizacijski odbor:

Branko Gombač, p re d se d n ik izvršilnega odb o ra B S Olga Jančar, p re d se d n ica Srečko Lebarič, ravnatelj skupnih in te h n ič n ih služb SNG M aribor

Erika Čikutovič, računovodkinja Lidija Koren, adm inistrativne naloge Branka Niki, Z K O P tuj Tone Partljič, urednik publikacij B S Darko Štandeker, odrski m o jste r SNG M aribor Žirija Borštnikovega srečanja 1 9 8 1 Balbina Baranovič-Battelino, Z druženje dram skih u m etnikov

Tomaž Kržišnik, D ruštvo o b likovalcev S lovenije Breda Pogorelec, S lavistično društvo S lovenije Marijan Pungartnik, S Z D L M aribor Mirko Zupančič, D ruštvo te a tro lo g o v in kritiko v Slovenije

56

Gledališče ljudske vstaje Po Borštnikovem srečanju leta 1972, ki je že kazalo prve osnove za sedanji organizacijski zamah in širino, sem se odpravil na razgovor k Benu Zupančiču, članu glavnega odbora BS. Takrat je delal v republiški skupščini- Dolgo sva se pogovarjala o razvoju Borštnikovega srečanja. Sprehajal se je po pisarni in mi zanosno govoril o prihodnosti Borštnikovega srečanja. Jasno je preciziral misli, da BS ne smemo hermetizirati. »BS, da ne sme postati samo ozka stanovskoumetniška, ampak naj bo kulturno-politična organizacija, ki se ne sme zapirati v ozke meje svoje poklicne hiše, mora med občane, tudi tja, kjer kulturnih domov ni. Borštnikovo srečanje mora izglajevati in odpravljati razredne značilnosti, ki so spričo zgodovinske pogojenosti prisotne med proizvodnimi in duhovnimi dejavnostmi.« Se in še je govoril in kazal, kako mu je naša institucija všeč. Čeprav smo že sami skrbeli, da se nam organizacija ne prične zapirati; če bi se to zgodilo, bi BS pač bilo takšno, kot je desetina drugih gledaliških festivalov po Jugoslaviji. Tudi dr. Bratko Kreft, predsednik takratnega glavnega odbora, je že na BS 71 z balkona mariborskega gledališča temperamentno zaklical vodilo Borštnikovega srečanja »Gledališče ljudstvu — ljudstvo gledališču«. Počasi in vztrajno smo se širili, v strah nekaterih lokalnih in tudi republiških funkcionarjev, ki so pač bili navajeni »velike kulturne dogodke« obiskovati v Ljubljani. To miselnost majhnosti, o »Mariboru na levem bregu Drave« smo morali zabrisati, če smo hoteli naprej. In Beno Zupančič: »Ne se zaplankati, stopite daleč v slovenski in jugoslovanski prostor! Vabite igralce in ansamble iz drugih republik in vspostavljajte prijateljske mostove z umetniki drugih jugoslovanskih narodov.« To je bila vizija človeka pisatelja in politika, ki je prihodnost te kulturne institucije slutil in občutil, znal razložiti in poslušalce navdušiti. Iz tega se je nato razvil pogovor o sodelovanju BS z našo ljudsko armado in utrnila s e je misel o pravem vojaškem gledališču po vzoru partizanskega gledališča. »Če ne boš uspel s to idejo« je nadaljeval Beno, »pridi, bova šla skupaj na pohod.« 1973 leta je nastalo Gledališče ljudske vstaje, v čast tridesetletnici ustanovitve slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Takrat sem poročal glavnemu odboru Srečanja slovenskih gledališč: »Z organizacijo Gledališča ljudske vstaje BS pa smo obiskali tudi najoddaljnejša obmejna mesta in vasi, zaselke in tudi karavle,

Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjurc med predstavo Gledališča ljudske vstaje

predvsem ob severovzhodni meji. Ob Gledališču ljudske vstaje moramo povedati, da smo ga ustanovili skupno z vodstvom vojaških oblasti v Mariboru, finančno pokroviteljstvo pa je prevzela Kreditna banka Maribor.« Gledališče ljudske vstaje se je v preteklih letih razmahnilo, dobilo še širši in pomembnejši značaj v okviru BS, da si brez tega gledališča, ki nas povezuje in spominja na svetle tradicije osvobodilne revolucije, Borštnikovega srečanja ne moremo več zamišljati.

Gledališče ljudske vstaje smo takoj v začetku organizirali in opremili s »statutom«, da smo tako postavili organizacijsko in idejno naravnanost in naloge gledališča. Imenovali smo tudi vodstvo. Na tihem je v nas bila prisotna misel, da bi v primeru vojne, to gledališče lahko bilo osnova za pravo trontno gledališče. Danes lahko rečemo, da to je, saj smo z njim prisotni tudi na »položajih« na orožnih vajah.

Organizacija Gledališča ljudske vstaje je točno naravnana in prav zato upamo, da se lahko razvije v pravo ljudsko frontno gledališče. Statut smo si takole umislili: a) Gledališče ljudske vstaje sestavljajo člani mariborske Drame in Opere ter člani drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališč in člani vojaškega kluba mariborske garnizije. b) Vodstvo Gledališča ljudske vstaje prilagaja vsebino imetniškega programa na zahteve in prošnje naročnikov programa. c) Vodstvo Gledališča ljudske vstaje mora imeti v svojem repertoarju različne umetniške sporede — za vrtce, za osnovnošolske otroke, za dijake, za pripadnike JL A različnih jugoslovanskih narodnosti, za svečane prireditve ob pomembnih obletnicah naše revolucionarne preteklosti itn. č) Gledališče ljudske vstaje nastopa v skupini, ki jo sestavi vodstvo Gledališča ljudske vstaje. Nastopi pa lahko tudi samo eden član ali manjša skupina. d) Člani Gledališča ljudske vstaje morajo pri svojih nastopih obvezno nositi uniformo pripadnika JL A s partizanskimi oznakami činov ali »partizansko uniformo« (ne glede na kroj) s peterokrako zvezdo. e) Člani Gledališča ljudske vstaje naj nosijo pri svojih nastopih odlikovanja, ki jih imajo. f) Gledališče ljudske vstaje je organizirano v okviru Borštnikovega srečanja z namenom, da v svojih umetniških programih oživlja revolucionarne, kulturne tradicije iz minule osvobodilne vojne. V umetniški program so enakopravno vključena literarna dela (proza, poezija, drama) ter samospevi iz preteklega in sodobnega časa, ki v idejnem in umetniškem izrazu dopolnjujejo duh narodnoosvobodilne vojne in sodobnega socialističnega razvoja.

g) Za organizacijsko-umetniškega vodjo Gledališča ljudske vstaje se postavlja režiser Drame SNG Maribor Voja Soldatovič, v funkciji komisarja GLV. Za sodelavca iz vrst JL A pa imenujemo zastavnika Dimeta Giorgijevskega.

Predsednik glavnega odbora Srečanja slovenskih dramskih gledališč akademik dr. Bratko Kreft, I. r.

Predsednik izvršilnega odbora Srečanja slovenskih dramskih gledališč Branko Gombač, I. r.

Tako smo se resno lotili organizacije te borštnikovske institucije s posebnim pomenom. Od tedaj je to gledališče znano ne samo v naši regiji, ampak v vsej Sloveniji. Poznajo ga v vrstah JI_A, po karavlah in vojašnicah, na vojaških vajah in slavnostih, dalje v mestih s kulturnimi domovi, poznajo ga delavci v tovarniških menzah in proizvodnih dvoranah, znano je kmetskemu sloju, saj nastopa v izbah, skednjih in v gospodarskih poslopjih. Člani gledališča so prijatelji otrok v vrtcih in na osnovnih šolah itn.

V teh letih so člani Gledališča ljudske vstaje, poleg Slovencev, tudi srbski, hrvaški, makedonski, vojvodinski umetniki opravili svoje naloge z vso požrtvovalnostjo in umetniško prizadevnostjo, pa naj je šlo za nastope visoko v hribovskih vaseh in vojaških vajah na Pohorju, v šolah ali na karavlah na skrajnih mestih naše nacionalne in državne meje.

Stalni člani Gledališča ljudske vstaje so člani Drame SNG Maribor, Anica Sivec, Sonja Blaž, Anica Veble, Nataša Sirk, Breda Pugelj, Rado Pavalec, Jože Zupan, Ivo Leskovec, Marjan Bačko, Voja Soldatovič in drugi. Dalje so tu člani Opere SNG Maribor Majda Švagan, Zorica Barač, Beba Podkrižnik, Emil Baronik, Sergio Brunello. Občasno sodelujejo še drugi člani SNG iz Maribora in drugih slovenskih gledališč, APZ »Boris Kraigher«, KUD »Študent«, PZ »Partizan«, KUD »Pošta« in tudi kulturniki, bivši partizani in člani slovenskega gledališča na osvobojenem ozemlju, Aleksander Valič, Vladoša Simčičeva, Ivanka Mežanova in že omenjeni Jože Zupan. V glasbenem delu pa sodeluje, že od samega začetka, orkester JLA iz Maribora.

Po dosedanjih statističnih podatkih je Gledališče ljudske vstaje nastopilo v 55 različnih krajih, v mnogih kolektivih in ustanovah ter 52 krat v šolah. Skupno je doslej Gledališče ljudske vstaje imelo 265 nastopov. V nekaterih krajih so nastopili večkrat, nekaterih nastopov v prvi dobi žal nismo vključili v statistiko.

Zaradi razvidnejše predstavitve delovanja »partizanskega« gledališča, poglejmo, kje vse so gostovali: Bohova p. Mariboru (proizvodna dvorana), Črna na Koroškem (karavla in kulturni dom), Čebine (na prostem), Cerklje, Dravograd, Dobrovci (v dvorani), Duh na Ostrem vrhu (karavla, šola, gostilna, pri spomeniku Dura Bakoviča, Lackov dom), Fram (dvorana), Gorca p. Laporju (kmetija), Gornja Radgona (dvorana), Lenart (na prostem), Leskovec (šola), Lendava (šola, kulturni dom), Kamnica, Kuzma, Kostanjevica na Krki, Krško, Libeliče, Ljubno v Savinjski dolini (dvorana), Ljubljana (MGL), Rožnik pri Ljubljani (na prostem), Mežica, Murska Sobota (dvorana), Osankarica — Trije žeblji (pri spomeniku), Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem (dvorana), Remšnik (karavla in gasilski dom), Planica na Pohorju (na prostem), Skoke (v hangarju), Trbovlje (kulturni dom), Slovenska Bistrica (šola, kulturni dom, vojašnica), Slovenske Konjice (šola), Sladki vrh (šola, karavla), Šentilj (šola, kulturni dom, karavla), Šmarje p.

Jelšah (kulturni dom), Šmartno na Pohorju (gasilski dom, na prostem), Žabljek p. Slov. Bistrici (gospodarsko poslopje), Stanovsko p. Poljčanah (gospodarsko poslopje), Čadranska vas p. Poljčanah (kmetija), Spodnje Poljčane (kmetija), Laporje (šola), Hošnica pri Laporju (kmetija), mariborsko razstavišče (velika dvorana).

Dalje je Gledališče ljudske vstaje nastopilo med drugim v naslednjih delovnih kolektivih: TIMA Maribor, Koloniale Maribor, Boris Kidrič (letošnji pokrovitelj 16. BS 81), Vodovod Maribor, Metalna, Mariborska tekstilna tovarna, Konstruktor, Swaty Maribor, Marksistični center Maribor, Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor, Hotel Orel, Hotel Slavija, Dom JLA Maribor, Klub upokojencev Maribor, UJV Maribor. Obiskovalo je šole v Mariboru, osnovne in gimnaziji, nastopilo je v kinu Pobrežje in Union, nastopili so tudi v Kazensko-poboljševalnem zavodu v Mariboru itn.

Poleg tega je Gledališče ljudske vstaje nastopilo tudi izven meja naše republike — v pobratenem Kraljevu (SR Srbija) — ob potovanju vlaka bratstva in enotnosti — na spominskem

Po uspelem partizanskem mitingu pod kozolcem se je v , | ' icmečki izbi zaslišala partizanska pesem. Predsednik . m , predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in članica sveta F e d e riije Lidija Šentjurc med vaščani Laporja in člani gledališča,ljud|ke * -jvstaje.

GledaliĹĄÄ?e ljudske vstaje

Del ansambla Gledališča ljudske vstaje. Beba Podkrižnik, vojak šofer, Sonja Blaž, vodja gledališča.Ljudske vstaje Voja Soldatovič, Anica Sivec in Majda Švagan

62

pokopališču oktobrskih žrtev, v vojašnici »Ribnica« in na osnovni šoli ter v Petrovaradinski vojašnici v Novem Sadu (SAP Vojvodina).

Ni mogoče našteti vseh nastopov za osem let nazaj; ušli so naši sicer skrbni statistiki. Strnemo pa lahko ugotovitve, da se je Gledališče ljudske vstaje odzvalo povabilom raznolikih socialnih sredin. Gledališče je prilagajalo programe in nastopilo v vrtcih, šolah, vojašnicah, karavlah, gostilnah, hotelih, domovih miličnikov ter pripadnikov teritorijalne obrambe, na vojaških vajah JLA, na prostem v gozdovih in igriščih, kulturnih domovih, na skednjih, kmetijah, garažah, proizvodnih dvoranah itn.

Ti kraji nastopov Gledališča ljudske vstaje mnogo povedo. Na eni strani govore o idealizmu in predanosti nastopajočih, na drugi strani nam pa ta množičnost »majhnih« nastopov pove, da tudi brez velike »reprezentativnosti« lahko takšnole pred leti še anonimno gledališče, oživljajoč revolucionarne tradicije, mnogo stori za našo samoupravno, kohezijsko humanizacijo.

Ob tej priliki bi omenil enega lanskih nastopov Gledališča ljudske vstaje v Gorci pri Laporju, ki sta se ga udeležila tudi Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc. Po uspelem programu v kolarnici gospodarskega poslopja bivšega partizanskega kurirja sedaj kmeta Aksentijeviča, kjer se je zbralo nad 3 5 0 krajanov, je kmetom, bivšim aktivistom in gledališčnikom spregovoril Sergej Kraigher: »Posebno m e je pritegnilo v programu to, da ste poklicali — »mobilizirali« partizanske igralce, ki sem jih že videl nekoč nekje v Notranjskem med borbo; to, da ste skupno s krajani odkrili spominsko ploščo padlemu aktivistu in se

spomnili tudi na ustanovitve Narodne zaščite v tem kraju. To so pomembne odlike. V taki povezavi umetnikov in kmetov ter delavcev gledamo nadaljevanje naše revolucije. Nadaljujte s tem delom; širite nenehno gledališko kulturo zunaj vašega mesta in vaše gledališke hiše. Tako ne boste prišli nikdar v krizo, vedno se vam bodo organizacijska obzorja odpirala. V našem kmetu, ki nam je bil najzvestejši zaveznik med narodnoosvobodilnim bojem, pa boste tudi danes našli svoje prijatelje in zveste poslušalce, predvsem za take nepotvorjene programe, ki smo ga danes gledali, se navduševali in tudi nasmejali; kar tako naprej.« Kaj hočemo še več, osnovnega cilja, ki nam g a je nakazal v neoficialnem prijateljskem razgovoru sedanji predsednik predsedstva SFRJ tovariš Sergej Kraigher se držimo, pa bo prav.

Ob koncu tehle vrstic o Gledališču ljudske vstaje, m oram o s poudarkom in seveda hvaležnostjo omeniti kolektiv Kreditne banke Maribor, ki je prevzel pokroviteljstvo ob ustanovitvi in nam je ostal zvest tudi letos. Ta kolektiv skrbi, da gledališče še živi in nam je tudi porok, da bo živelo in se razvijalo še naprej.

Gledališče ljudske vstaje naj bo skromen, iskren, a stvaren spomin, ter kamenček v mozaiku spominov v zgradbi Titove Jugoslavije, Borštnikovega srečanja ob štiridesetletnici vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov in narodnosti.

Branko Gombač

ŽE DRUGO LETO NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU

63

Slovenski umetniki v radijskem mediju Misel na drugačnost, na spremembo, še bolj pa ponudba nečesa novega, nas zmerom navda z neko posebno, zanosno voljo, prevzame nas občutek, da stojimo na začetku nečesa pomembnega, hkrati pa nam ob njej tudi ni neznan strah, da utegnemo stopiti v prazno, spregovoriti v gluh prostor, ostati brez sobesednika. V takšnem razpoloženju s e je pred letom dni rojevala in rodila zamisel, da se tudi radio s svojo specifično umetniško obliko vključi v že utečeno, v tradiciji preverjeno, ugledno gledališko manifestacijo Borštnikovo srečanje.

In lanska izkušnja nas je ohrabrila, potrdila je našo zanosno voljo in pregnala naš strah: skupinsko poslušanje radijske igre ob navzočnosti njenih ustvarjalcev in z možnostjo pogovora z njimi je dalo tej radijski zvrsti umetnosti novo razsežnost: v nekem smislu jo je socializiralo. Individualni poslušalec, kar je bistveno za radijski medij, dobi ob takem javnem poslušanju nenadoma možnost, da svoj spoznavni in doživljajski svet sproti preverja z drugimi v skupini, je celo pod vplivom razpoloženja drugih, skupine, kakor je tudi res, da sam s svojim vedenjem na takšno razpoloženje vpliva. In pokazalo seje, daje lahko prav ta prvina novih spodbud med skupinskim poslušanjem tudi doživljajsko plodna, hkrati pa izredno dragocena za ustvarjalce, ki ob neposrednem soočanju z »občinstvom« lahko ugotavljajo moč in nemoč medija, kateremu so zapisali svoj ustvarjalni dar in svoje delo, ki je zvečine prav garaško.

Tako s e je to, kar je bilo še Jani tveganje, poskus, obetavno prevesilo v na novo ugotovljeno kulturno potrebo, pri čemer seveda ne gre prezreti, daje prav Borštnikovo srečanje idealen okvir, v katerem je ta radijska manifestacija našla svoje naravno mesto.

Radijska igra z več vidikov pomembno dopolnjuje naše gledališko življenje, pravičneje bi celo bilo, če bi vnovič zapisali, da se tudi samo gledališče, dopolnjeno s svojo radijsko posebnoštjo, celoviteje predstavlja javnosti. In ta celovitost temelji na sami kulturni funkciji tako gledališča kot radijske igre, duša v obeh primerih pa je slovenski igralec. In prav slovenskemu igralcu je predvsem namenjena vsa pozornost te manifestacije: vso njegovo umetniško podobo nam v tem mediju zarisuje samo njegov glas, osvobojen vsega vidnega, hkrati pa tudi prav zaradi tega tako usodno ujet samo v določene možnosti. In vendar je slovenski igralec prav v tej »omejeni svobodi« dosegel izjemne uspehe, pri čemer mislimo

na visoko raven umetniških kreacij in ne na poredkost vzponov.

Lanski prijazni odziv mariborskega občinstva nam celo omogoča razširitev tega dela Borštnikove manifestacije. Poleg predvajanj za otroke in odrasle v samem Mariboru, bo posebna radijska skupina pod vodstvom režiserja Aleša Jana, ki je tudi sicer glavni ideator in realizator te prireditve, obiskala nekatere šole na Pohorju in tako prinesla otrokom radijsko igro naravnost v razred, v njihovo najbolj naravno socialno okolje.

Hkrati pa bo lokalna radijska postaja Ptuj ves čas Borštnikovega srečanja posredovala svojim poslušalcem v strnjenem pregledu zgodovino slovenskega gledališča od njegovih začetkov do danes. Vsekakor razveseljivo »pokrivanje prostora«, če naj uporabimo ta izrazito radijski izraz, in polna izraba posredovalskih oblik. Ob že nekajkrat omenjeni lanskoletni izkušnji ni utopija upanje, da bo ta manifestacija tudi pomembno kulturno dejanje.

Novost je letos posebna, »borštnikovska« premiera radijske igre, ki naj bi doživela prvo kritično presojo prav v skupinskem poslušanju v Mariboru in bo uvrščena v redni radijski program šele štirinajst dni pozneje. Ob tem seveda ne skrivamo želje, da bi morda lahko že prihodnje leto tako pripravljeno premiero radijske igre hkrati predvajali skupini poslušalcev v Mariboru in na rednem radijskem programu, kar naj bi pomenilo tudi neko obliko podružbljanja radijskega medija. Tokrat je čast Borštnikove radijske premiere pripadla Frančku Rudolfu, ki je avtor in režiser te humorno parodično pravljične igre za otroke, Volk, začaran v dečka In ker smo že pri naslovih in otroškem programu: prva, »otvoritvena« predstava v tej zvrsti bo igra Daneta Zajca Kralj Matjaž in Alenčica v režiji Dušana Mauserja, sledila ji bo že omenjena Rudolfova igra, nato pa še: Zgodba o levih in levčku (avtor Lojze Kovačič, režiser Aleš Jan), Hiša (Alenka Goljevšček, Rosanda Sajko), Dobri sovražnikov pes (Kristina Brenkova — Djurdja Flere, Aleš Jan). Posebna zanimivost v tem izboru je radijska predstavitev poezije, ki jo je pod naslovom slovenski pesniki otrokom pripravila Rosanda Sajko in pomeni, po našem mnenju, naravnost zgleden primer nekonvencionalnega, svežega doživljanja poezije, ki jo v tej oddaji skupaj govorijo (ne recitirajo!) otroci in pesniki, avtorji odbranih besedil: Niko Grafenauer, Kajetan Kovič, Tone Pavček in Dane Zajc.

64

Borštnikovo srečanje 1980 Ljubitelji radijske igre za odrasle bodo lahko prisluhnili enemu največjih uspehov slovenske radijske igre Tantadruju, ki g a je po istoimenski noveli Cirila Kosmača za radio priredil Mitja Mejak, režiral pa Mirč Kragelj; radio Maribor je pripravil Toneta Partljiča Marjetice in Žepni kabaret Srečka Goloba. V sklepnem večeru tega dela programa pa bo Hiengova Krvava ptica v režiji Boruta Trekmana, ki prav tako sodi med najpomembnejše stvaritve na področju radijske igre. In kot vsako leto: en večer bo tudi letos posvečen predstavitvi slovenskega igralca. Izbrali smo Večer umetniške besede Save Severjeve, ki, kot vemo, podeljenega Borštnikovega prstana ni mogla sprejeti, ker je takrat že bila na smrtni postelji.

Ob tej spremni besedi samo še želja: naj bi se tudi letos celotna manifestacija dogajala v zadovoljstvo poslušalcev in v plodno spodbudo ustvarjalcem radijske igre: igralcem, avtorjem, režiserjem, glasbenim opremljevalcem, snemalcem in vsem drugim, ki jim je to delo poklic in poklicanost.

Ciril Zlobec

/

•

kupščin&Borštr vSL 'f

Branko Gombač

66

dobitnik zlate značke, plakete in listine BS 1980 Ko predlagamo Branka Gombača za dobitnika zlate značke s plaketo Ignacija Borštnika in Listine Borštnikovega srečanja, dajemo obenem priznanje človeku, ki s e je v mladeniških letih odločil za gledališče, postal od gledališča obseden in ki je svoja zrela leta posvetil veliki gledališki manifestaciji — Borštnikovemu srečanju. Zlate značke, plakete in Listine, ki smo jih doslej podelili Josipu Vidmarju, Sergeju Kraigherju, Miroslavu Krleži, Filipu Kalanu, Dušanu Moravcu in Vasji Predanu, so prav tako njegova ideja in zamisel. Z njimi smo počastili posameznike, ki so največ naredili za slovensko gledališče. Če je prstan namenjen slovenskemu igralcu, potem so zlata značka, Listina in plaketa namenjena gledališkim teoretikom in praktikom, ki so s svojim vplivom odločilno posegali v slovensko gledališče.

Branko Gombač se je rodil v delavski slovenski družini, ki izhaja tudi iz Primorskega. Njegov rojstni kraj so Poljčane, datum pa 23. april 1924. Živeli so v Laporju pri Poljčanah in v Celju. Se pred vojno se je izučil za trgovskega pomočnika. Družina je bila vedno zelo zavedna in ni čudno, da se je Gombač ob začetku tfojne znašel v vrstah SKOJ in deloval v Celju z drugimi ilegalci.

Mobilizaciji v nemško vojsko se ni mogel izogniti, zato pa je ob prvi priliki pobegnil iz nje, se po dolgih ovinkih in odisejadi vrnil preko Dunaja in Graza, skočil iz drvečega vlaka v Črešnjevcu in postal — slovenski partizan. Že v partizanih s e je pridružil kulturniški skupini v Šercerjevi brigadi v 14. diviziji. V partizanih je bil nevarno ranjen in s e je zdravil v partizanskih bolnišnicah nad Slovenjim Gradcem.

Po vojni s e je Branko Gombač s splošnim optimizmom in elanom zagnal v obnavljanje domovine, postal je sindikalni funkcionar v celjski cinkarni, dosegal in presegal normo, hodil na sestanke in nastopal na proslavah in mitingih in na amaterskih odrskih deskah. In žeje sodeloval pri ustanavljanju poklicnega gledališča v mestu ob Savinji. Ko je bilo gledališče končno profesionalizirano, se je preselil vanj kot igralec, režiser, vodja mladinskega odra . . . Njegov mentor in delovni tovariš je bil prvi upravnik SLG Celje Fedor Gradišnik, tedanji nestor celjskih gledališčnikov. Gombač je igral vloge Petra v Pohujšanju, Kadivca v Narodovem blagru, Jermana v Hlapcih, Marijana v Desetem bratu in številne druge. Vodil je mladinski oder in režiral. Uredil je gledališko kroniko in arhiv, poskrbel, da so gledališki ustvarjalci dobili v avli gledališka obeležja . . .

Zraven pa je študiral na akademiji za gledališče v Ljubljani in diplomiral na oddelku režije, njegova diplomska predstava je bilo Brechtovo Življenje Galilea, h kateremu s e je kasneje še vrnil v celjskem oziroma mariborskem ansamblu, za režijo te drame v Mariboru pa je tudi prejel leta 1972 Borštnikovo nagrado za režijo.

Po odhodu iz Celja se je za dve sezoni ustavil v Trstu, kjer je med drugim zrežiral Hlapce, Othella, Med štirimi stenami itd.

Medtem se je strokovno izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem, kjer je tudi režiral v Poznanju. Mejnik v delu in življenju Branka Gombača nedvomno predstavlja leto 1967, ko je prišel v Maribor za ravnatelja Drame.

Dobitnika zlatih značk in ptaket Borštnikovega srečanja dt Bruno Hartman in Branko Gombač, Priznanja podeljuje predsednik skupščine BS dr. Bratko Kreft

68

S seboj je prinesel več priznanj in prvomajskih nagrad, predvsem pa neomajno vero v mariborski ansambel in kar legendarni gledališki entuziazem. Bruno Hartman je v svoji Kratki zgodovini dramskega gledališča v Mariboru takole označil Gombačevo obdobje mariborske Drame: »Ko je prevzel vodstvo Drame Branko Gombač, je z uspešnimi organizacijskimi ukrepi privedel v gledališče novo občinstvo, raztegnil mrežo gostovanj še čez severovzhodno Slovenijo.

Pritegnil je nove igralce in skušal zaokrožiti dramski ansambel.

V repertoarju je dal pomembno mesto domači dramatiki, iz tuje pa je izbiral preizkušeno klasiko in dela iz sodobne svetovne dramatike, ki so se zanje odločala velika svetovna gledališka središča."

Oživil je delo Malega odra, s katerim s e je Maribor mogel seznanjati tudi z eksperimentalnimi uprizoritvami avantgardne dramatike. Poleg vodenja se je posvečal režiji in celjskemu ter tržaškemu opusu je dodal zrele režijske stvaritve Galilea Galilea, Stotnika iz Kopenicka, Legende o svetem Che, Avgusta, avgusta, Equusa itd. Svojega režijskega opusa še ni sklenil, ampak mu je prav letos dodal nov mednaroden uspeh z uspelo uprizoritvijo Krleževe drame V agoniji v Magdeburgu v Vzhodni Nemčiji. Že podatek, d a je bila ta »Gombačeva« predstava izbrana za sodelovanje na oktobrskem berlinskem gledališkem festivalu, k ije eden najuglednejših v Evropi, priča, d a je Branku Gombaču znova uspelo zvesto slediti avtorju, psihološko poantirati, idejnoumetniško voditi ansambel v umetniški dogodek.

Poleg drugih priznanj, ki jih je doslej prejel, omenimo še Red za zasluge s srebrnimi žarki, s katerim g a je 1979 odlikoval Josip Broz Tito. In sedaj smo pri poglavju v Gombačevi dejavnosti, ki mu lahko rečemo na kratko — Borštnikovo srečanje. Vse od leta 1967, ko je prišel v Maribor, je z vsemi močmi deloval za to gledališko manifestacijo. Mogoče je pretirano reči, da brez Gombača ne bi bilo Borštnikovega srečanja, toda ta prislovica ni iz trte zvita. Branko Gombač je predlagal in izpeljal reorganizacijo in vsebinsko prenovitev nekdanjega Tedna slovenskih gledališč, trkal je na nešteta vrata lokalnih in republiških forumov, propagiral in informiral na neštetih sejah, dobesedno zbiral denar, ves čas pa skrbel za razširitev, vsebinsko poglobitev in družbeno uveljavitev Borštnikovega srečanja. Če komu, potem pripadajo zlata značka, plaketa z likom Ignacija Borštnika in Listina Borštnikovega srečanja — Branku Gombaču.

Tone Partljič

BRUNO HARTMAN

69

dobitnik zlate značke, plakete in listine BS 1980 Če bi bil doktor Bruno Hartman zgolj vsesplošni gledališčnik, celo če bi bil samo specializirani gledališčnik (le dramaturg na primer), bi bil njegov delež v našem kulturnem življenju tako bogat, da bi ne bilo treba še kaj pridodajati.

Toda doktor Hartman je posegel globoko v mnoga področja sodobnih slovenskih iskanj in prizadevanj in zagotovo mu je to še okrepilo že od mladosti h gledališču nagnjeno naravo ter razširilo in izčistilo njegovo vsestransko gledališko vedenje.

Tako velja tu omeniti njegovo tudi v člankih in razpravah izraženo prizadetost v zvezi z vsem, kar zadeva našo slovensko usodo — pa naj gre za koroški plebiscit in za avstrijsko politiko do naše manjšine na Koroškem ali za pereča vprašanja našega današnjega, predvsem kulturnega življenja, za katerega zdravje in bogatost doktor Hartman jasno in tudi ostro že desetletja suče pero. Da so ti njegovi kulturni, družbeni in politični napori združeni z izjemno vnemo za našo knjigo, za njeno zanesljivo in pregledno hrambo in najširšo uporabo ne le na univerzi, ampak tudi v šolah in med ljudstvom, ni treba posebej poudarjati.

Dovolj se je spomniti, s kakšnim ognjem jo nenehno posaja v razstavne vitrine in s kakšno skrbjo in močjo ji načrtuje novo knjižno palačo.

Vendar v tem hipu velja pokazati njegovo gledališko veljavo.

Najprej, da mu je bila zmeraj v mislih naša celotna gledališka kultura in umetnost — vštevši gledališko ljubiteljstvo — saj je vtisnil pečat svojega živo navzočega dela hišam v Celju, Ljubljani in Mariboru, s pisanjem pa odpiral vprašanja, ki zadevajo vso našo gledališko preteklost in sedanjost. S posebno zavzetostjo pa je raziskoval resnice mariborske gledališke preteklosti — mariborsko gledališče mu pomeni, kot

sam pravi, »temeljni sestavni del naše kulture« — in jih odkril toliko, da jih je za celo knjigo. (Ustanovitev mariborskega Dramatičnega društva; O zgradbah slovenskega gledališča v Mariboru; Hinko Nučič v Mariboru; Dramatik Ivan Cankar v Mariboru; Petdeset let mariborskega gledališča itd.) Vrh njegovega raziskovalnega dela pa je razprava »Celjski grofje v slovenski dramatiki«, s katero je dosegel doktorsko čast.

Bil je gledališki organizator, lektor, dramaturg, umetniški vodja, ravnatelj in upravnik in tudi ta opravila, ki jih je reševal izvirno, ustvarjalno in vestno, so ga silila k nenehnemu pisanju. Pisal je o slovenskem gledališkem jeziku in govoru (že 1958 »O slovenačkom pozorišnom jeziku«, Pozorišni život), o igralcih in režiserjih, nekdanjih in sedanjih (Jože Kovič, Žižek), pisal ocene (tudi knjig Knjižnice MGL) in poročila (gledališča v tujini, gostovanja, letna poročila o delu celjskega gledališča) in seveda vsako sezono kup tehtnih in bistrih dramaturških razčlemb, ki jih je objavljal v gledaliških listih — in tudi teh je za eno, če ne dve debeli knjigi. Lotil s e je tudi gledališke kritike, ki je spričo njegovih bogatih izkušenj izjemno pretehtana, čvrsta, pregledna pa tudi pravična — in prevajanja dramatskih del — prevedel jih je trideset — pri čemer je posebno pomembno, da so med njimi igre svetovnih, pri nas do takrat še neuprizorjenih dramatikov kot so Durrenmatt, Dorst, Arrabal, Swinarski, Beckett, Osborne, Mrožek, Vitrac . . . itd. pa tudi starejša pomembna imena kot Buchner, Feydeau, Brecht, Anouilh, Kafka in še kateri. Omeniti je treba še odličen prevod Freytagove »Tehnike drame«, ki jo je — prav tako kot omenjena dramatska dela — mogel ponašiti le človek, ki mu je gledališče v krvi in v mezincu.

Mirko Mahnič

Podelitev Borštnikovega prstana in nagrad 1980

70 Janez Jerman prejema Borštnikov prstan iz rok predsednika skupščine BS dr. Bratka Krefta.

Komisija za podelitev Borštnikovega prstana, ki s o jo sestavljali dopisni član SAZU tov. prof. Dušan Moravec, kritik in gledališki zgodovinar; tov.

Smiljan Samec, književnik, življenjepisec slovenskih igralcev in nekdanji upravnik SNG Ljubljana; nosilec Borštnikovega prstana igralec tov.

Maks Furjan, član glavne žirije BS; predsednik IO BS tov. Branko Gombač, dipl. režiser in predsednik skupščine BS tov. akademik prof. dr. Bratko Kreft, podpredsednik SAZU, so na svoji seji soglasno sklenili, da se letošnji Borštnikov prstan podeli igralcu, režiserju, pedagogu, gledališkem organizatorju in kulturno-političnem delavcu 80-letniku tovarišu profesorju IVANU JERMANU.

O brazložitev V simbol in vsebino Borštnikovega prstana ni zajeta le igralska umetnost, marveč prav tako Borštnikovo režisersko, vzgojiteljsko in organizacijsko delo, ki g a je opravil za razvoj slovenskega narodnega gledališča. Tudi ne smemo pozabiti, da je začel leta 1 882 kot amater v ljubljanski čitalnici, saj je bil po poklicu zasebni uradnik, ki so ga šele po triletnem amaterskem nastopanju poslali na Dunaj v privatno igralsko šolo. Po vrnitvi je začel organizirati prve temelje slovenskemu poklicnemu gledališču, ki mu je bil v tistih letih vse: igralec, režiser, pedagog, organizator, dramaturg in vodja. Malo je odtlej do danes v zgodovini slovenskega gledališča igralcev, ki bi v svojem življenju poleg igralstva še opravljali vsporedna dela, kakor jih je opravljal Borštnik v ljubljanskem gledališču do leta 1894, ko je odšel v Zagreb.

Eden takšnih izjemnih vsestranskih gledaliških delavcev in igralcev pa je bil v zadnjih 60-letih danes najstarejši slovenski igralec Ivan JERMAN. Zato mu za njegovo življenjsko vsestransko igralsko, režisersko, pedagoško, publicistično, kultumo-politično, gledališkoorganizatorično in ekonom skodelo, brez katerih ne more biti nobeno gledališče, vrh vsega je še eden prvih organizatorjev in režiserjev slovenskega partizanskega gledališča, podeljuje Borštnikovo srečanje 1980 BORŠTNIKOV PRSTAN. Ivan JERMAN je začel svojo gledališko pot leta 1 920 v SNG v Ljubljani. Kot nadarjenemu in inteligentnemu mlademu igralcu so takoj omogočili, d a je šel za krajši čas na igralski študij v Prago (1921), po katerem g a je angažiralo za sezoni 1 9 2 1 /2 3 mariborsko gledališče. Tu je med drugim igral glavno vlogo Ferdinanda v Schillerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen«, že čez tri tedne pa prav tako vodilno vlogo učitelja Elisa v Strindbergovi drami »Velika noč«. Kritik dnevnika »Tabor« g a je pri tej predstavi štel med tiste, ki so se posebno odlikovali in posebej pripisal, da se mladi igralec lepo razvija. V nepopolnih dveh sezonah je odigral v Mariboru 2 6 vlog v 2 5 delih. Zaradi uspehov v Mariboru g a je takoj naslednjo sezono 1 9 2 3 /2 4 povabilo vodstvo

Drame v Ljubljani, kjer je do sezone 1 9 5 8 /5 9 odigral 2 4 7 vlog v 233 delih, kakor navaja statistika v ljubljanskem gledališkem listu za sezono 1 9 5 9 /6 0 . Takrat je s priznanjem kritike ustvaril podobo porotnika št.

11 v drami »Dvanajst porotnikov«, s katero je slavil 35-letnico umetniškega dela.

Iz njegovega številnega igralskega ustvarjanja poudarja kritika kot najboljše igralske kreacije izvirno ustvarjenega Kleanta v »Tartuffu«, Filinta v »Ljudomrzniku«, glavno vlogo javnega tožilca Fouquiera — Tinvilla v istoimenski Hochwalderjevi drami, Velikega inkvizitorja v Schillerjevem »Don Carlosu«, Couchona v Shawovi »Sveti Ivani«, Saidla v Langerjevi »Konjeniški patroli« in še mnoge druge kreacije. Med njimi je tudi nekaj sedanjih karakternih komičnih ustvaritev, kakor Antifolius v »Komediji zmešnjav« in druge, v katerih je uveljavljal tisti del svoje igralske nadarjenosti, ki je nagibal v grotesno komiko. Med vrhunske njegove stvaritve štejejo spovednika dr. Silberbrandta v Krleževi drami »Gospoda Glembajevi« v Gavellovi režiji. V tej vlogi je bil tako nepresegljiv, d a jo je ponovno igral tudi v Stupčevi režiji, nadalje Pravdač v krstni predstavi »Celjskih grofov« (1932), kralj Ludvik XIV v drami »Moliere« Mihaela Bulgakova, kadet v »Malomeščanih« in llija Gregorič v »Veliki puntariji«. Ob Jermanovem Pravdaču je kritik in dramaturg dr. F. Koblar zapisal: »Res sreča, da so Pravdača dali g.

Jermanu, ki se je z inteligentno igro naravnost razživel v njem in je junaško nosil svoj ogromeh del igre« (S. 17. sept. 1932). Kritik Mrzel, ki priznava velik uspeh predstave drame Bulgakova o Molieru, označuje »sončnega kralja« v Jermanovi interpretaciji, da »z mirnim, čudovitim, a vendar mrzlim žarom sije na prizorišče Molierovega življenja . . . « (J. 28. decembra 1935). Ob 35. jubileju mu je pisatelj in upravnik SNG Juš Kozak med drugim zapisal: »Jerman je v zvesti službi gledališču in še posebej v Drami, opravil pomembno delo, k i . . . se uvršča v trajne vrednote. Kdor je od blizu opazoval Jermanovo delo, je moral priznati, da mu je uspelo le zaradi intimne zraščenosti z gledališčem.« Jerman je po svojem značaju in stilu izvirna igralska osebnost intelektualno-intuitivne smeri, ki je vsako vlogo od velike, srednje ali manjše naštudiral do vseh potankosti intelektualno-intuitivno. Zato je stilno včasih tudi nekoliko izstopal od drugih, ki so bili bolj usmerjeni v romantično-idealistično in čustveno igro. Jerman je močna intelektualno-realistična igralska darovitost Tako je dosegel še posebne uspehe ravno v vlogah, ki tudi same terjajo ta stil. V nekem smislu bi ga smeli imenovati za prvega našega igralca Brechtovskega tipa in smeri, kar je med drugirn dokazal tudi s kreacijo in masko berača Filcha v Brechtovi »Beraški operi«. Ta stil pa ima pri nas že svojega im enitnega predhodnika v izrazito intelektualnem tipu odrskega umetnika, kakor je bil ravno Ignacij Borštnik, saj je zapisal o njem sočasni kritik dr. A. Robida: »Kot igralec patosa tudi v izražanju največjega efekta ni poznal. Ostal je vedno miren, a ne teatralen« S

72 S podelitve priznanj in nagrad 1980. Dr. Bratko Kreft izroča diplomo Silvi Čušinovi, AGRFTV svojim stilom se je Jerman z najboljšimi kreacijami po moči svoje darovitosti, globoke intelektualne intuitivnosti, z varčevanjem zunanjih sredstev in z racionalno-psihološkim in logično ustvarjalnim poglabljanjem vloge močno približal stilu mojstra slovenskih igralcev.

Književnik in igralski biograf Smiljan Samec piše, da sodi Jerman kot odrski umetnik v tisto znamenito generacijo, ki je pred vojno evropeizirala naše gledališče. Dušan Moravec mu je zato v svoji najnovejši knjigi »Slovensko gledališče med obema vojnama« posvetil poseben daljši odstavek, v katerem med drugim pravi: »Med mlajšimi, vendar že zrelimi ustvarjalci si je pridobil ta čas precejšnjo veljavo Janez Jerman, poznejši vsestranski gledališki delavec, tudi organizator in pedagog«. Zaradi svojih igralsko vzgojnih sposobnosti je bil po osvoboditvi imenovan za profesorja igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V znak priznanja za svoje delo je dosegel tudi najvišjo akademsko čast, ki jo more profesor doseči: bil je izvoljen za rektorja te akademije.

Posebno poglavje njegovega udejstvovanja pa je odprla še NOB, h kateri se je s srcem in dušo priključil od vsega začetka, kakor piše S. Samec, saj je bil že pred tem naprednega mišljenja Bil je sploh eden izmed prvih slovenskih gledališčnikov — borcev. Organiziral je v gledališču ilegalno delo za OF. Z zaupnimi sodelavci je med drugim organiziral, da so gledališke delavnice delale na skrivaj potrebne stvari za partizane od čevljev tja do delov oblek. Vodil je jeseni 1 943 odhod posameznikov igralcev v partizane in odšel tudi sam tja, kjer je takoj prevzel vrsto gledališko-vodstvenih funkcij. Bil je vodja prve gledališke skupine, ki je z njo kot režiser uprizoril prvo partizansko gledališko predstavo: Klopčičevo partizansko enodejanko »Mati«. Uprizoril jo je kot slavnostno predstavo v Kočevju po nočnem »Zboru odposlancev slovenskega naroda« 4. oktobra 1943 ob pol petih zjutraj, ko je ta prvi slovenski revolucionarni parlament končal svoje zgodovinsko

zasedanje. S to predstavo je postavil Jerman prve temelje partizanskemu Slovenskemu narodnemu gledališču. Na zasedanju samem je bil Janez Jerman za svoje vsestransko gledališko in politično-kulturne zasluge, kot prvi slovenski igralec izvoljen tudi za poslanca, kar je doslej edini primer v naši gledališki zgodovini. Kljub vsemu omenjenemu bi bilo m ogoče dostaviti še marsikaj, saj je nastopal tudi v radiu in televiziji, toda če bi hoteli navesti vse, bi se pred nami dvignila visoka piramida opravljenega dela na področju igralstva, režije, pedagogike, gledališke organizacije itd. Vendar moramo omeniti vsaj še tri stvari: Jerman je bil zaradi svojih izrednih organizacijskih sposobnosti prvi upravnik slavnega pevskega zbora Jugoslovanske ljudske armade »Srečko Kosovel«, katerega sta skupaj z dirigentom Simonitijem vodila na zelo uspešno umetniško in političnopropagandno turnejo po Franciji, Švici, Bolgariji in Češkoslovaški. Bil je tudi ravnatelj prvega slovenskega celovečernega in še zmeraj najboljšega partizanskega filma »Na svoji zemlji«. Jerman publicist je objavil tudi dve pomembni knjigi: »Slovenski dramski igralci med drugo svetovno vojno« in knjigo »Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel«, ki bosta ostali trajno ispričilo teh časov in prizadevanj.

Po pregledu in pretehtanju tako razvejanega Jermanovega umetniško ustvarjalnega, organizacijsko in kultumo-političnega d elaje komisija soglasno spoznala, da si je IVAN JERM AN Borštnikov prstan res tudi vsestransko zaslužil.

Za komisijo: akad. prof. dr. Bratko K re ft I. r.

74

Poročilo strokovne žirije BS 80 STROKOVNA ŽIRIJA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1 980 v sestavi: Maks FURJAN — predsednik in člani Aleš BERGER Vlasta HEGEDUŠIČ Janez KARLIN Lojze SM ASEK ugotavlja visoko kakovostno raven letošnjega Borštnikovega srečanja in podeljuje naslednje nagrade: Diplomo Borštnikovega srečanja in denarno nagrado igralcu Janezu BERMEŽU za vlogo Poljanca v drami Ivana Cankarja LEPA VIDA v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.

Diplomo Borštnikovega srečanja in denarno nagrado igralki Štefki DROLC za vlogo Neže v drami Daneta Zajca VORANC v izvedbi Drame SNG Ljubljana Diplomo Borštnikovega srečanja in denarno nagrado igralcu Janezu HOČEVARJU za vlogo Millerja v drami Friedricha Schillerja SPLETKA IN LJUBEZEN v izvedbi M estnega gledališča ljubljanskega.

Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za režijo je žirija z večino glasov dodelila Dušanu JOVANOVIČU za predstavo Friedricha Schillerja SPLETKA IN LJUBEZEN v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.

Diplomo Borštnikovega srečanja in denarno nagrado za kostumografijo prejme Alenka BARTL za kostumografijo v groteski Toneta Čufarja ŠČURKI v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za scenografijo prejme Meta HOČEVAR za scenografijo v predstavi drame Daneta Zajca VORANC v izvedbi Drame SNG Ljubljana Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za najboljšo predstavo v celoti prejme DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJAN A za uprizoritev drame VORANC Daneta Zajca.

Borštnikove diplome prejmejo: Bogdana BRATUŽ za vlogo Marthe v predstavi drame Edwarda Albeeja KDO SE BOJI WIRGINIJE W OOLF? v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Aleš JAN za režijo groteske Toneta Čufarja ŠČURKI v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Janez STARINA za vlogo Dioniza v Cankarjevi drami LEPA VIDA v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Borštnikovo diplomo z miniaturno plastiko Otona Župančiča za najboljši jezik v predstavi prejme DRAMA SNG LJU BLJA N A za izvedbo VORANCA Daneta Zajca.

Borštnikovo diplomo posamezniku za najbolj dognani odrski jezik prejme Dare VALIČ za vlogo Jerneja v isti predstavi.

Borštnikovo diplomo in denarno nagrado RTV Ljubljana za mladega igralca prejme Silva ČUŠIN za vlogo Babice-Evice v uprizoritvi ŽABE Gregorja Strniše v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film, televizijo Ljubljana.

Nagrado za najboljši likovni dosežek v predstavi — podeljujejo Društvo oblikovalcev Slovenije, prejme SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE za celotno likovno podobo predstave Petra Hacksa ŠUHU IN LETEČA PRINCEZA. Maribor, 29. 10. 1980 Člani strokovne žirije BS 80: Maks FURJAN, predsednik I. r.

Aleš BERGER I. r.

Vlasta HEGEDUŠIČ I. r.

Janez KARLIN I. r.

Lojze SM ASEK I. r.

ŽIRIJA OBČINSTVA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1980 v sestavi: Vesna KINCL-SM AKA — predsednica Tine VARL — član Tomaž PANDUR — član je

sklenila:

da podeli nagrado občinstva — umetniško sliko Janeza Rotmana — Poldetu BIBIČU za vlogo Voranca v istoimenski drami Daneta Zajca v izvedbi Drame SNG Ljubljana.

Maribor, 29 . 10. 1980 Člani žirije občinstva: Vesna KINCL-SM AKA, predsednica I. r.

Tine VARL I. r.

Tomaž PANDUR I. r.

Predsednik skupščine občine Maribor inž. Rafael Razpet je v letu 1980 sprejel nosilce Borštnikovih prstanov Maksa Furijana, Ančko Levarjevo, Slavka Jana in Vido Juvanovo in jim izročil monografijo Maribora.

76

Branko Gombač, Maks Furijan, Ančka Levar, Slavko Jan, Vida Juvan, Rado Nakrst in dr. Bruno Hartman na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine

77

Teatrolog in gledališki zgodovinar dr. Dušan Moravec v družbi z nosilci Borštnikovega prstana Slavkom Janom, Maksom Furijanom in Radom Nakrstom.

78

Teatrologi France Vurnik, Vasja Predan, Sead FetahagiÄ?, dr.

Bratko Kreft in Emil Frelih v prijateljskem pogovoru.

79

80

Borštnik-Treffen 1981 Die 16. B e g e g n u n g de r slo w e n isch e n S chauspie lbu hnen in M aribor Das B o rš tn ik -T re ffe n ist das groBte slo w e n isch e T heaterfestival. M it d e r besten Inszenierung der ve rg ange n e n S aison n ehm en daran alle slow en ischen T h e a te r Teil. Das sind: die S c h a u sp ie lb iih n e des S low e n isch e n N a tio n a lth e a te rs in Ljubljana, die S ch a u sp ie lb iih n e des S lo w e n isch e n N a tio naltheaters in Maribor, das S ta d tis c h e T h e a te r von Ljubljana, das S lo w e n isch e V o lk s th e a te r aus Celje, das S tan dig e slow e nische T h e a te r in Triest, das J u g e n d th e a te r aus Ljubljana, das E x p e rim e n te d T h eater G LE J aus Ljubljana, die S c h a u s p ie lb iih n e von P rim orsko und die A ka d e m ie fu r T heater, R undfunk, Film und F ernsehen aus Ljubljana. D iese T h e a te r bew erben sich in einer edlen s c h o p fe ris c h e n K ra fte p ru fu n g um die B o rš tn ik -D ip lo m e und -P reise.

AuBer K o nkurrenz tre te n dazu no ch a u f die beste Inszenierung vom zentralen ju g o s la w is c h e n T heaterfestival S terijino Pozorje, das in N ovi Sad abgeh alte n w ird, und die b e ste slo w e n isch e A m a teu rgruppe . A u f dem T re ffe n e rh a lt der

Med Borštnikovim srečanjem so na ulicah »igrali« člani študentskega gledališča iz Ljubljane Pred razpadom. verd ie n stvo llste slo w e n isch e T h e a te rs c h a u s p ie le r den B o rštn ik-R in g . Diplom e, Preise, d e r Ring und das T re ffe n sind nach Ignacij B o rš tn ik ( 1 8 5 8 — 1 9 1 9 ), dem B e g riin d e r des slo w e n isch e n T h e a te rs und S ch a u sp ie le rtu m s benannt. D en B o rš tn ik -R in g als die h o ch ste slo w e n isch e T h e a te r-a u sze ich n u n g erhielten bisher Elvira Kraljeva, V la d im ir S krbinšek, A rnold Tovornik, M ira Danilova, S lavko Jan, A n č k a Levar, V ida Juvan, R ado N akrst, M aks Furijan, Sava S ever und Janez Jerm an. Das B o rš tn ik -T re ffe n hat seinen Sitz in Maribor, do ch gastie re n da T h e a te r m it ihren V o rste llu ng e n auch im H in te rla n d von M aribor in zahlerichen O rtsch a fte n an d e r n ordlichen Grenze.

A b e n d s la u ft ein S on d e rp ro g ra m m von M onodram en o der K a m m e ra u ftritte n im H o te l Orel, die slo w e n isch e n S ch a u sp ie le r tre te n zu d ie s e rZ e it in S ch u le n und K in d e rga rte n auf. In d e r A u la des S lo w e n isch e n N a tio n a l-th e a te rs g ib t es A u s s te llu n g e n aus dem Leben und W e rk s lo w e n is c h e rT h e a te r-k iin s tle r.

Das B o rš tn ik -T re ffe n ist d e m nach n ic h t nur e ine Revue d e r H o c h s te n s lo w e n isch e n T h e a te rle is tu n g e n e in e r Saison, sondern es ist auch eine b re ite k u ltu rp o litisch e M anifestation, o h n e die man sich das slo w e n isch e T he a te rle b e n nich m e h r vorstellen kann.

82

Borštnik Meeting 1981 The 16th m eeting o f Slovenian drama theatres in Maribor — called the Borštnik M eeting — is the reatest theatre festival o f Slovenia. Every theatre in lovenia contributes its best performance o f the past season. The theatres taking part in this contest are the Drama o f the Slovenian National Theatre in Ljubljana, the Drama o f the Slovenian National Theatre in Maribor, the Town Theatre o f Ljubljana, the Slovenian National Theatre Celje, the Permanent Slovenian Theatre Trieste, the Theatre for Youth in Ljubljana, the Experimental Theatre »Glej« (Look), the Littoral Drama Theatre Nova Gorica and the Academ y for Theatre, Radio, Film und Television in Ljubljana. They all enter into a noble creative contest to win the Borštnik diplomas and awards. The best performance o f the central Yugoslav theatre festival »Sterijino pozorje« in Novi Sad and the best Slovenian amatuer group are appearing outside the contest. A t the Meeting, the m ost deserving Slovenia actor receives the ring o f Borštnik.

Diplomas, awards, ring and the m eeting itself are named after Ignacij Borštnik (1 8 5 8 — 1919), the founder o f Slovenian theatre and histrionic arts. The ring of Borštnik, this highest theatre a ckn o w le d g e m e n t received by now Elvira Kraljeva, Vladim ir Skrbinšek, Arnold Tovornik, Mira Danilova, Slavko Jan, A nčka Levar, Vida Juvan, Rado Nakrst, Sava Sever and Janez Jerman.

The M eeting is seated in Maribor. The theatres are also giving guests performances outside Maribor at numerous places along the northern border. In the evenings, special programme o f monodramas or cham ber plays is on at the hotel Orel. During this time, the actors are appearing at schools and kindergartens.

In the foyer o f the Slovenian National Theatre are exhibitions dedicated to the life and w ork o f Slovenian artists.

So the Borštnik M eeting is not only a review o f the best theatre achievements of one season in Slovenia, but also a wide culture political manifestation w ithout which we could not imagine the Slovenian theatre life any more.

83

BCTPE4A BOPUJTHMKA 1981 1 6 . BCTpena c/ioBeHCKHx TeaipoB apaMbi b

r. M apnbope

MecTax no HaweM ceBepHon rpaHMue. n o BenepaM 6 biBaeT ocobeHHan nporpaMMa

B cT p e n a bopuJTHMKa HBnneTcn caM biM KpynHbiM n p a 3 flH M K O M o^oB eH C K oro T e a T p a .

MOHOflpaM m/im KaMepHbix BbicTynneHMki b rocTMHHHue »One/i«; b t o w e Bper/m o/ioBeHCKne

Ha 3T0 H BCTpeMM ynacTByKDT c caMbiM JiymuMM npeflCTaB^eHkieM npow /ioro ce30H a Bee

apTHCTbi BbicTynatOT no LUKO/iaM m aeTCHMM ca/iaM. B 4>oae HapoflHoro C/ioBeHCKoro TeaTpa ČbIBatOT BblCTaBKM, nOKa3blBatOLUHe WM3Hb M TBOpeHMfl C/lOBeHCKMX TeaTpa/lbHbIX XyflOWHMKOB. BcTpena BopuJTHMKa tbkmm o6 pa30H He A B /lR e T C H J1MLU OCMOTpOM CaMbIX BblCOKM X flOCTHWeHHM C/lOBeHCKMX TeaTpOB B OflHOM ce30He, OHa TaKme WMpoKan Ky/ibTypHan

c^oBeHCKkie Teaipbi, n to : flparvta c/ioBeHCKoro

HapoflHoro TeaTpa b fliobjiflH e, f l p a M a C /io B e H C K o r o H a p o f l H o r o T e a T p a

b M apn6ope, TopoflCKoPi TeaTp r. fltob/ifiHbi, C/ioBeHCKMM Hapo/iHbm TeaTp b LJe/ibe, C/ioBeHCKMM TeaTp b r. TpkiecTe, TeaTp Mo/ioaomn b J"lK)6 nfiHe, 3 KcnepMMeHTa^bHbiM TeaTp »HieM« b Jliob/iaflHe, ripMMopcKMH apaivicKMH TeaTp m AKaaeMnn TeaTpa, paflkio, <t>mibMa, Te/ieBMfleHMH b Jlfob/iH He. B e e 3 th TeaTpbi

copeBHyiOTcn m 6/iaropoflHO noflBepraiOT McribiTaHMK) cbom CM/ibi c p a w a n c b 3a flkinnoM bi m Harpaflbi E opurm H K a. BHe KOHKypemiMM BbicTynaK)T c a M o e ziymuee npe^CTaB/ieHHe c u e m p a /ib H o ro to ro cn a B C K o ro TeaTpanbHoro <}>ecTMBajia »CTepM MHOTlo3opbe« m caMbiPi nymukiM c/iOBeHCKMM /uobkiTe/ibcKMM TeaTp. Ha BCTpe^e no/iynaeT caMbiM JiymuMM CnOBeHCHHki aKTep KO/lbUO BopuuTHMKa. flnn/ioM bi, Harpaflbi, Ko/ibuo m BCTpena Ha3blBaK)TCR nO klrHaUMHD BopiilTHMKy (1 8 5 8 -1 9 1 9 ro aa), ocHOBono/iowHMKy C/ioBeHCKoro TeaTpa. Ko/ibyo BopuiTHMKa fiB/ifleTcn caMbiM

BblCOKMM C/lOBeHCKMM npM3HaHMeM, KOTOpOe a o cmx nop noJiyHM/iM 3 /iB n p a Kpan, BjiaflMMMp CKpbMHLUeK, ApHOJlfl TOBOPHMK, Mkipa flaHM/l, C/iaBKo Rh, AH4Ka JieBap, Bkifla JyBaH,

Paflo HaKpcT, Manc <$ypnjaH, CaBa CeBep m JaHe3 JepMaH. B cT p ena BopuJTHkwa HaxoflMTCH b M a p u č o p e , ho TeaTpbi npoBO flflT ra c T p o /in Tanwe n b oKpecTHocTflx M a p n 6 o p a , m bo M Horux

n o /iM T M M e c K a o M a H M (J > e c T a u M fl,

6e3 k o to p o m M bi

MomeM c e 6 e 6o/ibiue npe^CTaBMTb cjioBeHCKoro TeaTpa. He

w m 3hm

Rado Nakrst

86

Baron v Na dnu Maksima Gorkega 1 9 4 0/4 1

Obrazložitev, s katero je Glavni odbor Borštnikovega srečanja 1 9 7 6 podelil Radu Nakrstu Borštnikov prstan, vsebuje morda majhno pomanjkljivost. Nanaša se namreč »samo« na celoto ustvarjalnega dela in na zasluge, ki si jih je nagrajenec pridobil z vso svojo dejavnostjo na odrskih deskah od še negotovih mariborskih početkov pa do upokojitve. Vsaj po mojem pa bi se morala nanašati predvsem na njegove posamezne odrske kreacije, to je na čisto umetniško kakovost njegovih odrskih nastopov ali, drugače povedano, na ustvarjalno bistvo njegove izredne igralske intuicije in gledališke kulture.

Dobro se zavedam, da bi bilo to v vsakršnem praktičnem okviru skoraj nemogoče. Rad pa bi se vseeno malce pomudil ob misli, da bi nekateri igralci morali imeti pravico do Borštnikovega prstana tudi, če bi jim ne bilo dano posvetiti gledališki umetnosti celih petdeset let in bi morali zapustiti oder življenja pred upokojitvijo.

V Nakrstovem primeru menim, da bi si lahko zaslužil Borštnikov prstan že samo zaradi interpretacije Leona Glembaja, H enrika IV., Bonifacija VIII. ali Srečka Dolinarja. V teh in v še številnih drugih podobnih vlogah je namreč N akrst dosegel ne samo slovenske, marveč tudi evropske interpretacijske vrhunce, ki se ne dajo časovno ali stilno opredeliti ali omejiti in nimajo nobene neposredne zveze z igralčevo starostjo in zgodovinskim ter družbenim okvirom. Gre za enkratne, neponovljive storitve, ki so izven obm očja razuma in visijo na nebu igralske umetnosti kot nepremične in nedosegljive zvezde, po katerih se, žal, nihče ne more ravnati, ker kažejo le eno sm er — sm er velike umetnosti, do katere se vsak um etnik lahko dokoplje le s pomočjo lastne osebnosti in lastnega genija.

Ljubše mi je torej misliti, d a je Rado Nakrst prejel visoko priznanje bolj zaradi svojih posameznih odrskih stvaritev kot pa zaradi svojega življenskega dela, pa čeprav se v njem izjemno združujejo vsi elementi, ki lahko vplivajo na podelitev Borštnikovega prstana.

Toda v čem je pravzaprav velika skrivnost Nakrstove igralske umetnosti?

Po mojem predvsem v tem, da nas skoraj vse njegove odrske kreacije spominjajo na arhitekturo ali kiparstvo.

Kadar govorimo o umetnosti kakega igralca, se namreč večkrat poslužujemo primerjav z drugimi umetnostm i in rečemo na primer, da nas strastna interpretacija mlade igralke spominja na romantično glasbo ali da nas mehki toni določenega igralca spominjajo na pastelne ban/e kakega francoskega impresionista ali pa na nežne odtenke kakega novorealističnega akvarela. Toda redkokdaj nas kaka odrska interpretacija spominja na arhitekturo ali na kiparstvo tako kot v Nakrstovem primeru. To pomeni, da gre pri njegovi umetnosti za nekaj izrednega. Za nekaj, kar se ne da zaznati le z občutki, kakor v primeru glasbe, ali z razpoloženjem preko vizualne percepcije, kakor v primeru slike, ampak za nekaj, kar je treba dojeti v vseh treh dimenzijah konkretnega prostora, v katerih se pojavljata arhitektura in kiparstvo. In na arhitekturo ali kiparstvo so se ob Nakrstovih interpretacijah morali sklicevati že njegovi prvi recenzenti. Samo nekaj primerov. »Rado Nakrst brachte in seiner Rolle so viel an feinster gestalterischer Dynamik auf, sein Ringen um G ott wurde so w uchtigplastisch zum Ausdruck gebracht, dass man erst an dieser Rolle so richtig erkannte, welche Kraft der Charekterdarstellung in ihm innenwohnt« (Nepodpisani recenzent m ariborskega časopisa). »Kot iz brona izklesan je bil Rada N akrsta brat Lorenzo, poln šeaave modrosti in človeške privlačnosti« (Vladimir Bartol). »Nakrst je Mata pogodil. Izklesal g a je v c e lo ti. . . « (Jože Pahor). Drugi kritiki pa govorijo kasneje o njegovem »monumentalnem slogu«, o »natančni zgradbi« in o »plastičnosti« njegovih likov.

In res se nam Rado N akrst vtisne v spomin najprej kot »kip« ali »spomenik«, kot Donatellov David ali Rodinov Mislec. Njegove odrske kreacije presegajo torej meje nejasnega, iracionalnega občutka in trenutne emocije.

Pretresejo nas z nasilnostjo otipljivega predmeta, ki nas napade z vso svojo fizično prisotnostjo in nas gane s svojimi poetičnim i oblikami, izhajajočimi iz univerzalne duše, ki diha v vseh vrhunskih dosežkih upodabljajočih umetnosti.

88

Horac v Molierovi Šoli za žene. 1 9 4 1 /4 2

Ta tridim enzionalnost Nakrstovih odrskih kreacij je nedvomno najizrazitejša poteza njegove umetnosti in, rekel bi, tudi odrske um etnosti nasploh. Tvegal bi celo trditev, da se gledališki igralec tem bolj bliža popolnosti, čim bolj mu uspe s kretnjami in besedo napolniti ves odrski prostor in zaživeti v vseh treh njegovih dimenzijah.

Samo pod tem pogojem je namreč lahko na odru »človek sredi dogajanja« ali »človek v svetu«, kakršnega si je zamislil avtor in kakršen se lahko za vedno vtisne v naš spomin.

Prav gotovo gre pri Nakrstu za izredno veliko mero naravnega nagnjenja k odrski umetnosti. Za tako veliko, da skoraj ne moremo več govoriti zgolj o talentu, marveč o zelo posrečeni simbiozi med človekom in igralcem, to je o nekakšni idealni identifikaciji odrskega um etnika z vsemi možnimi kombinacijami človekove duše v določeni zgodovinski stvarnosti. Zato se Nakrst nikoli ni mogel opredeliti za kak poseben »žanr« ali »tip«. Pravilno je smatral svoje telo za glasbilo, na katero lahko igramo vse. Od Straussa do Mozarta in od ljudske popevke do rafiniranega kom ornega koncerta. In prav tako pravilno je smatral, da mora svoje izredno popolno glasbilo obvladati do potankosti, če hoče izstopati iz množice tistih, ki sicer razpolagajo z odličnimi glasbili, a jih ne znajo igrati, kot je treba.

Iz te ga razloga je N akrst že na začetku svoje umetniške poti skrbel predvsem za to, da izpopolni svoje tehnično znanje s čim številnejšimi izkušnjami. Toda pri tem je skrbno pazil, da ne zapade v teorijo, ki je vsakemu ustvarjalcu v resnici škodljiva, ker operira z abstraktnimi, izključno umskimi elementi, medtem ko je prava um etnost neizbežno le življenje, to se pravi iracionalnost, ki se rada oblači v racionalne obleke samo zato, ker se ne zaveda, d a je gola še najlepša.

Svoje izkušnje je N akrst tako črpal neposredno iz življenja v skladu z Apulejevim rekom »Ars aemula naturae« in osredotočil vso svojo pozornost v opazovanje ljudi in njihovega vedenja. Sam sem imel priložnost ugotoviti, s kakšno natančnostjo je zabeležil vsako mojo kretnjo in vsako mojo besedo, ko sva se prvič srečala pred kakimi petindvajsetimi leti. In vse si je tako dobro

zapomnil, da mi je m nogo let kasneje med pogovorom po neki premieri znal točno povedati, kako sem tedaj sedel, kakšno obleko sem nosil, kaj sem rekel in kakšna se mu je zdela razlika med besedami, ki sem jih izgovoril, in mislimi, ki naj bi se po njegovem za njimi skrivale.

O čitno me je tako dobro proučil, da bi kasneje v vsakem trenutku lahko takorekoč skočil v mojo kožo in se po potrebi lahko vedel točno tako kot jaz.

Ta dogodek me je presenetil, kot lahko presenetijo samo parapsihološki pojavi, ki jim človek z golim razumom ne more priti do živega. Razume se, da sem postal zelo pozoren na to izjemno posebnost njegove človeške narave in ugotoviti sem mogel, da se je poslužuje ob slehernem stiku z ljudmi, pa naj je šlo za navadnega, neizrazitega »človeka s ceste« ali pa za pom em bne osebnosti izjavnega življenja. V Nakrstovih očeh je torej vsak človek zanimiv, saj so prav v vsakem človeku vsaj nekatere značilnosti, ki so vredne, da jih odrski um etnik pozna, če se resnično hoče poglobiti v svoje vloge in iz njih izvleči tudi najbolj skrite duševne in duhovne prvine. In v tesni zvezi s tem aspektom njegove osebnosti je najbrž tudi velika ljubezen, ki jo je Rado Nakrst vedno gojil, in še goji, do potovanj, to se pravi do odkrivanja novih ljudi, pogojenih v drugačnih kulturah in civilizacijah. Res je, da so človeški tipi pod vsakršnim nebom vezani na določene in že v klasičnem gledališkem svetu odkrite in točno izdelane eksistenčne sheme. Toda prav tako res je tudi, da se vsak osnovni človeški tip pojavi v drugačni luči pod drugačnimi kulturnimi in civilizacijskimi pogoji. Srednjeveški mediteranski skopuh se na primer precej razlikuje od sodobnega, denimo, ruskega skopuha. O bjekt skopuštva se namreč nujno mora prilagoditi zgodovinskemu in družbenemu trenutku, kar neizbežno ustvari vedno nove odnose med skopuhom in svetom, v katerem živi, in vedno drugačne vsaj zunanje manifestacije, s katerimi se ti odnosi konkretizirajo. Zato se tudi igralsko Goldonijev skopuh »mora« razlikovati od Molierovega, Shakespearovega ali Držičevega, da sploh ne govorim o o kitajskih, indijskih, afriških ali ameriških skopuhih.

90

Leone v Gospodi Glembajevi M. Krleže. 1 9 5 1 /5 2

Tega kulturno-psihološkega dejstva se je N akrst dobro zavedal že v svojih mariborskih početkih in najbrž nisem daleč od resnice, če trdim, d a je »plastičnost« Nakrstovih odrskih kreacij v glavnem pripisati prav tej posebnosti njegove človeške in igralske narave. Prepričan sem namreč, d a je »tridimenzionalnost« v odrski umetnosti odvisna od kulturne in psihološke nadgradnje, ki jo igralec zna ustvariti že ob osnovnem konceptu lika, ki ga mora interpretirati. In da to Rado N akrst zna, nam pričajo ne samo vse njegove karakterne vloge, marveč tudi njegovi številni nastopi kot ljubimec ali junak in celo njegove izjemne kreacije v »gledališču absurda« in še posebno v Ionescovih in Beckettovih delih. Zelo pravilno je zato trdil Ovidij »Ars est celare artem«, kar dosežemo, k o t to dela Nakrst, tako, da »naravno« posnemamo naravo ali v našem primeru, da »naravno« posnemamo resnične tipe iz življenja, to se pravi, da jih moramo posnemati, ne da bi pri tem skušali ugotoviti, kateri je psihološki skupni imenovalec, k ijih postavlja v določene kategorije, saj takega skupnega imenovalca v življenju praktično ni in se ljudje, ki jih iz površne lagodnosti uvrščamo v neko kategorijo, v resnici medseboj silno razlikujejo in razlikujejo se predvsem po tistih skoraj nevidnih podrobnostih v zunanjih manifestacijah svojega značaja, na katere je Rado Nakrst vedno zelo pozoren. In naj v tej zvezi omenim še to, da se N akrst v odrskem podajanju teh podrobnosti poslužuje predvsem vseh možnih modulacij svojega čudovitega glasu, ne pa »gestikuliranja«, v katero se prepogosto zatekajo površni igralci, da bi zdiferencirali svoje nastope pred domačim občinstvom in se tako izognili bolečemu očitku, da so monotoni in kajpada dolgočasni.

Nakrst je že sredi svoje umetniške poti dosegel popolnost, ki jo predpisuje pravkar citirani Ovidijev rek in ki se odraža v rafinirani neposrednosti njegove umetnosti. Odločno torej zavrača »komedijanstvo« kot vulgarno in ceneno sredstvo za uveljavljanje in osredotoča vso svojo pozornost v skrivnostne odnose med značajem in glasom, preko katerega se značaj pojavlja, v prepričanju, d a je glas najznačilnejša prvina med vsemi komponentami človekove osebnosti in da se

zato samo preko proučevanja odnosov med človekovim značajem in njegovim glasom lahko dokopljem o do najbolj skritih kotičkov duše. In vse to mimo, kot sem že dejal, skoraj vedno nepotrebnega psihologiziranja, ki čedalje bolj obremenjuje sodobno igralsko um etnost in jo usmerja v zelo nevarno in v poetičnem pogledu neveljavno močvirje psihopatije. »Plastičnost« Nakrstovih kreacij izhaja torej iz poglabljanja v »celoto« lika, ne pa iz poudarjanja tega ali onega aspekta njegove duševnosti. Zato njegove interpretacije niso nikoli pristranske, preračunane ali fanatično enostranske. Ker se zgledujejo po življenju, ne morejo biti in niso ,umetne' in se vnaprej odpovedujejo na prvi pogled morda prijetnim, a v resnici cenenim učinkom, ki jih ,narejenost’ nalašč poudarja »pour epater les bourgeois«.

V tem pogledu je Rado Nakrst idealen interpret avtorjevega hotenja in avtorjevi misli. Rekel bi celo, da nam njegove interpretacije lahko služijo kot zanesljivo preverjanje avtorjeve umetniške in ustvarjalne moči. Če mu uspejo, pomeni, da so tudi avtorju uspele. Če pa mu ne uspejo, pomeni, d a je krivda na samem avtorju, ki ni znal vdahniti v lik dovolj življenjske vsebine in zadostne poetične sile.

Imam tu pred očmi skoraj vse recenzije del, v katerih je nastopil Rado Nakrst. Napisali s o jih skoraj vsi najvidnejši slovenski in tudi tuji gledališki kritiki, ki so se v teh zadnjih petdesetih letih zvrstili na kulturnih straneh slovenskih, hrvaških, srbskih, makedonskih, nemških in italijanskih časopisov. Lahko zato trdim, da vsi posredno ali neposredno potrjujejo mojo misel, pa čeprav ne izhajajo iz m ojega izhodišča. Najšibkejše Nakrstove kreacije so bile brez izjeme v vlogah, ki so avtorjem besedil tudi samo delno spodletele. Za Nakrsta, morda bolj kot za katerega koli drugega slovenskega igralca, velja zato paradoksno, a kljub temu zelo resnično pravilo, da vloga naredi igralca, ne pa obratno.

Dejal sem, d a je Nakrst že od vsega početka imel tak odnos do vlog, ker je že v njegovem značaju elem ent ostrega opazovanja ljudi in njihovih usod, kakršne se razodevajo iz vsakdanjega vedenja sredi sveta, v katerem

92

Zlodej v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. 1 9 5 3 /5 4

živijo. Vendar sem vseeno prepričan, da bi njegova um etnost ubrala drugačne poti, če bi se iz Maribora ne preselil najprej v Ljubljano in potem dokončno v Trst, kjer je dozorel v velikega igralca ne samo slovenskega in jugoslovanskega formata, tem več tudi evropskega, pa čeprav so se njegovi nastopi omejili le na jugoslovansko ozemlje in delno na italijansko in avstrijsko. Videli so ga namreč m nogi zelo ugledni italijanski gledališčniki in kulturniki in vsi so se navdušeno izrazili o njem.

Spominjam se, da mi je Ignazio Silone, ki je bil prisoten na premieri svoje »Prigode ubogega kristjana«, zašepetal v uho med predstavo: »Ta Nakrst, ki igra m ojega Bonifacija, je res velik igralec. Eden največjih, ki sem jih kdaj videl.« Prav gotovo je stik z m editeranskim kulturnim obm očjem pospešil um etniško zorenje v Nakrstu in ga usmeril v klasične, to se pravi univerzalne in hkrati skrivnostne okvire zlatega sorazmerja. Dokopal se je tako do čuta za pravilno mero, ki je pogoj za vsako pravo um etnost in kajpada tudi za gledališko.

Ni mi znano, kako in kdaj je Rado Nakrst začel vsrkavati vase ta klasični princip idealnih proporcij. Dejstvo pa je, da se že v prvih letih po njegovem povratku v rojstni Trst, vedno bolj pogostom a pojavljajo recenzije, ki posredno izpričujejo ta njegov novi odnos do klasične interpretacije. Naj navedem vsaj najznačilnejše. »Njegov Leone je izvabil iz sebe tone in odtenke, ki jih še nismo v taki meri srečali pri njem. Njegov Leone je bil obenem salonsko uglajen in človeško sproščen, njegova retorika, njegova dialektika sta učinkovali z intenzivno sugestivnostjo. Vsaka beseda, vsak obrat, vsaka kretnja so Dili pri njem naravni, pristni, um etniško logični. Bil je istočasno duhovit rezoner, družbeno superioren kozer, močno dramatično razgiban dialektik, čustveno neuravnovešen nevrastenik in končno živčno razrvan dopolnjevalec usode Glembajevih. Njegov tako v sebi razdvojen lik je bil kot celota krasno umetniško zaključen« (VI. Bartol). »Iz njegove igre je dihalo opogumljajoče in prepričujoče navdušenje, ki s e je dvignilo v m om entu aretacije do povsem verjetnega patosa« (J. Koren) »Njegovega prijatelja Kočkarjevaje

igral Rado N akrst z razigranostjo in temperamentom , v katerima si komaj zasledil ostro discipliniranost in obvladanost, ki je značilna za te ga m očnega karakternega igralca.* (VI. Bartol). »Nakrstov Leone Glembaj doživljaj je, koji se teško zaboravlja. Čitava Nakrstova postava lika, vanjske karakterizacije, duboko urojavanje i uživljanje v lik, profinjen osječaj za sve dramske akcente, sve se to skupilo v jedno, da bi pred nama neobično sugestivno oživio posve plastičan lik, koji je živio svakim nervom, dominirao scenom, tekstom i idejom drame. Nikakvog pretjerivanja ni suvišnog naglašavanja nije bilo u njegovoj igri« (G. Senečič). »Ko ga gledaš, čutiš, da čuti v sebi nalogo, ki jo mora opraviti.

Nič ni tendenčen, nič sm ešno naiven, tak je in to, kar čuti, hoče uresničiti« (J. Peterlin). »Njegova kreacija je bila med najbolj dovršenimi in harmoničnimi te predstave« (VI. Bartol). »Rado Nakrst je bil imeniten starček, ki se razživi do izredno otipljive p la s tič n o s ti...« (L. Smasek). »Posebno pažnjo zasluži Rado Nakrst kot Zlodej, ki je s svojo zadržano in umirjeno igro vnesel nekaj novega elem enta v to vlogo« (B. Grabnar). »Igro Rada N a krsta je bilo občutiti kot popolnom a naravno, prepričljivo, njegova um irjenost je grozotnost stopnjevala« (I. Savli). »Značilno za njegovo ustvarjanje je gradnja dram skega značaja po kosih, nato strnitev v enovit organizem, ki ga vse skozi budno, a nenasilno kontrolira intelekt« (VI. Bartol).

Vodilna misel vseh teh sodb in še drugih, ki smo jih tu opustili, da bi ne dolgočasili bralca s ponavljanjem, se nedvomno sklicuje na čut za mero, ki je postala najdragocenejša poteza Nakrstove umetnosti po vrnitvi v Trst. In ta čut za pravilno, to je klasično mero, je Rado N akrst po mojem dobil ob srečanju z mediteranskim svetom.

Dobro se zavedam, da za to svojo trditev nimam otipljivih dokazov. N akrst bi lahko ubral to svojo izrazito umetniško pot tudi, če bi ostal, recimo, v Mariboru ali Ljubljani, kajti ču t za pravilno mero bi mu lahko bil prirojen. Vendar vztrajam pri svoji trditvi. In vztrajam ne samo zaradi tega, ker imam dobro v spominu Goetheja in njegovo »Potovanje po Italiji«, v katerem se veliki nemški pesnik

94

Volpone v istoimenski drami B. Johnsona. 1 9 5 4 /5 5

večkrat dotika vprašanja odnosov med germansko, rom antično kulturo in mediteransko, marveč in morda še posebno zaradi tega, ker sem v skoraj tridesetih letih opazovanja m ogel ugotoviti, da je stik z mediteranskim svetom pozitivno deloval na vse gledališke igralce, ki so se iz notranjosti Slovenije preselili v Trst. Po drugi strani sem m ogel ugotoviti, da mnogim srednjeevropskim gledališkim igralcem, ki tudi samo kot kulturno izkušnjo odklanjajo katerikoli stik s klasičnim mediteranskim svetom, manjka prav čut za pravilno mero, da bi postali ,univerzalni' igralci, to je igralci, ki bi jih občinstvo lahko navdušeno sprejelo pod katerimkoli nebom.

S tem nočem seveda reči, da ne more biti velikega igralca če se vsaj enkrat ni okopal v mediteranskem morju ali prebral vsaj nekaj grških ali latinskih klasikov.

Tudi rahlo pretiravanje v eno samo sm er dopušča pretresljive um etniške kreacije, kot nam lahko priča vsa nem ška romantika. Na ožjem igralskem področju nam na primer lahko daje velike interprete demonskih, hladno rezonerskih ali pa tudi specializirano karakternih vlog. Ne more pa nam dati »univerzalnega« igralca, to se pravi igralca, ki je lahko kos vsaki vlogi, ker s e je dokopal do »celotnega« človeka, ne pa samo do enega aspekta njegovega telesnega in duševnega pojava.

In tak je nedvom no Rado Nakrst. Pri študiju vlog se po vrnitvi v rojstno m esto ni zadovoljil več z analizo najznačilnejše poteze njemu zaupanega lika Skušal je rajši prodreti v skriti duševni mehanizem celotne njegove osebnosti in določiti pravilna sorazmerja med vsemi kom ponentam i njegovega človeškega pojava. Na ta način je vedno m ogel ujeti pravilno ravnovesje med dušo in telesom svojega lika in ga podati ne kot lutko, ki nujno stilizira svoje občutke, kadar jih posreduje občinstvu, marveč kot človeka, ki je tem bolj popoln, čim manj je racionalen in tem bolj vzbuja v nas sočutje, čim bolj je podoben nam, ki sedimo v dvorani in ki se zaman trudimo, da bi razumeli sami sebe.

Zavestno ali podzavestno Nakrstovo srečanje s klasičnim svetom je bilo torej po mojem mnenju odločilno za njegovo blestečo igralsko kariero. V njem je našel sam ega sebe in pogoje, da združi nagnjenje k

psihologiziranju, ki je tako značilno za srednjeevropski svet, z m editeranskim smislom in čutom za formo.

Prepričan sem namreč, da se na gledališkem področju, in še posebno na igralskem, lahko doseže popolnost le v takih kulturnih okoliščinah. Samo oboževanje forme lahko dovede do hladnosti in do pretiranega poudarjenja le nekaterih zunanjih elem entov lika To se na primer lahko opaža pri dekadentnem igralskem slogu marsikaterega m editeranskega igralca in še zlasti italijanskega. Pretirano poudarjanje form e se kajpada rado sprevrže v cinično podcenjevanje duševnosti in v razne nadrealistične tendence, ki naredijo iz igralca pravo lutko. In pravo lutko naredijo iz igralca tudi vsi tisti številni dramaturški tokovi, ki se sklicujejo predvsem na psihološke in zato večkrat patološke izvore vsega človekovega vedenja in njegove usode.

Zato je v sodobnem svetu in sicer od romantike dalje »univerzalnost« v um etnosti možna samo ob harmoničnem srečanju metafizičnih, mističnih elementov, ki nam prihajajo s Severa Evrope in izrazito formalnih, ki nam prihajajo z njenega Juga. Sadovi tega plodnega srečanja so danes vidni še posebno v tistem sicer precej širokem pasu, v katerem se ta dva svetova pom ešata in ni zgolj slučaj, da izhajajo kulturni in estetski tokovi, ki oplajajo sodobni svet, prav s te ga pasu.

Rado N akrst je večji del svoje ustvarjalne dobe preživel prav v osrčju te ga posrečenega kulturnega področja, ki se v njegovi um etnosti odraža z vso svojo ustvarjalno močjo. Zdi se mi res škoda, da mu majhna odm evnost slovenskega kulturnega prostora ni dopustila, da bi njegovo ime zaslovelo po vsej Evropi.

In naj zdaj za zaključek te svoje misli o vplivih m editeranskega estetskega okolja na Rada Nakrsta citiram še besede Filipa Kalana, ki je ob ljubljanskem gostovanju tržaške gledališke hiše s Pirandellovim Henrikom IV. postal zelo pozoren na ta problem. »Gostovanje tržaškega Slovenskega narodnega gledališča,« pravi Kalan v knjigi »Živo gledališko izročilo«, »nas je prijetno presenetilo. Presenetilo nas je predvsem inteligentno tolm ačenje dela, ki je stilno zahtevno, saj so Pirandellove drame moderna com m edia dell’arte v

96

Henrik IV. v istoimenski Pirandellovi drami. 1 9 5 5 /5 6

tragični fakturi, kjer sicer dejanja ne improvizirajo igralci, pač pa avtor s svojimi figurami, ki jih stavi v somrak videza in resničnosti. In prav stilna podoba H enrika IV. je bila dobro pirandellovska, tako v dekorativni drži oseb, stilnem govoru, kakor v simboliki Pirandellovih barv, v kostumih in dekoru, kar je gotovo v veliki meri zasluga režiserja Vlada Habuneka. Glavno težo predstave je nosil seveda Rado N akrst kot naslovni junak s svojo odlično mimično in prepričljivo duševno igro, ki s e je ob peripetijah stopnjevala v pretresljive, grozljive efekte.

Njegov H enrik IV. je bila zrela kreacija, kakršnih celo v našem osrednjem slovenskem gledališču ne vidimo pogosto.

Uspešni umetniški nastop tržaške igralske družine nas spravlja na misel o vplivu določenega okolja na delo in rast igralstva. Del starejših članov SNG v Trstu je med obema vojnama deloval v mariborski Drami. V težavnih delovnih pogojih se je v teku dvajsetih let razvil iz prvotnih amaterjev v poklicne igralce, ki so pogosto pokazali zavidljive stvaritve, ne da bi mogli zmeraj zakriti znake provincialstva. Teh znakov danes na članih SNG v Trstu ni opaziti, prav narobe, na njih preseneča prav tisto, kar ni prav nič provincialno, kar kaže sproščen igralski zanos in kulturo. To je očitno vpliv velikega mesta, ki sicer ni kulturno, vendar pom em bno gospodarsko središče z živahnim tem pom in ritmom, ki ga pri nas, v Alpah, nismo vajeni.« Filip Kalan sicer ne razteguje svoje misli na kontrast med mediteransko in alpško kulturo, marveč le na razlike med provincialno in mestno. Toda kljub temu je po mojem zelo dobro zadel bistvo vprašanja. Zaslutil je namreč drugačne in vsekakor pozitivne značilnosti v igralcih, ki so se, kot Nakrst, na začetku svojih umetniških poti preselili v Trst, kjer so imeli priložnost, da znatno obogatijo svoje um etniške izkušnje in izostrijo svoj čut za bolj harmonična estetska sorazmerja.

Rekel sem že mimogrede, d a v nekem smislu ni razlike med Nakrstom človekom in Nakrstom igralcem, kajti njegovi odrski liki so predvsem ljudje iz krvi in mesa in šele potem bolj ali manj uspeli poetični otroci avtorjeve domišljije.Prav tako je N akrst v zasebnem življenju

igralec samega sebe, ker se v vsako življenjsko situacijo vživi, kot bi se vživel v vlogo. Zato bi bili biografski podatki o njem vsaj po mojem nekako odveč. Nanašali bi se namreč na neko zunanjo resničnost, ki je za človeka in umetnika, kakršen je Rado Nakrst, brez pravega pomena, če ni prej šla skozi sito njegove osebnosti in se usedla na dnu njegove duše kot dragocen poetični podlog. Zavedam pa se po drugi strani, da so vsaj nekateri osnovni življenjepisni podatki tu potrebni, da si bralec lahko ustvari lastno m nenje o zgodovinskem okviru, v katerem je dozorela Nakrstova umetnost. Ne bom pa brskal po lastnem spominu in po suhoparnih leksikonskih podatkih. Poslužil se bom rajši Nakrstovega življenjepisa izpod peresa Vladimira Bartola, ki je prav gotovo prvi odkril vse velike dimenzije Nakrstove umetnosti in razumel njeno skrito bistvo. »Zelo obžalujem,« začenja Vladimir Bartol svoje spomine na Rada Nakrsta, »da mi nemila usoda, tokrat poosebljena v tržaški Kvesturi, brani, da bi šel v Ljubljano na svoj dom po zapiske, v katerih sem poskušal fiksirati vrsto sličic iz naše skupne »boemiade starejših kalibrov«, ko nas je nekaj kulturnih delavcev kmalu po osvoboditvi prebivalo v poslopju v ulici Coroneo (takrat še »via Nizza«) in je bil med nami tudi Rado Nakrst. Na srečo čas še ni tako oddaljen, da bi si ne m ogel kljub pomanjkanju gradiva priklicati nekaj od tega v spomin. V veliki sobi smo prebivali vsak v svojem kotu trije: pokojni Fran Venturini, M odest Sancin in jaz. Četrti kot, ki je bil pri enem izmed obeh oken, in sicer pri tistem, čigar steklo je bilo in je ostalo ves čas našega bivanja razbito tako, da smo morali luknjo za silo zamašiti z našo zastavo, ki je v burji prasketaje frfotala v sobo, je kdaj pa kdaj zasedel neki specialist za tiskanje not (naj mi ne zameri, če mi trenutno ne pade v glavo njegovo ime).

Venturini je bil točen kakor ura. Vsako jutro se je dvignil ob pol devetih, se takoj skrbno oblekel v obleko, ki je bila akuratno zložena na stolici, in nato odšel v kopalnico, da se obrije. M odest je včasih kakor veličasten, malce oskubljen ptič uradoval kar iz postelje ven, ko so se okrog njega zbrala njegova gledališka piščeta. Jaz, ki

98

Gangster v Nickyju, zlatem dečku J. Tavčarja 1 9 5 9 /6 0

sem se takrat potil in trudil v nočni redakciji, sem navadno še spal spanje pravičnega.

Rado N akrst je prebival v eni izmed sosednih sob. V nasprotju z M odestom in mano, ki sva se posprehajala iz sobe v kopalnico in nazaj precej pomanjkljivo opravljena, je prihajal k nam na obisk vselej brezhibno napravljen: v jopiču in s kravato in z vsemi ostalimi pritiklinami. Sedel ni toliko kot nikoli. Če ni imel ravno kaj službenega z Modestom, je obstal sredi sobe z rokama na hrbtu in s svojim malce zagonetnim muzanjem ogledoval konice čevljev. Le sem pa tja se je malce prestopil, redkeje se posprehodil po sobi. Obračal s e je zdaj k enemu, zdaj k drugemu izmed nas in je bil videti s svojo sloko, gracilno postavo, ki za nekaj presega srednjo velikost, in v svoji skrbni opravljenosti kak (skoraj angleški) gentleman, ki je padel sredi med boeme.

Sicer je živel Rado Nakrst med nami vsemi najbolj zase, »a part«, kot bi dejal Francoz, in res je v njem na videz nekaj apartnega. Delal je skoraj vtis samotarja, čeprav ima izrazit smisel za šalo in humor. Slišal sem, da me je v družbi imenitno oponašal, kako si zjutraj kuham turško kavo in pri tem svečanem obredu govorim sam s sabo.

Nisem ga pa mogel pripraviti do tega, da bi bil svojo umetnijo pokazal pred mano, čeprav ve, da sem za take šale in duhovitosti pristopen. Nakrstov videz ne vara: do skrajnosti je diskreten in zadržan, »distingviran gospod«.

Je eden od redkih, ki zna poslušati, ko govorijo drugi.

Nisem opazil, da bi bil kdaj koga v govoru prekinil. V družbo ne zahaja pogosto; toda če je že v njej, zna tudi po več ur molčati in poslušati, kaj pripovedujejo drugi.

Sam ni rad moten, zato tudi ne moti drugih.

Vsak človek, in igralec, k ije v vsem potenciran človek, še posebej, je enkratna osebnost. Vendar bi se dali igralci po svoji človeški plati na grobo razdeliti v dve veliki skupini: v take, ki se igralsko neprestano, tudi v vsakdanjem življenju, izživljajo, ki tako rekoč igrajo svojo »osebno« vlogo; in v take, ki so v življenju skrajno zadržani, kakor da bi hoteli s tem ohraniti vse svoje sile za svoj^ poklicno delo. N akrst spada med slednje. Človek, ki ga prvikrat sreča v družbi in vidi njegovo

distanciranost in zadržanost, bi skoraj ne mogel verjeti, d a je to tisti, ki s e je na primer v »Glembajevih« v vlogi Leona m ogel povzpeti do tako silovitih izbruhov strasti.

Tak je njegov »privatni« karakter, ki mu je po vsej priliki vrojen, a ki so ga morale izoblikovati tudi specifične okoliščine njegovega življenja.

Oglejmo si zdaj tole.

Rado N akrst je rojen 4. avgusta 1 9 0 6 v Trstu. In sicer v — Narodnem domu, ki so ga leta 1 9 2 0 požgali fašisti.

Gotovo presenetljiva okoliščina, to njegovo rojstvo v Narodnem domu. Tu je bil uslužben njegov oče, ki g a je Rado izgubil, ko je bil komaj leto dni star. Mama je ostala sama z otrokom, brez pokojnine. Tolkla sta revščino vse dokler ni Rado prišel h gledališču in mogel vzdrževati mater in sebe. Toda do tega je bila dolga, dolga pot.

Pogovarjala sva se z Nakrstom o njegovem življenju. Bil je zbran in ljubezniv kakor vedno, toda ne zgovoren. Šele ko sva prišla na pogovor o njegovih prvih gledaliških poskusih, se je ogrel in so mu zažarele oči.

O bčutek sem imel, d a je N akrst globoko pogledal v svoje življenje in d a je opazil v njem stvari, ki bi jih tisoči drugih ne bili opazili. Tako m e je presenetil z opažanjem nekega pripetljaja, k ije utegnil učinkovati nanj kakor »psihična travma«. Zahajal je telovadit k Sokolu v ulico Cesare Battisti in nekoč se je eden izmed odraslih članov pred njim slekel, ne da bi bil pomislil na prisotnega otroka. Temu s e je to grozljivo in mučno vtisnilo v spomin. U tegnilo je potencirati v njem vrojeno zadržanost in distanciranost, skoraj nekakšen strah pred ljudmi in njihovo nediskretno grobostjo.

Ko je opravil osnovno šolo, g a je mama dala v gimnazijo, katere prvi razred je opravil še v Trstu, prav ob prevratu, ko je bila slovenska gimnazija oziroma njeni zaposlovalni tečaj v nekakšni napol ilegali. Značilno za takratne razmere v Trstu je bilo, d a je mama kljub temu, da g a je pošiljala k Sokolu, ki je bil na Kranjskem razvpit kot liberalna organizacija, želela, da bi se posvetil duhovniškemu stanu. Rado sam pa si je želel od najzgodnejših let, da bi postal igralec.

Prvič je Rado nastopil v Trstu, in sicer leta 1 9 1 9 v »Kralju na Betajnovi«, ki g a je režiral Milan Skrbinšek. Bilo je to

100

Papež Bonifacij v Prigodi ubogega kristjana I. Silone. 1 9 6 9 /7 0

golo naključje. Bilo je Radu takrat kakih dvanajst ali trinajst let. Med predstavo je eden izmed obeh fantičev, Lužaričinih otrok, zmanjkal. Inšpicijent je prišel na galerijo, kjer je mali Rado z vročičnimi očmi strmel na oder. Inšpicient je pograbil dečka in ga popeljal na oder, kjer so ga preoblekli. Tak je šel z Lužarico na oder in tako je doživel svoj prvi nastop v življenju.

V tistih letih je hotel Ivan Ribičič obnoviti svojo uspelo otroško spevno igro »V kraljestvu palčkov« in je iskal med otroki igralcev za palčke. Ribičič ga ni sprejel zaradi pom anjkljivega posluha. Dečku se je trgalo srce in čeprav ves žalosten, je hodil na vsako predstavo. Da bi se vsaj nekoliko potolažil, je prosil svoje srečnejše sovrstnike, ki so nastopali kot palčki, da so mu dajali krep, ki si g a je potem z m oko in vodo lepil na lice. »Bila je to nekakšna kompenzacija za neuspeh,« pravi Nakrst.

Jeseni leta 1 9 1 9 je doletela kakor tisoče izmed nas tudi Nakrsta in njegovo mamo nemila usoda, da sta morala zapustiti rojstno m esto in se preseliti v Maribor v takrat pravkar stvorjeno Jugoslavijo. Tudi tam sta se oba težko prebijala skozi življenje. Gledati je moral predvsem na to, da pride čim prej do kruha in reši sebe in mater iz nevzdržne revščine. Po nekaj letih gimnazije je mladi Rado prestopil na m eščansko in potem še na trgovsko šolo. Od tu je končno stopil v službo k železnici, kjer je bil nameščen pri materialnem skladišču. Nato je prešel v pisarno, toda prišle so kriza in redukcije in Nakrst s e je naenkrat znašel na cesti. Nekaj časa je iskal službo in končno se mu je posrečilo, da se je vrnil v železničarsko službo, kjer je ostal, dokler ni dobil v Mariboru stalen angažma pri gledališču.

Toda tudi ves ta čas, skozi te težke boje z življenjem, nista v Radu Nakrstu popustili želja in ljubezen do gledališča. V dobi te trde borbe za kruh je sodeloval pri raznih diletantskih odrih, zlasti med dijaki. Tudi režiral je, celo Cankarjeve »Hlapce«, v katerih je igral nadučitelja sedanji direktor Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru prof. Jaro Dolar, ki da g a je Nakrst, kot sam pravi, »okužil« za teater.

Nakrstu ni bilo igralstvo neka prehodna ali slučajna strast, pa tudi ne samo poklic, temveč resnična misija,

resnično poslanstvo. Zame vsaj je poleg njegovega izoblikovanja v veliko igralsko osebnost za to najveljavnejši dokaz njegova ljubezen, s katero je zbiral in še zbira plakate, gledališke liste, recenzije, fotografije vlog in vse, kar se tiče njegovega igralskega razvoja in razvoja teatrov, kjer je sodelovat Ti dokumenti, ki jih ima skrbno zbrane in povezane v knjigah, ne segajo samo v njegovo poklicno igralsko dobo, marveč tudi v dobo njegovega delovanja pri diletantskih odrih. Tako ima pregled čez svoj razvoj in čez umetniško pot, ki jo je prehodil. To zbiranje dokum entov o njegovi umetniški poti kaže na intenzivno zavest o njegovi misiji, priča o vrojenem zgodovinskem čutu, ki terja od njega, da se zavestno uvrsti v zgodovinsko razvojni proces naše igralske kulture.

Toda mladi igralski aspirant čuti, d a je za dosego um etnosti potrebna resna in trda šola. Najprej sodeluje pri »Dramatičnem društvu« v Mariboru, ki je nekoliko bolehalo. Toda ko pridejo vanj nove, mlade moči, društvo oživi in N akrst mu postane tajnik. V okviru društva ustanovijo celo dramatično šolo in vabijo k sodelovanju razne predavatelje, med njimi tudi m ladega Bratka Krefta. Uprizorijo nekaj predstav, vendar se društvo ne razvije tako, da bi m oglo zadovoljiti mladeniča s tako igralsko strastjo, kakršen je Rado Nakrst.

Tedaj se osnuje v okviru Glasbene matice v Mariboru Dramatična šola, ki jo vodita najprej znana igralca, režiserja in gledališčnika Milan Skrbinšek in Valo Bratina.

Absolventi te šole nastopijo skupaj s člani Ljudskega odra s Korstovo veseloigro »Nebesa na zemlji«. Režiser je mladi Maks Furijan, sedaj eden od stebrov ljubljanske Drame, N akrst pa igra posestnika. Tedaj postane vodja Dramatične šole naš pokojni rojak Rade Pregare, ki začenja končno zasedati nadarjene učence svoje šole v mariborski Drami. V tej šoli se Nakrst spozna s svojo ženo Leli, našo katinarsko rojakinjo in članico našega SNG. Nakrst dobi kot gojenec šole majhno vlogo v »Romeu in Juliji«, kjer nastopita z njim vred kot »diletanta« tudi Maks Furijan in Zakrajškova. Vodstvo Drame in kritika priznajo, da so še mladi, »diletanti« odlično izkazali. Od tedaj je

102

Manderson v Ibsenovih Strahovih z Leli Nakrstovo. 1 9 7 3 /7 4

začel zasedati pokojni Jože Kovič mladega Nakrsta v svojih režijah. Tako igra v W edekindovi drami »Lulu« gimnazijca, a o vlogi, ki jo je igral v drami Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, pravi, d a je bil prvič s seboj nekoliko zadovoljen. Član mariborske Drame postane v sezoni 1 9 2 9 — 30.

Prej je sodeloval kot »eleve«, kot gojenec, z m esečnimi dohodki najprej po 3 0 0 in dve leti nato po 4 0 0 dinarjev.

Nastavljen je bil brez kontrakta, moral si je torej obdržati službo pri železnici.

Ta dvojna tlaka privede končno nežnega in gracilnega mladeniča do živčnega obolenja, do pravega živčnega zloma. Vstajati je moral ob petih, a generalke so bile pogostom a do štirih zjutraj. Tako večkrat sploh ne pride do spanja. A tudi drugače spi premalo. Kajti pogodba ga veže v gledališču od treh popoldne do polnoči. Spi po tri, kvečjemu po štiri ure na noč.

Ko se nekoliko pozdravi od živčne krize, se ponovno zavzame zanj režiser Jože Kovič. N akrst pravi, d a je Kovičeva zasluga, če je on v teatru uspel. On mu je dajal vloge in zdaj ga pokliče k sebi na dom. Tu mu prigovarja, naj pusti službo pri železnici in naj se ves posveti gledališču. Kaj si je m ogel lepšega želeti mladi igralec? Z veseljem sprejme Kovičev nasvet, opusti službo pri železnici in podpiše z direktorjem Drame dr. Brenčičem kontrakt. To, pravi, d a je bil zanj največji praznik. Tako je postal v sezoni 1 9 2 9 — 3 0 član mariborske Drame, ko je prej že dve leti sodeloval pri njej kot igralec.

S stalnim angažmajem se je Nakrstu odprla možnost za nemoten umetniški razvoj« Vladimir Bartol se tu ukvarja z igralskimi značilnostmi Rada Nakrsta in nato nadaljuje: »Skozi plakate, ki jih je igralec zbral in ohranil, se zrcali poleg njegove umetniške in osebne tudi obča zgodovina slovenskega naroda in njegove kulture v tem zadnjem burnem četrtstoletju. Tu boš našel v sezoni 1 9 4 0 — 41 gostovanje mariborske Drame v Ljubljani, ki kakor simbolično nakazuje skorajšnji umik njenih članov pred nemškim okupatorjem v slovensko prestolnico. Ljubljanski recenzenti so zbegani, enemu uide celo, d a je »Pavel Nakrst« (misli verjetno Pavla Rasbergerja) najstarejši mariborski igralec

in obenem kom ponist operet. Toda kmalu bo sila zgodovine resnično potisnila igralce mariborske Drame v Ljubljano, kjer jih bodo končno tudi ljubljanski recenzenti bolje spoznali in se naučili ceniti njihove kvalitete.

Kajti naenkrat se med plakati pojavi tak, ki je pisan v italijanščini in nosi naslov »Teatro drammatico«; pa za njim drugi, ki govori o »Teatro nazionale di Lubiana« in kmalu nato tretji: »Teatro di Prosa«. Poleg italijanskih so seveda tudi slovenski plakati. Toda na vseh je poleg letnice dodana še rimska številka: XIX, X X ali XXI, kar znači, d a je Ljubljana padla pod okupacijo fašistov.

Toda jeseni 194 3 se ta veriga rimskih letnic pretrga. Prvi plakat je natiskan kar v treh jezikih: nemškem, slovenskem in italijanskem. Italijanski kmalu izgine; ostaneta le slovenski in nemški, dokler traja nacistična okupacija.

Potem zadobijo plakati spet drug značaj. Zmagovita narodnoosvobodilna vojska je prišla v Trst in za njo so prišli umetniki-rojaki. Z njimi tudi naš Rado Nakrst. S tem se naveže naša nova kulturna zgodovina in tradicija s staro, s tisto, ki je zgorela v plamenih N arodnega doma 192 0 in je zdaj vstala kakor ptič Feniks iz pepela.

Rado Nakrst, ki je že kot diletant sodeloval v raznih naprednih dramskih skupinah, zlasti tam, kjer sta se zbirala dijaški in obrtniški naraščaj, je ostal dosledno zvest svojemu naprednemu prepričanju in je kot kulturni ustvarjalec veliko doprinesel k zgradbi slovenske napredne umetnosti in kulture. Vse predolga bi bila zgodba, če bi hotel pripovedovati in naštevati, kako in kje povsod je N akrst sodeloval, pri opereti v Mariboru, na raznih gostovanjih, prepotoval z našim SNG vso Primorsko v dežju, snegu in burji, kjer je z ostalimi člani požrtvovalno sodeloval pri predstavah in raznih kulturnih prireditvah, včasih tudi v najneugodnejših okoliščinah« Zgodovina še ni določila mesta, ki pripada Radu Nakrstu v galeriji najboljših slovenskih igralcev. Kolo zgodovine melje počasi. Včasih tako počasi in celo tako pomanjkljivo, da ne utegne spremeniti v žlahtno moko vsega klasja, ki mu ga narod ponuja. Tudi zgodovina je namreč odvisna od m nogih iracionalnih faktorjev, ki jih človek s svojo logiko ne more nadzirati.

104

V tej zvezi mi večkrat pridejo v spomin besede Nobelovega nagrajenca Salvatoreja Quasimoda.

Ko so ga brazilski prijatelji popeljali na hrib, ki se dviga nad Rio de Janeiro, so mu rekli, naj si dobro ogleda čudoviti razgled nad mestom. Po nekaj minutah so ga vprašali: »Se vam ne zdi, d a je naše m esto lepše kot Neapelj?« Quasimodo s e je zamišljeno nasmehnil in odgovoril: »Ne, Neapelj je lepši.« »Zakaj?« so ga začudeno vprašali prijatelji. »Ker g a je več ljudi videlo« je obrazložil Quasimodo.

Tudi Nakrstovo mesto v galeriji najboljših slovenskih igralcev bo najbrž odvisno od iracionalnih faktorjev, ki jih je Quasimodo tako dobro objasnil v svojem odgovoru brazilskim prijateljem. Premalo ljudi g a je videlo. Večji del njegove umetniške poti s e je odvil za mejo. V Trstu.

Premalo se je zato govorilo o njem v osrčju Slovenije.

Prepričan sem, da bi bilo vse drugače, če bi Nakrst deloval v Ljubljani. In to je ugotovitev, ki nima nobenega priokusa zagrenjenosti ali nevoščljivosti. Tudi slava, in morda še posebno slava, je produkt skrivnostnih zakonov, ki uravnavajo človekovo psiho in nihče ne more spremeniti okoliščin, v katerih nastane, kajti spremeniti bi bilo treba prej človeka. Zato je dejstvo, da se človek uveljavi in da zaslovi v zgodovini svojega naroda samo v primeru, da čim več ljudi govori o njem, nespremenljivo in sprejeti ga moramo brez pogojev, pa čeprav nam je lahko včasih, kot na primer pri Radu Nakrstu, zelo žal, da je tako.

In prav v zvezi s to mislijo bi rad zaključil z govorom,, s katerim sem 14. marca 1 9 7 9 čestital Radu Nakrstu ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo. »V imenu Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in svojem osebnem pozdravljam v naši sredi Rada Nakrsta, letošnjega Prešernovega nagrajenca in dolgoletnega člana naše gledališke hiše in mu čestitam k velikemu priznanju.

Ne bom tu ponavljal stvari, ki so bile že izrečene na račun zaslug, k ijih Rado N akrst ima v zgodovini slovenske odrske umetnosti. Prav tako ne bom opisal njegove dolge, naporne, a izredno uspešne um etniške poti.

Dovolite mi rajši, da vam izpovem svojo ganjenost ob

veliki časti, ki me je doletela, da lahko uradno čestitam Prešernovemu nagrajencu, to je človeku, ki mu je ves slovenski narod izkazal svojo hvaležnost s tem, da g a je proglasil za najboljšega svojih sinov in za vzor vsem tistim, ki želijo prispevati k vedno večji afirmaciji slovenske odrske umetnosti.

Prešernova nagrada presega namreč okvir trenutnega priznanja ali trenutne mode. Prešernova nagrada postavlja mejnike, po katerih bi se vsi morali ravnati, če bi res hoteli povezati, kot je nujno, sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo in ustvariti idealno harmonijo v našem razvoju.

Toda dovolite mi tukaj kratko osebno pripombo. Žal imam občutek, da Prešernova nagrada ne odmeva v našem narodu, kot bi morala in da zato premalo cenimo to, kar sami proglašamo za vredno najvišjega priznanja.

To je bržkone ena največjih napak našega slovenskega značaja. V bistvu ne zaupamo sami sebi in iščemo merila za naše kulturno življenje — in morda tudi za gospodarsko in tehnološko — pri drugih, večjitvnarodih, ko t bi brez njih ne mogli najti pravega m esta v svetu. Da je to res, nam priča neizpodbitno dejstvo, da se že samo po enem letu na splošno ne spominjamo več Prešernovih nagrajencev, a se dobro spominjamo zaslužnih mož drugih narodov, saj nam časopisi in revije kar naprej poročajo o njih, ko pa bi bila njihova dolžnost, da najprej govorijo o naših ljudeh in o njihovih dosežkih na vseh področjih kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. In to velja še posebno v zamejstvu, kjer je nevarnost, da pozabimo na naše najboljše sinove, še večja.

Toda Rado N akrst se ne sme bati, da bo slovenski narod pozabil nanj že po enem letu. Kdor g a je samo enkrat videl na odru, kdor je samo enkrat slišal njegov neposnemljivi glas in njegovo neponovljivo intonacijo, ne bo m ogel pozabiti njegove velike igralske osebnosti in njegovih velikih odrskih stvaritev. In naj tu izrecno poudarim, da v teh mojih besedah ni nobene retorike in nobenega čustvenega popuščanja tem u slovesnemu trenutku. Stari obiskovalci gledaliških dvoran namreč dobro poznajo pravilo, d a je m nogo odličnih igralcev, o

105

katerih bi bili pripravljeni priseči, kadar jih gledamo ali poslušamo, da se nam bodo njihove odrske kreacije za vedno vtisnile v spomin, a jih potem že v naslednjem trenutku pozabimo, kot bi jih nikoli ne videli ali slišali. Zelo redki pa so igralci, ki nas s svojim čarobnim glasom spremljajo vse življenje in postanejo na ta način del naše kulturne izkušnje in estetskega užitka. Rado Nakrst je prav gotovo med temi slednjimi. Njegov glas odmeva v nas kot večno opozorilo na vse najžlahtnejše duhovne vrednote, s katerimi nas lahko obogati ne le odrska umetnost, marveč tudi gledališka zgodovina kot večno in nezamenljivo ogledalo družbe, v kateri živimo in v kateri smo živeli. In tu res ni važno, ali je Rado Nakrst podoben Zacconiju, Moissiu ali Olivierju. Važno je samo to, da nam Slovencem pove vse, kar moramo vedeti o odrski umetnosti, in nudi tisti estetski užitek, ki ga kot Slovenci lahko imamo in moramo imeti, če hočemo biti in ostati Slovenci.

Na področju kulture so v resnici primerjave nemogoče, saj je kulturni pojav tako tesno povezan z zgodovino naroda, v katerem nastane, da si ga izven njega ne m oremo predstavljati razen morda v teoretični obliki univerzalnosti, h kateri pa vsi posredno ali neposredno prispevamo, ne da bi se v njej moqli v resnici popolnoma identificirati.

Rado N akrst je torej naš, ker smo ga mi kot Slovenci ustvarili in mi smo njegovi, ker se samo v nas lahko docela prepozna in samo v nas lahko črpa vse najdragocenejše sokove svoje umetnosti.

In še posebno zadovoljni in ponosni na Rada Nakrsta smo mi Slovenci v Italiji, ker smo znali izoblikovati v naši sredi človeka, ki ga ves slovenski narod priznava kot umetnika, po katerem bi se vsi brez izjeme morali zgledovati.

Dokler bo slovenski narod v Italiji sposoben takih podvigov, se mu ne bo treba bati prihodnosti. Prizadevati pa si, seveda, mora, da kar naprej ustvarja pogoje, da v njih lahko živijo in delujejo novi Prešernovi nagrajenci, novi zaslužni sinovi našega naroda in novi kažipoti na vedno številnejših cestah našega zgodovinskega napredovanja.

Dovolite mi, da se na koncu tudi v vašem imenu zahvalim Radu Nakrstu za vse, kar je storil za slovenski narod, za nas Slovence v Italiji in za naše tržaško gledališče.« Josip Tavčar

Nagrade: Združenje dramskih umetnikov Slovenije: Prvomajska nagrada v letu 1962 kot priznanje za vlogo Ivan Ivanoviča Tolkačeva v »Na veliki cesti« A. Čehova. V Ljubljani dne 1. maja 1962 Prvomajska nagrada v letu 1966 kot priznanje za vlogo Krappa v »Poslednjem traku« S. B ecketta V Ljubljani dne 1. maja 1966 Uprava Slovenskega gledališča v Trstu, izreka priznanje Radu Nakrstu za njegovo dvajsetletno požrtvovalno sodelovanje. Ob dvajsetletnici 2. decembra 1965.

Odbor za podeljevanje Borštnikovih nagrad na predlog strokovnega razsodišča podeljuje tovarišu Radu Nakrstu — borštnikovo diplomo — za vlogo Agostina Totija v Pirandellovi drami »Le premisli Giacomino« v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Na Borštnikovem srečanju 1972 ob VII. tednu slovenskih dramskih gledališč v Mariboru.

Odbor za podeljevanje Borštnikovih nagrad na predlog strokovnega razsodišča podeljuje tovarišu Radu Nakrstu — Borštnikov prstan — za življenjsko umetniško delo. V Mariboru ob XI. mariborskem gledališkem tednu 1976, dne 30. X. Upravni odbor Prešernovega sklada je sklenil, da dobi — Prešernovo nagrado — za leto 1978 Rado Nakrst, gledališki igralec za življenjsko delo v Gledališču. V Ljubljani na obletnico Prešernove smrti 8. februarja 1979.

106

Seznam vlog ki jih je doslej igral Rado Nakrst

PRVI NASTOPI V TRSTU IN MARIBORU KOT ČLAN DRUŠTEV IN IGRALSKEGA KLUBA

Caillavet—Flers—Rey — Lepa pustolovščina — Guston

Avtor — Naslov dela — Vloga

SEZONA 1930-31

Cankar — Kralj na Betajnovi — Otrok Lužarice, (prvič na odru v Narodnem domu

Shakespeare — Sen kresne noči — Demetrij

Parma — Caričine amaconke — Tretji kmet

v Trstu leta 1919).

Nušič — Gospa ministrovka — Stric Panta

Schnitzler — Ljubimkanje — Fric Loheimer, (Klub »Kulisa«, nastop v Sv. Lovrencu

Andrejev — Dnevi našega življenja — Mlad fant

na Pohorju I. 1928).

Raeder — Aladin — El Haši, veliki vezir

Korst — Nebesa na zemlji — Podržaj, posestnik, (Skrbinškova dramatična šola,

Wedekind — Duh zemlje (Lulu) — Hugenberg, gimnazijec

nastop v Slov. Bistrici leta 1927).

Arnold in Bach — Odgodena noč — Dr. Čebular

Halbe — Mladost — Hartwig študent (Dramatično društvo v Mariboru, nastop v

Frank — Karol in Ana — Mož

gledališču v Mariboru leta 1927).

Finžgar — Veriga — Janez Grum — Dogodek v mestu Gogi — Konrad

Pri napredni obrtni mladini režiral burko »Kateri bo?« — Pri dijaškem društvu

M. Skrbinšek — Labirint — Odrski mojster

režiral »Hlapce« in obenem igral Jermana. Nastop v Hočah pri Mariboru. —

Martos—Szinnai — Aleksandra — Poslaniški tajnik

Nastopal na raznih akademijah »Sokola«, dijaških prireditvah, Miklavževih večerih

Kalman — Čardaška kneginja — Rohnsdarf, poročnik

in raznih drugih prireditvah z recitacijami.

Kalman — Cirkuška princesa — Friedlauder Bakonyi Szirma — Kavalir Miško — Grof Bernhausen

V MARIBORU: KOT ČLAN DRAMATIČNE ŠOLE R. PREGARCA SEZONA 1 9 3 1 -3 2 SEZONA 1927—28

Ben Jonson — Volpone — Sodni sluga

Leskovec — Dva bregova — Berač

Anzengruber — Slaba vest — Franček

Caillavet de Flers — Lepa pustolovščina — Cesar von Arx

Auer — Mayerling — Cesarjev adjutant

Dostojevski — Idiot — Kolja

Sheriff — Konec poti — Mlad nemški vojak

Buchlinder — On in njegova sestra — Kadilnik novičar

Cankar — Kralj na Betajnovi — Tretji kmet

SEZONA 1 9 2 8 -2 9

Golouh — Groteska sedanjosti — Drugi ataše

Cankar — Hlalpci — Nace kmet

Real—Femer — Trije vaški svetniki — Štempihar, učitelj

Kulundžič — Škorpijon — Vitez

Hašek — Dobri vojak Švejk — Marek in Novi

Lehar — Zemlja smehljaja — Fuli

Ibsen — Divja raca — Jensen, služabnik

Zeller — Ptičar — Egydi

Shakespeare — Romeo in Julija — Benvoglio (prva večja vloga)

Abraham — Viktorija in njen huzar — Jomes

Veiler — Proces Mary Dugan — Prvi reporter

Millocker — Dijak prosjak — Puffke

Carmon in Grange — Oče Boštjan — Drejče, študent

Harve — Mamzelle Nitouche — Robert

Sydney Jones — Gejša — Katana, oficir Kolman — Jesenski manever — Ritmojster pl. Emmerik

SEZONA 1932—33

SEZNAM VLOG, KI JIH JE IGRAL RADO NAKRST V MARIBORSKI DRAMI

Goldoni — Zvedave žene — Florindo

Cankar — Za narodov blagor — Kadivec Kreft — Celjski grofje — Piccolomini SEZONA 1 9 2 9 -3 0

Nušič — Gospa ministrovka — Ninkovič

Župančič — Veronika Deseniška — Vitez Ivan Sevničar

Mayo — Moje dete — Tomažič

Jurčič — Tugomer — Prvi vojak

Bartoš — Švejk II. del — Marek

Cankar — Pohujšanje v dolini Šentflorjanski — Štacunar

Asch — Bog maščevanja — Drugi Žid

Maeterlinck — Stilmondski župan — Floris, sin

Preradovič — Se-li razumemo — Leo

Pognol — Velika abeceda — Šolar

Szanjawski — Mornar — Jan

Klabund — Krog s kredo — Pesnik

Ostrovski — Nevihta — Boris Grigorijevič

Žolnar — Grudica — Rudar

Benatzky — Pri belem konjičku — Ženin (on)

Clement Vantela — Naš gospod župnik — Plumoisean Novčan — Herman Celjski — Herman ml.

SEZONA 1933—34

Kraigher — Na fronti sestre Žive — Vojak

Krleža — Gospoda Glembajevi — Dr. Puba

Hauptmann — Bobrov kožuh — Glasenapp, pisar

Konners — Roksi — Caldwell

Haffner in Genn — Netopir — Carikam, španski igralec

Vomberger — Voda — Primožek

107

Warden — Rože v snegu — Conte Aldini

SEZONA 1 9 3 6 -3 7

Čapek — R. U. R, — Ing. Fabri

L N. Tolstoj — Živi mrtvec — Fjodor Vasiljevič

Jurčič—Delak — Deseti brat — Lovre Kvas

Cankar — Pohujšanje v dolini Šentflorjanski — Peter

Baecker — Trnjulčica — Kraljevič

Preradovič — Najboljša ideja tete Olge — Dr. Magnus

Schleinpflugova — Okence — Dr. Plevka

Emmet Lavery — Prva legija — P. Ahem

Deval — Gospodična — Bontin

Shakespeare — Ukročena trmoglavka — Petruccio

Turgenjev — Natalija — Rakitin

Begovič — Božji človek — Damjan

Goetz — Hokuspokus — Peer Bille

Žigon — Kadar se utrga oblak — Kalan

Dr. Stalba — Stari grehi — Novak

Nušič — »Dr« — Pavlovič

Golid — Kulturna prireditev v Črni mlaki — Muller, profesor

Ortner — Čevljar Anton Hit — Fotograf

Dr. Bučar — Študentje smo — Marjan

Shaw — Sveta Ivana — Warwick

Granichstaedten — Orlov — Harry

Werner — Na ledeni plošči — Ing. Junek

Tijardovič — Mala Floramye — Prvi častnik

Kraigher — Školjka — Maks

Fali — Stambulska roža — Prvi natakar

Čapek — Bela bolezen — Dr. Golen

Kalman — Vijolica z Montmartra — Leblanc, tajnik

Real-Ferner — Trije vaški svetniki — Štempihar, učitelj Cerkvenič — Tako je bilo — Marko Kovač

SEZONA 1934—35

Albini — Baron Trenk — Hajduk in dvomi fourir

Shakespeare — Hamlet — Horatio

Ascher — Visokost pleše — Paček

Cankar — Hlapci — Jerman

Lehar — Dežela smehljaja — Fu-Li

Wilde — Idealni soprog — Viconte de Nanjac

Rasberger — Rdeči nageljni — Jaka Jesih

Dr. Alsberg — Konflikt — Krištof Nušič — Žalujoči ostali — Dr. Petrovič Golouh — Od zore do mraka — Slavec

SEZONA 1937—38

Shaw — Zdravnik na razpotju — Dr. Schutzmacher

Gogolj — Revizor — Hlestakov

Feldman — Profesor Žič — Petrov vrtnar

Schiller — Marija Stuart — Grof Belliore

Katajev — Kvadratura kroga — Flavij

Cald. dela Barka — Sodnik Zalamejski — Juan

Bus-Fekete — Trafika Nj. Ekselence — Grof

Schurek — Pesem s ceste — Miško

Lehar — Carjevič — Višji dvor. upravnik

Šnuderl — Lopovščine — 3 vloge

Stolz — Izgubljeni valček — Pichinger

Dickens — Cvrček za pečjo — Edvard

Rasberger — Prebrisani amor — Prvi prijatelj

Župančič — Veronika Deseniška — Friderik

SEZONA 1935—36

Jankovič — Sreča d. d. — Šan

Dostojevski—Debevec — Bratje Karamazovi — Ivan Karamazov

Finžgar — Divji lovec — Gaber

Moliere — Tartuffe — Valer

Hoffmansthal — Slehernik — Slehernik

Cesar von Arcx — Izdaja pri Novari — Grof Baissey

Hemar — Firma — Brandt

Krleža — Gospoda Glembajevi — Dr. Puba

Werner — Medvedji ples — Plačilni natakar

Beneš — Pod to goro zeleno — Cirkuški kloven

Frank — Vihar v kozarcu — Černivec

Gilbert — Noč v Kairu — Gospod

Kreft — Malomeščani — Niko Komar Rostand — Vest — Marcel Šorli — Blodni ognji — Stojan Dolar

SEZONA 1 9 3 8 -3 9

Kostov — Zlati rudnik — Ljubenov

Shakespeare — Kar hočete — Sebastjan

Lichtenberg — Karijera kancelista Winziga — Dr. Senu

Shaw — Hudičev učenec — Major Swindon

Golja — Princeska in pastirček — Pl. Šiba

Nušič — Pokojnik — Novakovič

Zweig — Siromakovo jagnje — Berthier, adjutant

Štandeker — Prevara — Tone

Krajnc — Direktor Čampa — Križaj

Cankar — Kralj na Betajnovi — Bernot

Svarkin — Tuje dete — Senečka Perčatkin

Gorinšek-Jeranek — Vse za šalo — Dr. Prašek

Kozina — Majda — Rad. napovedovalec

Fodor — Matura — Dr. Dvornik

Kalman — Bajadera — Prinčev pribočnik

Stimac — Automelody — Kent

Abraham — Ples v Savoyu — Rene

Bevk — Partija šaha — Peter Dren

Strauss — Cigan baron — Ferko

Langer — Št. 72 — Ludvik

Beneš — Sveti Anton — Seliškar

Miilocker — Dijak prosjak — Župan

108

SEZONA 1939—40

SEZONA 1942—43

Cankar — Hlapec Jernej — Gostačev študent

Meano — Večno mlada Saloma — Kasy

Finžgar — Veriga — Janez

Gregorin — Oče naš — Peter

Kreft — Celjski grofje — Piccolomini Bekeffi — Neopravičena ura — Dr. Hardtel Shaw — Hinavci — Dr. Trench Knittel — Via Mala — Richenauški

Cankar — Kralj na Betajnovi — Bemot Jurčič — Deseti brat — Sodnik Pirandello — Šest oseb išče avtorja — Igralec Shakespeare — Hamlet — Horatio

Bernauer-Oesterreicher — Konto X — Dr. Schiller

Golar — Ples v Trnovem — Prvi dijak

Shakespeare — Othello — Cassio

Golja — Princeska in pastirček — Veteran

Schiller — Kovarstvo in ljubezen — Wurm

Schiller — Kovarstvo in ljubezen — Wurm

Cesar v. Arx — Izdaja pri Novari — Grof Baissey

Prenner — Veliki mož — Kresnik

Golouh — Krisalida — Iluzionist

Cenzato — Zaljubljena žena — Fabrizio

Beneš — Navihanka — Grof Moretti

Gherardi — Jesen — Štefano

Gorinšek-Jiranek — Vse za šalo — Dr. Prašen

Gregorin — V času obiskanja — Juda D’Annunzio — Jorjeva hči — Prvi žanjec Viola — Skupno življenje — G. Fiore

SEZONA 1940-41

Strindberg — Nevesta s krono — Pastor

Rostand — Cyrano de Bergerac — Grof Guiche Senečič — Nenavaden človek — Polic, komisar

SEZONA 1 9 4 3 -4 4

Gorki — Na dnu — Baron

Jurčič-Golja — Deseti brat — Sodnik

F. Kozak — Lepa Vida — Andrej

Prenner — Veliki mož — Kresnik

B. Nušič — Sumljiva oseba — Kmet iz Trebušnice

Strindberg — Nevesta s krono — Pastor

Hauptmann — Dorotea Angermannova — Dr. Weiss

Schiller — Kovarstvo in ljubezen — Wurm

Cankar — Za narodov blagor — Dr. Gruden

Forster — Robinson ne sme umreti — Mister Pum

Parma — Caričine Amazonke — Starosta

Tavčar — Cvetje v jeseni — Statist Leskovec — Vera in nevera — Feliks Fodor — Matura — Dr. Štrk

SEZNAM VLOG, KI JIH JE IGRAL RADO NAKRST V LJUBLJANSKI DRAMI

Moliere — Namišljeni bolnik — Tomaž Kleist — Razbiti vrč — Rupreht

SEZONA 1940—41

Pregelj — Azazel — Tretji molivec

O'Neill — Ana Christie — Pismonoša

Fulda — Ognjenik — Henings

Knittel — Via Mala — Richenauški

Scribe — Kozarec vode — Masham

Schweinpflugova — Okence — Dr. Plevka

Schiller — Marija Stuart — Grof Aubespine

SEZONA 1941—42

Cankar — Jakob Ruda — Koželj

Senečič — Nenavaden človek — Polic, komisar

Skalan — September — Dr. Štembur

SEZONA 1944—45

Shakespeare — Hamlet — Horatio

Shakespeare — Kar hočete — Sebastjan

Pirandello — Nocoj bomo improvizirali — Gledalec

Achard — Življenje je lepo — Štefan

Jalen — Dom — Škrjanec

Svoboda — Poslednji mož — Ing. Sodar

Golja — Petrčkove poslednje sanje — Veteranar

Lagerlof — Gosta Berling — Grof Henrik Dohna

Gherardi — O, ta mladina — Giangiacomo

Majcen — Matere — Orglar Frlinec

Jurčič — Rokovnjači — Gavrič

Fodor — Matura — Profesor dr. Strk

Cailavet — Lepa pustolovščina — Valentin

Scribe — Kozarec vode — Masham

Cenzato — Zaljubljena žena — Fabrizio

Schiller — Marija Stuart — Grof Aubespine

Goethe — Ifigenija na Tavridi — Pilad Moliere — Šola za žene — Horace Oester — Konto X — Dr. Šolar Shakespeare — Romeo in Julija — Baltazar Cankar — Kralj na Betajnovi — Bemot Schiller — Kovarstvo in ljubezen — Wurm

109

SEZNAM VLOG, KI JIH JE IGRAL RADO NAKRST V TRŽAŠKEM SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU

SEZONA 1 9 5 1 -5 2 Krleža — Gospoda Glembajevi — Leone Schonherr — Satan v ženski — Mož

SEZONA 1945—46

Nušič — Gospa ministrica — Dr. Ninkovič

Cankar-Delak — Jernejeva pravica — Oblast

Gotz — Dedinja — Dr. Sloper

Jurčič — Deseti brat — M. Piškav

Ibsen — Nora — Helmer

Nicodemi — Scampolo — Nino Sacchi

Shakespeare — Romeo in Julija — Brat Lorenzo

Shaw — Kako zabogatiš — Sartorius Šurek — Pesem s ceste — Miško

SEZONA 1 9 5 2 -5 3

O’Neill — Ana Christie — Mat Burke, kurjač

Kreft — Celjski grofje — Piccolomini Moliere — Učene ženske — Krizald Schiller — Kovarstvo in ljubezen — Predsednik

SEZONA 1946—47

Manzari — Mrtvi ne plačujejo davkov — Župan

Linhart — Veseli dan ali Matiček se ženi — Baron Naletel

Woulijoki — Žene na Niskavuoriju — Nadučitelj

Simonov — Tako tudi bo — D. Ivanovič

Žižek — Miklova Zala — Iskender

Nicodemi — Scampolo — Nino Sacchi Knittel — Via Mala — Andreas Richenauški

SEZONA 1 9 5 3 -5 4 Cankar — Pohujšanje v dolini Šentflorjanski — Zlodej Nušič — Narodni poslanec — Spira

SEZONA 1947—48

Gorki — Vasa Železnova — Sergej

Cankar — Kralj na Betajnovi — Maks

Seliškar — Bratovščina Sinjega galeba — Braziljanec

Goldoni-Rupel — Primorske zdrahe — Giovanin

Chase — Harvey — Dowd

Simonov — Rusko vprašanje — Nacpherson

Krasna — Draga Ruth — Sodnik Wilkins

Moliere — Skopuh — Valere Jurčič — Deseti brat — M. Piškav

SEZONA 1 9 5 4 -5 5 Kreft — Krajnski komedijanti — Grof Hohenwart

SEZONA 1948—49 Shakespeare — Kar hočete — Malvolio Gogolj — Ženitev — Kočkarjov Cankar — Hlapci — Jerman

Johnson — Volpone — Volpone Ferdinand — 3 + ena — Oče Shakespeare — Ukročena trmoglavka — Gremio De Filippo — Filumena Marturano — Alfredo

Galsworthy — Srebrna tobačnica — John Barthwick D'Usseau-Gow — Globoko so korenine — H. Merrick

SEZONA 1955—56

Pucova — Ogenj in pepel — F. Martel

Cankar — Martin Kačur — Michele De Filippo — Glasovi vesti — Ferjan Pirandello — Henrik IV — Henrik IV

SEZONA 1949—50 Ostrovski — Donosna služba — Belogubov Nušič — Sumljiva oseba — Žika Hellman — Kobilice — Horace

Vloge Rada Nakrsta pri S taln em slovenskem gledališču v Trstu od petindvajsetletnice do danes (do jubileja so vse vloge objavljene v gled ališkem listu »Henrika IV.«)

Moliere — Tartuffe — Tartuffe Kreft — Veleizdajalec — Dr. Kostajnšek

SEZONA 1955—56 N. V. Gogolj — Ženitev — Kočkarjov Joseph Kesselring — Arzen in stare čipke — Jonathan Brewster

SEZONA 1950—51 Božič — Umik — Terko

SEZONA 1956—57

Finžgar — Razvalina življenja — Martin

Rade Pregare — Šagra — Rudež

Gogolj — Revizor — Hlestakov

Valentin Katajev — Kvadratura kroga — Jemelka Črnozjomij

Cankar — Za narodov blagor — Ščuka

Renato Lelli — Na nočnih poteh — Valerio

Moliere — Namišljeni bolnik — Argan

Hans Fitz: — Srebrna lilija — Kralj

Kreft — Celjski grofje — Piccolomini

Branislav Nušič — Žalujoči ostali — Nande Meula

110

SEZONA 1 9 5 7 -5 8

SEZONA 1 9 6 5 -6 6

Josip Tavčar — Prihodnjo nedeljo — Srečko Dolinar

Ivan Cankar — Hlapci — Zdravnik

Thornton Wilder — Naše mesto — Gospod Webb

J. Robert—J. Duvivier—H. Jeanson — Marie Octobre — Thibaud

Marcel Pagnol — Topaze — Muche

Carlo Goldoni — Grubljane — Lunardo

Jerzy Lutowski — Dežurna služba — Roman Brosz

Samuel Beckett — Poslednji trak — Krapp Mirko Mahnič (po motivih slovenske ljudske pesmi) — Vinska žalostna z alelujo

SEZONA 1958—59

— Starec

Dostojevski—Dardi — Zločin in kazen — Porfirij Petrovič

Jaroslav Hašek — Dobri vojak Švejk — Dr. Heinz

Leopold Lahola —'Madeži na soncu — Tomy Josip Jurčič — S. K. — Deseti brat — Gospod Benjamin

SEZONA 1 9 6 6 -6 7

SEZONA 1 9 5 9 -6 0

Grimm—Martinuzzi — Obuti maček — Kralj

Josip Tavčar — Nicky — zlati deček — Gizdalin

Andrej Šuster Drabosnjak—Bruno Hartman — Ta sveti dan veseli dan — Šimen,

Danilo Gorinšek — Silni bič — Sirotec Stradež

Jožef

Goodrich-Hackett — Dnevnik Ane Frank — Otto Frank

Filibert Benedetič — Ne vedno kakor lastovke — Gospodar

Maksim Gorki — Na dnu — Mihail Ivanov Kostil

Luigi Pirandello — Saj ni zares — Grizzoffi SEZONA 1960-61

Silvano Ambrogi — Birozavri — dr. Altamura

Jože Javoršek — Manevri — Gregor Eugene Ionesco — Stoli — Starček Jožko Lukeš — Prgišče zemlje — Doktor

SEZONA 1 9 6 7 -6 8 Ivo Brnčič — Med štirimi stenami — Gale Jaka Štoka — Anarhist — Waldbaum Oscar Wilde — Kako važno je biti resen — Župnik Chasuble

SEZONA 1 9 6 1 -6 2 W. Shakespeare — Hamlet — Polonij A. P. Čehov — Tragika po sili — Ivan Ivanovič Tolkačev Agatha Christie — Mišnica — Major Metcalf

I. Svevo—T. Kezich — Zenova izpoved — Doktor S. Primož Kozak — Kongres — Samson Felicien Marceau — Jajce — Raffard

Graham Greene — Uvidevni ljubimec — Viktor Rhodes SEZONA 1968—69 SEZONA 1 9 6 2 -6 3

A. P. Čehov — Tri sestre — Kuligin

Luigi Pirandello — Čepica s kraguljčki — Ciampa Boško Trifunovič — Pravljica o carju in pastirju — Modrijan Klabund — Krog s kredo — Čao

SEZONA 1969—70 F. Levstik—M. Mahnič — Martin Krpan — Levstik in minister

Arthur Miller — Smrt trgovskega potnika — Howard Wagner

Ignazio Silone — Prigoda ubogega kristjana — Kardinal Benedikt Caetani,

Josip Tavčar — V Honolulu — Maks

pozneje Bonifacij VIII. Pavel Golia — Sneguljčica — Maršal

SEZONA 1 9 6 3 -6 4

Istvan Orkeny — Totovi — Profesor Cipriani

William Shakespeare — Othello — Beneški dož Girolamo Gigli — Don Pilonova sestrica — Geronio

SEZONA 1970-71

Josip Ribičič — V kraljestvu palčkov — Dedek

L N. Tolstoj — Moč teme — Akim

Arsen Diklič — Na zeleni reki čoln — Kondor

Janko Moder — Kekec — Kosobrin

Jean Paul Sartre — Umazane roke — Hoederer

Branislav Nušič — Kaj bojo rekli ljudje — Sima Jeremič

Bernard Shaw — Major Barbara — Andrew Underhaft

Vitaliano Brancati — Raffaele — Profesor Pameti

SEZONA 1 9 6 4 -6 5

SEZONA 1971—72

Bratko Kreft — Po brezkončni poti — Kanonik Pavšek

Saša Škufca — Trnuljčica — Dvomi maršal

Primož Kozak — Dialogi — dr. Peter Sigismund

Sergij Verč — Ko luna škili z desnim očesom in jaše veliki voz — Slavni Gob

Saša Vuga — Bemardek — Ravnatelj Ugo Betti — Usad na severni postaji — Svetnik Parse

SEZONA 1 9 7 2 -7 3

Mirko Mahnič — Soldaški mizerere — Beli starec

Luigi Pirandello — Le premisli, Giacominol — Agostino Toti

Mirko Mahnič — Kmečki rekvijem — Fajmošter

Saša Škufca — Janko in Metka — Oče

Priredba: M. Mahnič — Škofjeloški pasijon — Smrt

Ivan Pregelj — Tolminci — Gašper Kragulj

111

SEZONA 1973—74 France Bevk—Boris Grabnar — Kaplan Martin Čedermac — Potokar, star. kaplan Gorner Karl Avgust — Pepelka — Kralj Kakadu Eduardo De Filippo — Božič pri Cupiellovih — Alberto Henrik Ibsen — Strahovi — Pastor Manders

SEZONA 1974—75 Ivan Cankar — Za narodov blagor — Profesor Kremžar Pavel Golia — Jurček — Valpet Ferenc Molnar — Liliom — Dr. Reich Stanko Majcen — Apokalipsa — Učitelj Benedetič—Košuta — Rižarna — Samuel SEZONA 1976—77 Anton Leskovec — Dva bregova — Policaj Maksim Gorki — Barbari — Pavlin Frank Wedekind — Pomladno prebujenje — Dr. Prokrustes Georges Feydeau — Champignol ali vojak po sili — Žandarmerijski brigadir

Janez Jerman

Janez Jerman

114

Dr. Harvester v Svetem plamenu W. M augham a 1 9 2 6 /3 0

Janeza (tudi Ivana — nikoli ni prevladal eden od teh priimkov) Jerm ana sem gledal na odru od leta 1930, od 1948 naprej pa m nogo bolj od blizu, saj sva delala v istem gledališču. Ves ta čas, le da zmeraj močneje, pa se mi je kazalo, da velja mnogo, m nogo več, kot so pričevale uradne oznake, splošno mnenje, zaposlitev oz. zasedenost in nem alokrat tudi gledališka kritika. Prav to bom v teh vrsticah skušal potrditi, vendar samo za dvoje torišč njegovih prizadevanj: najprej za njegovo igralstvo in zatem za vzgojiteljstvo na visoki igralski šoli. Spis bi bil sicer ne le predolg, ampak tudi preohlapen, utegnil bi se preveč oddaljiti od poglavitnega, če bi razčlenjeval vse široko razvejano delovanje tega odličnega nosilca Borštnikovega prstana, tako na pr. publicistično udejstvovanje, posebno po prvi vojni (v publikacijah »Mi i Vi« in »Glumačka reč«), urejevanje Gledališkega lista ljubljanske Drame (od jeseni 194 9 do jeseni 1 95 5 — šest sezon, vsako leto poprečno 200, v sezoni 1 9 5 0 /5 1 celo 4 0 0 strani »z bistveno spremembo v vsebini lista« in kot opomin na potrebnost slovenske gledališke revije1), pisanje dveh knjig spominov in dokum entov (Slovenski dramski igralci med II. svetovno vojno, 1 9 6 8 in Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel, 1 9 7 0 ) in splošno kulturno, organizacijsko in politično delo (tajniško opravilo pri Združenju gledaliških igralcev, kjer mu je ustvarjalna delavnost in uživa vzpodbujevalnost »že med obema vojnama zagotovila častno m esto med organizatorji našega igralstva, tolmači njegovih nevolj in prerokovalci njegovih boljših časov«;2 večletno vodstvo ledališkegaekonom ata, ki mu g a je poveril sam upančič in g a je opravljal »z vso vnemo in spretnostjo«, tako d a je gledališče »še dolgo časa črpalo iz zalog, s katerimi je obogatil inventar«, sodelovanje pri vodstvu velike turneje ljubljanskih dramskih igralcev po vsej Jugoslaviji ! 9 3 0 ; zasluge pri ohranitvi obeh gledaliških hiš, saj je Župančič prav »na željo tajnika Združenja Janeza Jerm ana 193 4 napisal kratek in odločen sestavek ,Ena hiša’«;4 pobuda — ob dr. Kreftu — za ustanovitev Slovenskega gledališkega muzeja;5 organizacijsko in delom a tudi umetniško vodstvo delovanja, nastopov in triumfalnih gostovanj pevcev

Srečka Kosovela; organiziranje OF v gledališču, ki se mu je »strastno posvetil«;6 vsestransko kulturno-politično, posebno še gledališko delovanje na osvobojenem ozemlju, pri čem er velja posebej omeniti režijo Klopčičeve »Matere«, izvajane na kočevskem zboru slovenskih poslancev oktobra 1943, »ki jo šteje zgodovina za rojstvo Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju«;7 ravnateljevanje pri prvem slovenskem zvočnem igranem filmu »Na svoji zemlji« in gotovo še mnogokaj). (Tu velja omeniti še njegov prvi in poleg »Matere« v partizanih edini režijski poskus — Božena Begovič: »Med včeraj in jutri«, oktobra 1 93 5 — ko »seje izkazal kot dober režiser«8 in s e je njegova režija »docela prilegla značaju in okusu drame« in se je vse godilo tako, »kakor da igra raste sama iz sebe«, ko ni »skoraj nikjer teatralike, vsaj v režiserjevi zasnovi je ni«.9 I.

Igralec »Jerman Ivan, rojen 18. 6. 1 9 0 0 v Žrnovnici pri Splitu kot sin orožniškega stražmojstra Ivana in gospodinje Alojzije Andrliš. Osnovno šolo sem obiskoval v Grahotah na Silki (Šolti?). Leta 1 9 0 8 je bil oče upokojen in dobil službo v Trstu v ladjedelnici, tako da sem do leta 1 9 1 0 hodil v šolo v Trstu, ko mi ie umrla mati. Po njeni smrti nas je vzela k sebi teta v Zevše pri Cerknici, kjer sem potem končal osnovno šolo (4 razrede). Nato sem odšel v Ljubljano in dokončal 6 razredov gimnazije leta 1918, ko sem bil potrjen k vojakom v avstro-ogrsko armado in služil pri drugem gorskem polku. Zaradi jugoslovanskega prepričanja sem dezertiral m eseca junija in se skrival do razsula avstro-ogrske monarhije.

Po končani vojni sem odšel v dramsko šolo v Ljubljani in jo končal leta 1919. Nato sem dobil trenutni angažma v ljubljanski Drami. Leta 1921 sem odšel v Prago in posečal študij na Akademiji za glasbo in predstavljajočo umetnost. Po vrnitvi sem odšel v mariborsko gledališče, kjer sem ostal eno leto. Leta 1 92 3 sem prišel v Ljubljano, kjer sem bil nastavljen v dramskem gledališču kot igralec. Leta 1 9 4 0 sem bil imenovan za ekonom a in

116

Dr. Silberbrandt v Gospodi Glembajevi M. Krleže. 193 0/3 1

ostal v tem svojstvu do odhoda v NOV, to je bilo septembra 1943. Bil sem v Cankarjevi in Ljubljanski brigadi kot vodja kulturne um etniške skupine pri IOOF . . . Po demobilizaciji sem avgusta 1 94 5 ponovno nastopil službo v ljubljanski D ra m i.. ,«10 »Življenje Janezu Jermanu ni prizanašalo,« je zapisal Juš Kozak, in to že od vsega začetka. V prošnji za predujem, naslovljeni na upravo Narodnega gledališča z dne 23. oktobra 192 3 je zapisal:» .... Ker sem brez vsakega zimskega oblačila in je nevarnost, da si v teh mrzlih dneh ne nakopljem bolezni, vljudno prosim slavno upravo, da blagohotno upošteva moj razlog in ugodi moji prošnji.« Bil je tenak in šibak fant — takega ga kažejo mladostne podobe — in povrh reven, ko je še ne enaindvajsetleten prišel v ljubljansko gledališče.

M nogo reči: da je bil sin ubogega orožnika; da mu je, ko mu jih je bilo deset, umrla mati; da g a je že otroka življenje premetavalo iz kraja v kraj; d a je pri dobrih sedemnajstih letih že okušal grdobijo vojaščine, najprej avstrijske, zatem srbske; da se mu je, bistremu in ukaželjnemu, spričo divjih razmer po prvi vojni in se ve tudi spričo revščine, izmaknilo nadaljnje šolanje in je moral kar brž s trebuhom za kruhom — in še kdove kaj (o gledališkem klicu, »oglašujočem se že od mladih nog«, ki ga bahavo om enjajo m nogi igralci, v njegovih izpovedih in sporočilih o njem ni sledu!) g a je zvabilo v ljubljansko dramsko šolo (1 9 1 9 ) 12 in v gledališče, ga priklenilo nanj in opredelilo njegovo gledališko zavest in prepričanje. Očitno je namreč, da mu je bil že takoj na začetku tuj zvezdniški kompleks in da se ni niti znal in še manj hotel riniti v prve vrste. Sicer pa je v tistih prvih m esecih ljubljanske gledališke službe brž spoznal pom anjkljivost svojega igralskega znanja (posebno doživetje pa tudi opomin mu je bilo prvo gostovanje M oskovskega hudožestvenega teatra po prvi vojni)13 in s e je za leto dni (od pomladi 1921 do pomladi 1922) zatekel v Prago, da bi ga na tamkajšnji Akademiji za glasbo in predstavljajočo um etnost pomnožil in u trdil.'4 Pragi sledi mariborska izkušnja: tam igra v pomladanskem delu sezone 1 9 2 1 /2 2 in vso naslednjo sezono. Med vlogami sta večji in tehtnejši Dolinar v

»Jakobu Rudi« in Ferdinand v »Kovarstvu«, vse drugo je več ali manj drobiž, ki pa mu je praški študent prav otovo poskušal dati večjo vrednost. Igral je še v igrah chnitzlerja, Galsworthyja, Moliera, Andrejeva, Strindberga, Suhovo— Kobilina itd. in v domačih Remca in Špicarja pa tudi v operetah.15 Po takšnih ali drugačnih izkušnjah, po prvih krizah in samopotrditvah se vrne v Ljubljano (sredi 1923), življenjsko zrel in poklicno učinkovitejši, vendar z ohranjenimi prejšnjimi izkušnjami in prepričanjem, da se ne splača riniti in se poniževati, da pa je treba duhovno, razumsko in um etniško rasti — pri tem sta mu v pomoč glasba in narava — in zvesto opravljati svojo dolžnost. »Z vsem, živci in dušo s e je mladi igralec predal gledališkemu življenju.«16 O tem pričajo vsakoletni »starešinski listi«, ki sta jih podpisovala najprej Matej Hubad, v tridesetih letih pa Oton Župančič: njegova marljivost je na začetku primerna, zatem pa zmeraj bolj hvaljena — absolutna, popolna, odlična. Dopolnjevala sta jo »izredna sposobnost« in »absolutna korektnost«.17 Njegova igralska usoda se je torej razvijala po poti, ki ni bila prvaška, zato pa trezna, ravna, izvirna, zgolj njegova.

Njegovo igralstvo s e je dvigalo: 193 0 — »manjše in srednje vloge z lepim uspehom«; 1931 — »igra srednje in manjše vloge«; 1 9 3 4 — enako; 1 9 3 6 — »jako sposoben«; 1 9 3 7 — »večje, srednje, manjše vloge, nadom ešča režiserja«; enako 19 3o , 1939, 1940. Ocena pa: 1 9 3 0 — dober; 1 9 3 1 ,1 9 3 4 , 1936, 1938, 1 9 4 0 — prav dober; 1 9 4 2 — odličen.18 A vrnimo se na začetek njegove gledališke poti: ko je prišel v gledališče, je bilo v primerjavi z današnjim položajem »vse bistveno drugače; večna finančna kriza, materialne stim ulacije ni, delovni pogoji težki, vladal je tempo, tempo. Med mladimi in starejšimi igralci je bil velik prepad. Precej grenkih pilul je bilo treba požreti in preboleti marsikatero ponižanje in na odru nekaj pokazati, da so te p rizna li. . . Ta poklic je krvav . . . Igral sem vse od kraja, kar so mi d a li. . . začetnik, ki je prišel h gledališču, je potreboval 10 do 15 let, da se je uveljavil v odgovornejših vlogah«. Pravi, d a je najraje igral »pametne vloge« (Gavellova terminologija), lahko bi jim tudi rekli

118

Saidi v Konjeniški patroli F. Langerja. 1 9 3 6 /3 7

»problemske vloge«, takšne, ki ne ,nesejo', »ki jih je treba narediti«. Pravi, d a je res rad igral Petra v »Pohujšanju«, za katerega mu je Župančič rekel, da zasluži medaljo.1 Kljub tem u se tistih časov spominja s toplim domotožjem: »Zdi se mi, da smo bili takrat bolj zbrano navezani na gledališče, da smo bolj živeli samo za hišo . . . Rekel bi, d a je bilo v našem poklicu več romantike, da se je naše zanimanje vrtelo v drugih sferah.«20 Nekaj pa je bilo takrat še posebno narobe, ker se ni skladalo z njegovo naravo: koturna ni maral; patetična deklamacija, ki je bila takrat v modi, še več, ki je bila uradni govorni slog hiše, mu je bila tuja, zoprna, upirala s e je njegovi zdravi pameti in morali, ker je bila zoper odprtost, neposrednost, naravnost, ker je bila v bistvu laž in — to je bilo zanj še posebno pom em bno — nasilje nad duhom, zgradbo, ritmom in melodijo našega jezika.

Am pak brez nje ni bilo m oč priti do večjih vlog, kaj šele do prvaštva, o katerem velja še reči, da mu je bilo že od začetka ne le tuje in gledališču škodljivo, ampak tudi nadvse smešno.

Tako je pač začel (in se potem dolgo ukvarjal) s tipi ali podobami (po Koblarjevo), sam ali v skupini s tovariši, ki jim je bilo prav tako usojeno požirati vseskoz le ,pse’, ki pa so bili le zmeraj pohvaljeni, češ da so »značilni«, »izredno posrečeni«, da so »prispevali k zaokroženosti predstave« in da so bili narejeni tako, »kakor igra hoče«.

Ob tej trdi igralski tlaki skoraj tja do 1930. leta pa bi bilo škoda prezreti kritikovo tenkočutnost, ko je zapisal, da so Jerman in njegovi nizko kategorizirani tovariši »igrali z vdanostjo do dela«.22 Igralec je tudi s temi tipi (sodnijski, zdravniški, duhovniški) kdajpakdaj vzbudil precejšnjo pozornost in izzval oznake, ki že nakazujejo bodisi negativne bodisi pozitivne elem ente njegove igralske posebnosti: v Courtelinovem »Stalnem gostu« je pokazal smisel za »groteskno realistiko«,23 v Ibsenovi »Divji raci« je bil kot Gregers »mrzel in nerazživet«24, v Halbejevi »Mladosti« kot Am andus »prebrutalen«, v M aughamovem »Svetem plamenu« je kot zdravnik »presenetil v lepi in gladki izdelavi« in dokazal, kot prej že večkrat, »daje v

salonski igri kos tudi največjim težavam«.26 Vsaka »teh malih, nevsiljivih ali celo zadržanih podob je bila služba in podreditev harmonični celoti gledališke predstave,« pravi Koblar, in tudi tukaj »je odločal razum, ki daje samemu sebi mer<p, soigralcu oporo in ravnotežje«2 Za njegovih prvih deset igralskih let verjetno velja tudi, kar je zapisal Ciril Debevec: »Pri Jerm anu inteligenca brez dvoma prevladuje specifično igralsko darovitost.

Zato je v vlogah prevesno um stvenega značaja docela umesten in neoporečen. V pojmovanju in podajanju razumsko-vsebinskega dela popolnom a zanesljiv, v jezikovnem pogledu hvalevredno pravilen, razločen in spreten. Ima pa tudi m nogo smisla za zanimivo in narahlo v grotesknost cikajočo karakterizacijo.«28

Začetek tridesetih let pomeni prelomnico v njegovem oblikovanju. To tudi zato, ker so novi režiserji prinesli nove metode, ki so ustrezale njegovi razumski umetniški naravi. »Ne maram režiserjev, ki nekaj vsiljujejo. ( . . . ) Na nadpovprečnega režiserja sem naletel v dr. Gavelli,« je izpovedal dvajset let po drugi vojni.29 (Po režiserjih M. Skrbinšku, Sestu, Puglju, Mariji Veri, Rogozu se po 1.1 9 3 0 sreča z Gavello, Kreftom, Debevcem, Stupico, Janom.) Ta srečanja so okrepila njegovo igralsko značilnost, ki jo kritiki opisujejo z res prilegajočimi se mu oznakami: osebni okus; duhovna zrelost; zmeraj navzoča oblikovna prizadevnost; ostra dialektika (a premajhna zunanja značilnost); idejno jasno označevanje likov, njihova pretehtanost, skrbna izdelanost; umerjenost; diskretnost; mirnost; umirjene kretnje; jasna govorica; inteligentnost dialoga.30 Tudi po 193 0 so ga še zmeraj na debelo porabljali (izrabljali) za vlogice, ki so bile še bolj kot doslej izdelane zanimivo, krepko, izrazito, skrbno, originalno in čisto, mirno, »s tiho označbo« in »mogoče preveč umerjeno«, a »s pravim poslanstvom za igro« pa tudi »z jasno prožnostjo in svežostjo«, z duhovito zrelostjo, »individualno in harmonično«, z vsekoznjo ubranostjo, »z idejno označenostjo in poudarkom« (zaradi katerega je v Wernerjevi igri »Na ledeni plošči« »ušel v preoster, skoraj odbijajoč učinek«) pa tudi »s suho, komaj opazno smešnostjo« in »s prijetno komičnostjo« na eni ter »s

120

Polugan v Krleževem Vučjaku 1 9 5 0/5 1

suhim registratorstvom« na drugi strani, pri Pahorju (»Viničarji«) pa celo z »resnično, zlata vredno domačnostjo«.31 Hkrati pa je s Krleževim dr. Silberbrandtom (februarja 1931), ki je za Juša Kozaka »ena najlepših njegovih kreacij«32 začel oblikovati serijo likov, ki sodijo med vrhunske dosežke slovenskega igralstva. (Sam poleg Silberbrandta prekritično omenja samo še Petra v »Pohujšanju«, Pravdača v »Celjskih grofih«, Schumacherja v »Trobi kakor hočeš« in Velikega inkvizitorja v »Don Karlosu«,33 medtem ko dr. Koblar šteje med njegove najboljše ustvaritve Antifolusa v »Komediji zmešnjav«, Horatia v »Hamletu«, Kasko v »Juliju Cezarju«, Graziana v »Beneškem trgovcu«, Kleanta v »Tartuffu«, Philinta v »Ljudomrzniku«, škofa C ouchona v »Sveti Ivani«, Velikega inkvizitorja v »Don Karlosu«, Saidla v »Konjeniški patroli«, Petra v »Pohujšanju« in Pravdača v »Celjskih grofih«.34) Še isto leto — 1931 — a že v novi sezoni, je v »Gogi« (rež. Šest) ustvaril podobo blaznega Gapita in to s tolikšno močjo, »daje zanimala kljub temu, d a je iztrgana iz celote in je njegova soba samo atribut Goge, brez vsake groze«.3 Cez leto dni, jeseni 1932, je spet oživil lik .dom ačega dramatika, Kreftovega Pravdača (»Celjski grofje« v režiji O. Šesta), ki je zanj prejel vsesplošno hvalo in se g a je , kot smo omenili, veselil tudi sam. Gavella po Silberbrandtu seveda ni mogel pozabiti nanj — spomladi 1933 mu je v »Tartuffu« zaupal prosvetljenega besednika Kleanta, ki g a je »izdelal. . . na osnovi spretne zgovornosti«.36 V septembru istega leta pa je pod Sestom ustvaril lik, ki g a je sprejel kot enega svojih igralskih vrhov, Cankarjevega Petra, in z njim »dvignil igro, ker je zajel tudi njeno vsebino«.37 Še v istem mesecu je ob Shawovi »Sveti Ivani« delil zmago z režiserjem Kreftom, saj je s škofom Cochonom dosegel in po mnenju mnogih tudi presegel igralska veljaka Milana Skrbinška (W arwick) in Cirila Debevca (Inkvizitor).

Zelo imeniten je bil — naj povem svoje m nenje — v Zweigovem »Siromakovem jagnjetu« januarja 1935 (režiser Kreft) in F. K o bla rje z zanesljivim posluhom prav ugotovil, d a je dal tem u liku »mnogo lepe človečnosti«;3

decem bra istega leta pa je dognano ustvaril eno najkočljivejših vlog v Bulgakovovem »Molieru« (režiser spet Kreft) — Ludvika XIV. Kritik K o ble rje zapisal: »Njegovo orožje sta bila duhovita ostrina in izbran mir, ki je prehajal tudi v prostor in premagal ves nemir okoli sebe«, Ludvik Mrzel pa, da Jermanov Ludvik XIV. »z mirnim, čudovitim, a vendar mrzlim žarom sije na prizorišče Molierovega življenja«.40 Oktobra 1 9 3 6 pa se je v Langerjevi »Konjeniški patroli« (režiser Kreft) pokazal s čisto nove strani: »Jermanov Saidi je do zadnjega zastrt v dvom in neodločnost« je poročal F. Koblar, »toda končni prelom, ko mu odpovedo notranje sile in se trga iz njega sam krik po življenju, je kakor divja žalost onem ogle in zapuščene duše; pa zopet ga prevzame blazen navdih, da plane z golimi prsmi pred sovražnika in ga uničuje z bombami«.41 (Saidla omenja tudi Bor in sicer med kreacijami sezone.)42 Bogat in sugestiven je bil tudi lik pastorja Andersona v »Hudičevem učencu« — septem bra 1939, režiser Kreft — »ki je našel v Janezu Jerm anu prim ernega oblikovalca, ki je zlasti dobro poudaril tisto strpno in vedro človečnost, ki je značilna za tega prezbiterijanskega pridigarja, ki se naposled prelevi v vojščaka«.43 Po drugi vojni ni več toliko igral: krivda je na vsem hudem, ki g a je prestajal, in na delu in dolžnostih. Vendar so tudi tu dosežki, ki se uvrščajo med tiste največje v času od 1 9 3 0 do vojne, na pr. Polugan v Krleževem »Vučjaku«, lik tožilca v Hochwalderjevem »Javnem tožilcu«, Prolog (da, Prolog! — b ilje strokovnjak za prologe in recitative — prim. pohvaljeni prolog v »Sleherniku« 1931, zbor v »Kralju Ojdipusu« 1932) v Shakespearovem »Romeu«, Kuligin v »Treh sestrah«, Schum acher v »Trobi kakor hočeš«, o katerem meni, da sodi med njegove najboljše kreacije, Gospod W ebb v W ilderjevem »Našem mestu«, da, tudi drobna vloga Drvarja v Lorcovi »Krvavi svatbi« sodi sem. Ob tem je še obnovil vrhunski kreaciji iz časa pred vojno: škofa Cochona in Velikega inkvizitorja. Le Pravdač v novi uprizoritvi »Celjanov« ni bil več; »ponižali« so ga v T rgovca. »V svojem dvainštiridesetletnem delu ( . . . ) je torej

122

Vanja Parasjuk v komediji Milijon težav V. Katajeva. 1 9 3 2 /3 6

pokazal prepričljiv talent za karakterne vloge intelektualno-psihološke vsebine in vloge konverzacijsko govorniškega značaja«.44 Takšno strokovno mnenje so 1 9 6 2 podali o njegovem igralstvu na naši Akademiji za igralsko umetnost.

Ko pa dr. Koblar ob sedem desetletnem igralcu premišljuje o njegovem ustvarjanju in ugotavlja, da so bili njegovi liki »umetniške različice, ki bi jih bilo treba opisati vsako posebej v njeni značilnosti, dasi so vse postavljene na isti imenovalec m očnega razuma in neteatralične učinkovitosti«, se hkrati popraša, kaj je bilo, kar je dajalo njegovim gledališkim likom »posebno ceno«. In si odgovori: ne široka izobrazba, ne razum, temveč predvsem jezik. In razloži: »Čeprav naj igralec ne pozablja na značilnosti tem peram enta oblikovane osebe, na razpoloženje in položaje, se vendar predvsem v njegovi besedi razodeva človek in umetnik.«45 Strnjena ugotovitev gledališkega zgodovinarja pa pravi: »Jerman je bil takrat in pozneje umerjen in nevsiljiv igralec brez zanosne teatralike, dober govorec in bister interpret notranjjh sestavin dramskih postav, ki jih je oblikoval. ( . . . ) Četudi so večkrat ugotavljali, da pri tem igralcu intelekt prevladuje nad specifično ustvarjalno darovitostjo, je s svojimi jasnimi, naravnimi in neiskanimi podobami zapolnil marsikatero praznino, bil je vslej nenavadno uporaben, ,tiho napredujoč igralec' (Koblar), posebej še v domačih igrah.«46 (Prim. še obširno in tehtno obrazložitev komisije za podelitev Borštnikovega prstana — napisal jo je akadem ik dr. Kreft in bo verjetno objavljena v gradivu letošnjega Borštnikovega srečanja.)

Kljub m nogim opravilom je bil le najprej igralec. »Po vsestranskih težavah, ki bi zlomile m očnejšega človeka« pripoveduje Juš Kozak, se je v jeseni 1 9 4 8 (po Kosovelovcih in po filmu »Na svoji zemlji«) vrnil v gledališče. »Eno samo željo im am «je tedaj dejal upravniku SNG Kozaku, »rad bi zopet igral. Samo igral.« II-

Vzgojitelj « . . . kajti pri nas se živ krst že leta in leta na briga za odkrivanje in vzgajanje igralskega naraščaja. ( . . . ) Ta

indiferentnost in brezskrbnost, s katero gremo preko najosnovnejših pogojev za zdrav in živ razvoj gledališča, je za nas prav tako značilna kot brezbrižnost s katero že dolga leta puščamo vnem ar najosnovnejše vprašanje slovenske dramatike. Kakor da se vodstvo ne bi zavedalo prejasnega in preočitnega dejstva, d a je slovensko gledališče brez zdravega svežega, talentiranega in kultiviranega igralskega naraščaja in brez m očne sodobne slovenske dramatike obsojeno na žalostno propadanje, če že ne na propad.«48 R esje bil predvsem igralec. Am pak nobenega dvom a ni, da mu je bilo pedagoško delo drugo najljubše in najpomembnejše opravilo. Vanj ga ni gnala le gledališka umetniška navdušenost, rajši bridke m ladostne izkušnje, ko je začetnik »potreboval 10 do 15 let, da se je uveljavil v odgovornejših vlogah« (medtem ko je danes, »brž ko prestopi bariero, ki se ji pravi pogodba, enakovreden član umetniškega kolektiva«)49, saj je bil poleg brezpravnosti tudi brez zanesljive poklicne izobrazbe, pa tudi živ stik z igralskim poklicem bodisi v gledališču bodisi v Združenju igralcev, ko mu je bila pred očmi ne le gmotna, ampak tudi nem alokrat m očno kočljiva profesionalna stopnja odrskih tovarišev in tovarišic, ne najmanj pa tudi izredno razvit občutek za kakovost in prihodnost naše gledališke umetnosti in kulture sploh.

Zanimivo pa tudi koristno bi bilo obravnavati m etode njegovega vzgajanja, kakor bi se nam pokazale v pogovoru z njim ali z njegovimi učenci ali ob analizi njegovih programov, objavljenih v akademijskem časniku. Vendar je to posebna in tudi zelo vabljiva naloga, na katero pisec tega spisa ni bil pripravljen in ki je spričo prekratkega časa — vrh vsega še sredi počitnic, ko bi bilo težko dobiti sodelavce in pričevalce — tudi ne bi m ogel zanesljivo opraviti.

Kljub temu velja opomniti na strokovno oceno njegovega dela na AIU, ki pravi, da se je v dosedanji petletni pedagoški praksi kot predavatelja za dramsko igro »izkazal za sposobnega gledališkega pedagoga«, ki zna svoje izkušnje prenašati na mladi rod, »za kar ga njegov tenak sluh za psihološko iskrenost, karakterno tipičnost, stilno pristnost, čisto dikcijo in smisel za

124

Tone Sevnik v Kreftovih

disciplino pri pouku v veliki meri usposablja«50 in navesti tudi tistih nekaj njegovih na naglo povedanih in od izpraševalca verjetno le približno zapisanih misli o tem vprašanju: »Pomagati jim, ne naučiti jih, da bodo dobri igralci. Obrtni del, ali kakor je rekel Levar »meštir«, se da naučiti in ga mora vsak igralec suvereno obvladati. Toda to j e le tisti neobhodno potrebni temelj, brez katerega ni hise. Vse drugo se da vzbuditi, obuditi, razviti, voditi od zarodka do oblike, seveda če je kaj v človeku. Ta del je neprimerno težji in odgovornejši. Splošnih pravil ni, kajti kar je dobro za Jožeta, ni dobro za Mico. S tem je tudi povedano, d a je delo z vsakim posameznikom individualno.« Ta na videz preprosta, v resnici pa jasna, veljavna načela, po katerih naj vzgojitelj nadarjenega učenca nauči obrti, hkrati pa — in to je najtežje, najvažnejše in najodgovornejše — prebuja in razvija njegovo umetniško osebnost (dajati mu vse, »kar bogati duha in spoznanje, vse, kar širi obzorje«52), upoštevaje pri tem tisto o enkratnosti »slavčevega grla«, je izpovedal leta 1965, torej v času, ko je že bil izredni profesor za dramsko igro na AGRFT (kot honorarni predavatelj je začel že v študijskem letu 1 9 5 4 /5 5 ), izčiščeval in dopolnjeval pa jih je posebno v štirih letih od začetka zimskega semestra 1 96 6 do konca poletnega 1970, ko je bil v času reforme visokošolskega pouka rektor naše visoke igralske šole, in jih — vsaj nekatera — priobčeval v njenih vsakoletnih poročilih.

Mož, ki je bil za javnost pravzaprav »človek v gledališki senci«, je tukaj že v načelnih postavkah pokazal visoko vrednost svojega duha. »Ali bo z materialnim bogatenjem vzporedno rasla duhovna kultura, ali pa jo bo preraslo in potisnilo duha v podrejeno vlogo,« zapiše po nastopu odgovornega položaja.53 V zadnjem letu rektorskih dolžnosti misel ponovi in zaostri: »Tudi gledališču in ne le gospodarstvu je potreben nek načrt razvoja. Šele v zadnjem času slišimo, sicer malo pozno, vendar ne prepozno, naj kultura ne zaostaja za razvojem gospodarstva, da smo doslej zanemarjali duhovno plat človeka, ki pa je vendar prvenstvena, nad stroji in elektronskimi računalniki.«54 V zvezi s tem poudarja, da

Malomeščanih.

1 9 3 4 /3 5

organizacijska in gm otna trdnost šole ni cilj, ampak »samo sredstvo za kakovostno delo šole«.5 »Res je« zapiše, »da ni denarja.« A ko bo prišlo v zavest ljudi, ki »odločajo o dodeljevanju sredstev, da j e kultura prav tako potrebna kot vsakdanji kruh ali katera koli tovarna, in da denar, naložen v kulturo, povrne nekoč kapital z obrestmi, bo bistveno drugače«.56 Spričo tako visokega cilja in namena igralske akademije vrnitev v preteklost, namreč »pobiranje ljudi (tj. igralce) s ceste« ni več mogoče, je absurd, »ki se ga more oklepati nevednež ali kdo, ki mu je kultura deveta briga, da ne rečem kaj hujšega«.57 Tudi gledališka stroka terja — kot vsaka druga panoga — svojo strokovnost, se pravi »zelo obširno in težko, s trudom pridobljivo znanje vsestranske kulture«.58 Zato se zaskrbljeno in z odgovornostjo sprašuje: »Ali je študent, ko zapusti šolo, dovolj teoretično in praktično pripravljen za poklic? Ali sedanji sistem pouka ustreza namenu in cilju šole? Česa je preveč in česa premalo? Kaj bi kazalo opustiti in kaj na novo vpeljati?« Študent mora ob odhodu z akademije »obvladati tehniko govora, pravilno slovenščino, telesno kulturo in seveda primerno znanje iz znanstvenih disciplin. Časi igralca z instinktom so za nami (značilno za Jermana!), predenj so postavljene zahteve, kijih štiriletni še tako intenzivni študij ne more izpolniti; šola mu da le napotke, po katerih pa mora sam delati.«60 Med »nujnimi vprašanji« vzgoje na akademiji mu še posebno »izstopa odrski jezik«; njegova obravnava tega vprašanja kaže pomen, ki g a j e dajal temu problemu, hkrati pa tudi predm et in m etodo njegovega poučevanja: »Ni je gledališke predstave, radijske, film ske ali televizijske oddaje, da ne bi človeka s kolikor toliko naravnim posluhom bolela ušesa, še bolj pa duša.

(Podčrtal M. M.) Od napačnih poudarkov, zabrisanih ali pa sploh neupoštevanih kračin in dolžin pa do logičnih in psiholoških napačnosti stavkovnih zvez se pogrezamo v močvirje nerazumljive žlobudravščine. Zakaj? Kje so vzroki za to? Nekateri jih pripisujejo vplivu lagodnega govora v filmu. Nekateri mislijo priti tako do neke lažne naravnosti. Nekaterim je to vprašanje sploh nevažno.

Drugi spet podrejajo svojemu doživljanju osnovna pravila

126

Berač Filch v Brechtovi Beraški operi. 1 9 3 7 /3 8

slišnosti in izgovarjave. Naj bo že kakorkoli, drži pa to, da je treba temu narediti konec, če nočemo zapraviti dediščine naših velikanov od Prešerna dalje. Vrniti se moramo k Otonu Župančiču ( . . . ) . Pravilni odrski jezik, prost dialektičnih primesi, je kaj težavna zadeva. V hotenju, da bi do njega prišli, nastajajo vsi m ogoči in nem ogoči odkloni. Dosedanji poskusi, ustvariti pogovorni jezik, zlasti v filmu, niso dali doslej kaj prida rezultatov.«6' Kot vsak pravi vzgojitelj čuti odgovornost za nadaljnji umetniški razvoj pa tudi za življenjsko usodo svojih gojencev. D iplom ant naj se, če hoče uveljaviti in razvijati v šoli pridobljeno znanje, takoj vključi v redno sistem atično delo v rednem gledališču, kajti diploma »ni nikakršno poroštvo, da bo dober igralec, režiser, dramaturg; to bo pokazalo praktično delo, ki g a j e na akademiji premalo. Pehanje za občasnimi zaposlitvami je za m ladega igralca škodljivo«.62 S številkami dokaže, da je v slovenskih gledališčih dovolj praznih mest, zato »ne more in ne sme biti upokojitev ali sm rt tisti regulativ, ki odpira mladim gledališčnikom delovna mesta«.63 »Igralci se starajo,« zapiše, »odhajajo v pokoj in sem pa tja tudi umirajo. Če se led, ki oklepa naše gledališče, skoraj ne odtaja, bomo prišli do ansamblov-invalidov.«64 Zavest o kulturnem poslanstvu mu narekuje upanje na odprtje novih gledališč (na pr. V Kopru), hkrati pa ga sili k nenavadno ostri obsodbi zatrtja gledališč v Kranju, Ptuju in Kopru pred četrt stoletja, ko smo s prenaglim, nestrpnim in zmotnim ravnanjem »oškodovali našo kulturo za tri pom em bne kulturno um etnostne postojanke.« Njegovo vzgojiteljsko in učiteljsko m odrost pa z nenasilnim miselnim prenosom najdemo tudi v tehle dveh ugotovitvah: »Nič ni na svetu dokončnega«66 (proti igralski samozadovoljnosti in napuhu) in »Pri reševanju konkretnih vprašanj ne pridemo z radikalizmom in z revolucijo zaradi revolucije nikamor. Samo konstruktivni, jasni, dobro premišljeni in prediskutirani predlogi peljejo k izboljšanju. Ostane pa tisto, kar potrdi življenje.«

Bi ob njegovi osem desetletnici mogli zapisati kaj boljšega mimo Koblarjevih misli o njem?

Da je »izrazita razumska narava, ki jo dopolnjuje skoraj nedoumljiva skrom nost in zadržanost«; d a j e »miren, preudaren in predvsem dober človek« in d a j e bil tak »zlasti takrat, kadar se mu je iz dna spoznanja oglašal upor zoper dejanja, ki so presegala zdrave mere, ali kadar je zmagovala neumnost, zabloda ali zlohotnost«; »da verjetno nič, kar je dosegel, ni bilo naključje, temveč sad m očne volje, zvestobe do dela in ljubezni do poklica, ki si g a j e izbral«; da se je »njegova podoba že davno izoblikovala do svoje popolnosti; in da bi jo bilo treba uvrstiti v galerijo naših uglednih gledaliških ustvarjalcev«6®

O p om be 1 J. Traven, Ivan Jerman kot urednik dramske izdaje Gledališkega lista, GLLjD 1955/56, št 1 2 Glej 1.

3 J. Kozak, Tri srečanja, GLLjD 1959/60, š t 3.

4 D. Moravec, Slovensko gledališče od vojne do vojne, 1980, 252.

5 D. Željeznov, Gledališka zgodovina si utira pot do občinstva, Lj. dnevnik 19. oktobra 1963.

6 Glej 3.

7 GLLjD 1959/60, str. 76.

8 F. Vodnik, Kritična dramaturgija, 1968, 74.

9 F. Koblar, Dvajset let slovenske drame II, 1965, 255.

10 Vprašalna pola iz 1. 1948 v SGFM. 11 Glej 3.

12 V Šestovem katalogu »Dramatične šole Jugoslovanskega konservatorija za 1. semester 1920/21 je v prvem letniku tudi Ivan Jerman. Profesor ga je ocenil takole; pridnost — srednja, napredek — prav dober, obisk — reden.

Na nedatiranem tiskanem programu šolske produkcije ga ni, medtem ko je njegova sošolka Nada Gaberjevčičeva (Gabrijelčičeva) nastopala, (v SGFM, omot 74: Dramatične šole.)

13 Pogovori in pričevanja. (Pogovor z Mirkom Mahničem.) GLLjD 1964/65, št.

5.

14 Obrazca »Osobje Narodnega gledališča v Ljubljani«, kjer sta omenjena »dva semestra umetniške akademije v Pragi«, in »Podaci za razvrstavanje činovnika i službenika« (eno leto akademije v Pragi) v arhivu SGFM. 15 Igralski opus Ivana Jermana, GLLjD 1959/60, št. 3 in v tej publikaciji objavljen seznam vlog, ki gaje sestavila Frančiška Slivnik.

16 Glej 3.

17 Starešinski listi in poročila v Jermanovem Uslužbenskem listu — arhiv SGFM. 18 Glej 17.

128

F ilintv Molierovem Ljudomrzniku. 195 0/5 1 VLOGE IVANA JERMANA

19 Glej 13.

20 Prav tam.

V LJUBLJANSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU

21 Glej 9.

22 F. Koblar v S 23. maja 1929.

23 F. Koblar v S 26. novembra 1926.

Avtor — Delo — Vloga — Datum

24 F. Koblar v S 19. januarja 1928.

Shakespeare W.: Sen kresne noči — Smuk, mizar — 22. 1.1921

25 F. Koblar v S 24. marca 1928.

Sardou V.-Moreau E.: Madame Sans-Gene — Constant — 2. 2.1921

26 F. Koblar v S 24. maja 1930.

Tucič S.: Golgota — Evzebij — 19. 2.1921

27 F. Koblar, Ivan Jerman — sedemdesetletnik, List AGRFT 1969/70, str. 357.

Molnar F.: Bajka o volku — Tretji natakar — 5.3.1921

28 Ljubljansko Narodno gledališče v letu 1928, str. 41.

Hebbel F.: Judit — Betulijski duhovnik — 2. 10. 1923 Nestroy J. N.: Danes bomo tiči — Kočijaž — 24. 10. 1923

29. Glej 13.

30 Glej 8 in 9.

Savoir A.: Osma žena — Matard — 11.11.1923

31 Vse oznake so iz Koblarjevih kritik v času od 1930 do 1939.

Gorner J.: Krojaček junaček — Ali, tolovaj — 18. 11. 1923

32 Glej 3.

Milčinski F.: Mogočni prstan — Zakleti mladenič — 30. 11.1923

33 Glej 13.

Galsworthy J.: Golobček — Edvard Bertley — 3.1. 1924

34 Glej 27.

Shakespeare W.: Beneški trgovec— Solanio — 1. 2. 1924 Courteline G.: Priljudni komisar — Gospod — 8.2. 1924

35 F. Koblar v S 25. septembra 1931.

36 F. Koblar v S 20. junija 1933.

Perzynski W.: Ašantka — Jan — 6. 3. 1924

37 F. Koblar v S 20. septembra 1933.

Shaw G. B.: Cezar in Kleopatra — Nubijec — 22. 3.1924

38 F. Koblar v S 22. januarja 1935.

Stoji, stoji Ljubljanica — Minister zdravja — 14. 4. 1924

39 F. Koblar v S 5. januarja 1936.

Jalen J.: Dom — Rado Škrjanec — 15. 4.1924

40 L Mrzel v J 28. decembra 1935.

Lenormand H. R.: Izgubljene duše — Glasbenik — 10, 5. 1924

41 F. Koblar v S 20. oktobra 1936.

Rostand E.: Cyrano de Bergerac — Bellerose — 1.10.1924

42 V. Pavšič-Bor, Ob koncu gledališke sezone, LZ 1936, 179.

Tolstoj L N.: Moč teme — Voznik — 3. 10. 1924

43 F. Vodnik v S 29. septembra 1939.

Shakespeare W.: Hamlet — Kornelij — 28. 12. 1924

44 GLAIU 1962, št. 21, str. 29.

Putjata B.: Stričkov sen — Pahomič — 23.1. 1925

45 Glej 27.

Lah I.: Pepeluh — Prvi svetovalec — 31.1. 1925

46 Glej 4, str. 309.

Andreev L. N.: Misel — Ivan Petrovič — 18.3.1925

47 Glej 3.

Shakespeare W.: Zimska pravljica — Dion — 10. 10. 1925

48 Glej 42.

Cankar I.: Za narodov blagor — Siratka — 11.11. 1925

49 Glej 13.

Langer F.: Periferija — Komisar — 7. 10. 1925

50 Glej 44.

Milčinski F.: Krpan Mlajši — Strežaj Tomaž — 4. 11. 1925

51 Glej 13.

Župančič O.: Veronika Deseniška — Friderikov pisar — 26. 11. 1925

52 Prav tam.

Andreev L. N.: Profesor Storicin — Mamikin — 11. 12. 1925

53 I. Jerman, Naloge Akademije za gledališče, radio, film, televizijo v slovenskem

Župančič O.: Veronika Deseniška — Hermanov kancelar — 3.12. 1925

gledališkem prostoru, List AGRFT 1967/68, št 6, str. 218.

Pirandello L: Henrik IV. — Landolfo (lolo) — 13.1. 1926

54 I. Jerman: Nekaj nujnih vprašanj, List AGRFT 1969/70, št. 8, str. 343,344.

Finžgar F. S.: Naša kri — Kmetski fant — 30.1.1926

55 Prav tam.

O'Neill E. G.: Ana Christie — Pismonoša — 13.2. 1926

56 Glej 53, str. 224.

Golia P.: Deseti brat — Doktor Vencelj — 20. 2.1926

57 Prav tam, str. 218.

Shaw G. B.: Pygmalion — Sarkastični gledalec — 21.3. 1926

58 Prav tam.

Shakespeare W.: Kar hočete — Curio — 4. 4. 1926

59 I. Jerman, Ob koncu študijskega leta, List AGRFT 1968/69, št. 7, str. 302.

Shakespeare W.: Hamlet — Duhovnik — 4. 4. 1926

60 Glej 54, str. 342.

Niccodemi D.: Postržek — Giglioli — 10. 4. 1926

61

Galsworthy J.: Borba — Henry Tench — 1. 5. 1926

Prav tam, str. 342,343.

62 Tudi tam, str. 344.

Cankar I.: Jakob Ruda — Ivan Dolinar — 12. 5.1926

63 Tudi tam.

Vildrac C.: Ladja Tenacity — Delavec — 15.5. 1926

64 Glej 53, str. 223.

Cankar I.: Hlapci — Nadučitelj — 4. 10. 1926

65 Tudi tam, str. 319.

66 Glej 54, str. 342.

Hilbert J.: Drugi breg — Dr. Fischer — 9. 10.1926

67 Glej 59, str. 304.

Shakespeare W.: Macbeth — Angus — 15. 10. 1926

68 Glej 27, str. 358.

Moliere: Skopuh — Pisar — 10. 10. 1926 Mirko Mahnič

Courteline G.: Stalni gost — Predsednik — 24. 11. 1926

130

Courteline G.: Boubouroche — Andrej — 24. 11. 1926

Cerkvenik A.: Greh — Mož — 18. 5.1929

Golia P.: Peterčkove poslednje sanje — Drugi vojščak — 26. 12. 1926

Goethe J. W.: Faust — Nadangel Rafael — 21. 9. 1929

Wilde O.rPahljača Lady Windermere — Mr. Rufford — 9. 1. 1927

Goethe J. W.: Faust — Meščan — 21.9. 1929

Begovič M.: Božji človek — Jetičnik — 24.2.1927

Pagnol M.: Velika abeceda uspeha — Tranche — 22.9. 1929

Nestroy J. N.: Lumparij Vagabund ali Zanikrna trojica — Mizarski pomočnik — 8.

Strindberg A.: Nevesta s krono — Cerkovnik — 2.10. 1929

4. 1927

Lorde A.—Chaine P.: Naš gospod župnik — Monsignor Sibue — 6. 10. 1929

Nestroy J. N.: Lumpacij Vagabund ali Zanikrna trojica — Drugi pomočnik — 8.4.

Achard M.: Življenje je lepo — Stražnik — 30. 10. 1929

1927

Burggraf W.: Janezek-Nosanček — Božični mož — 10. 11. 1929

Nestroy J. N.: Lumpacij Vagabund ali Zanikrna trojica — Drugi šetalec — 8. 4.

Jankovič V.: Brez ljubezni — Drugi študent — 23.11. 1929

1927

Schiller F.: Don Karlos — Grof Lerma — 14. 12. 1929

Buchner G.: Vojiček — Drugi meščan — 20.4. 1927 Shakespeare W.: Mnogo hrupa za nič — Pater Frančišek — 25.5. 1927

Nestroy J. N.: Za ljubezen so zdravila — Zgonc — 25. 1. 1930

Engel A.: Večni mladenič — Benedikt — 12. 6. 1927

Špicar J.: Pogumni Tonček — Berač Jernač — 2.2. 1930

Bernauer R.-Oesterreicher R.: Vrt Eden — Filip — 20.9.1927

Shakespeare W.: Vihar — Adrijan — 13.3. 1930

Shakespeare W.: Ukročena trmoglavka — Prvi sluga — 8. 10. 1927

Begovič M.: Pustolovec pred vrati — Zdravnik — 11. 5. 1930

Shakespeare W.: Ukročena trmoglavka — Magister — 8. 10. 1927

Maugham W. S.: Sveti plamen — Dr. Harvester — 22. 5. 1930

Wilde O.: Idealni soprog — Družabnik — 12.10.1927

Shakespeare W.: Sen kresne noči — Egej — 1. 10.1930

Skrbinšek M.: Hlapec Jernej in njegove pravice — Sitar — 15. 10. 1927

Žnuderl M.: Pravljica o rajski ptici — Tone — 2. 10. 1930

Hasenclever W.: Boljši gospod — Tajnik — 10. 12. 1927

Andrejev L: Mladoletje — Arhangelski — 8. 10. 1930

Gorner K.: Snegulčica in škratje — Minister — 11.12. 1927

Leskovec A.: Kraljična Haris — Notar — 11. 10.1930

Calderon P.: Sodnik Zalamejski — Seržant — 30. 12. 1927

Schiller F.: Razbojniki — Herman — 18. 10.1930

Ibsen H.: Divja raca — Gregers — 4. 1.1928

Nušič B.: Gospa ministrica — Sava Mišič — 31. 10. 1930

Rostand E.: Cyrano de Bergerac — Kadet — 11. 3. 1928

Tolstoj A.: Serija A—000001 — Berjukov — 20. 11. 1930

Rostand E.: Cyrano de Bergerac — Poet — 11. 3. 1928

Balzac H.: Mercadet — I. upnik — 28. 12. 1930

Halbe M.: Mladost — Amandus — 22.3. 1928

Golia P.: Princezka in pastirček — Peti veteran — 6. 1. 1931

Gregorin E. — Tominec R.: I.N.R.I. — Jakob st. — 1. 4. 1928

Finžgar F. S.: Divji lovec — Kmet Jež — 9. 2. 1931

Gregorin E. — Tominec R.: I.N.R.I. — Epafrodit — 1.4. 1928

Krleža M.: Gospoda Glembajevi — Dr. Silberbrandt — 26. 2.1931

Gregorin E. — Tominec R.: I.N.R.I. — Dizma — 1.4. 1928

Blumenthal O.—Kadelburg G.: Pri »Belem konjičku« — Šofer— 29. 3. 1931

Shakespeare W.: Ukročena trmoglavka — Sluga pri Baptisti — 29. 4. 1928

Blumenthal O.—Kadelburg G.: Pri »Belem konjičku« — Dr. Koprivar — 23. 4.

Novačan A.: Herman Celjski — Poslanik kralja Tvrtka — 6. 5. 1928

1931

Maeterlinck M.: Stilmondski župan — Občinski tajnik — 16. 5. 1928

Hoffmannsthal H.: Slehernik — Glasnik — 26.4.1931

Jerome J. K.: Fanny, tete, strici — George Newte — 31.5. 1928

Hoffmannsthal H.: Štebernik — Drugi gost — 26. 4. 1931

Brod M,—Reimann H.: Dobri vojak Svejk — Stotnik Sagner —9.6. 1928 Brod M,—Reimann H.: Dobri vojak Švejk — Vojaški duhoven —2. 9. 1928

Klabund: X Y Z — Glas v radiu — 2. 5. 1931

Shakespeare W.: Romeo in Julija — Prolog — 22.9. 1928

Schnitzler A.: Zeleni kakaduj — Vicomte de Nogeant — 16. 5. 1931

Shakespeare W.: Romeo in Julija — Lekar — 22.9. 1928

Tolstoj L. N.: On je vsega kriv — Sosed — 16. 5.1931

Novačan H.: Herman Celjski — Glasnik iz Budima — 7. 9. 1928

Frank L.: Vzrok — Duhovnik — 10.6. 1931

Klabund: Kraog s kredo — Pesnik — 29. 9. 1928

Grum S.: Dogodek v mestu Gogi — Gapit — 23.9. 1931

Jaeger-Schmidt V. A.: Kukuli — Francois — 6.10. 1928

Nestroy J. N.: Pritličje in prvo nadstropje — Anton — 24.9. 1931

Pitray P.: Modri osliček Miško — Kmet Andrej — 4. 11. 1928

Cankar I.: Kralj na Betajnovi — Prvi kmet — 26. 9.1931

Tolstoj L. N.: Živi mrtvec — Mladi odvetnik — 24. 11.1928

Golar C.: Dve nevesti — Rožnikov Tone — 4.11.1931

Golla P.: Betlehemska legenda — Jakob — 23. 12.1928

Croiss et F,—Leblanc M.: Arsene Lupin — Boursin — 19. 12.1931

Golia P.: Betlehemska legenda — Služabnik — 23. 12. 1928

Fodor L.: Revna kot cerkvena miš — Gospod Kvapil — 13. 1. 1932

Drinkler H.: Krojaček-Junaček — Trska — 13. 1. 1929

Shaw G. B.: Zdravnik na razpotju — Redpenny — 17.2. 1932

Jonson B: Volpone — I. sluga — 19. 1. 1929

Molnar F.: Nekdo — Odvetnik — 20. 2.1932

Nestroy J. N.: Utopljenca — Senica — 1. 2. 1928

Miloševič M.: Jubilej — Gjorič — 5.3. 1932

Buchner G.: Dantonova smrt — Collot D'Herbois — 5. 3. 1929

Shakespeare W.: Kar hočete — Antonio — 28. 3.1932

Buchner G.: Dantonova smrt — Drugi meščan — 5.3. 1929

Katajev V.: Kvadratura kroga — Prvi komsomolec — 13.4. 1932

Bourdet E.: Pravkar izšlo — Olivet — 21.3.1929

Real M.—Ferner M.: Trije vaški svetniki — Župnik Hrastar — 8. 5. 1932

Armont P.—Nancey: Teodor & Comp. — Malvoisier — 14. 4. 1929

Sophocles: Kralj Oidipus — Tretji starec — 23. 5. 1932

Frondaie P.: Bitka — Četrti mornar — 28. 4.1929

Pagnol M.: Marij — Le Goelec — 27. 5. 1932

131

Kreft B.: Celjski grofje — Pravdač — 17.9. 1932

Galsworthy J.: Družinski oče — Harris — 26. 2. 1936

Krasnopol'skij P. F.: Zločin in kazen — M iholka — 22.9. 1932

Werfel F.: Juarez in Maksimiljan — Riva Palacio — 1. 4. 1936

Bartol V.: Lopez — Santa Fe — 24.9. 1932

Lavery E.: Prva legija — P. Charles Keene — 25. 4.1936

O'Neill E. G.: Strast pod bresti — Simeon — 13. 10. 1932

Lichtenberg W.: Mladi gospod šef — Dr. Kurt — 23. 5. 1936

Ibsen H.: Gospa Inger na Oestrotu — Bjoem — 21. 10.1932

Cankar I.: Za narodov blagor — Siratka — 24. 9.1936

Zuckm ayer K.: Veseli vinograd — Kalin — 6. 11. 1932

Shakespeare W.: Kralj Lear — Kralj francoski — 27.9. 1936

Merežkovskij D. S.: Carjevič Aleksej — Grof Daun — 2. 12. 1932

Labiche E.: Florentinski slamnik — Gluhi Vezinet — 7.10.1936

Vom bergar J.: Voda — Jaka Jakopič — 18. 12. 1932

Langer F.: Konjeniška patrola — Saidi — 15. 10. 1936

Maeterlinck M.: Zadoščenje — Poročnik Lauterbach — 20. 12. 1932

Katajev V.: Kvadratura kroga — Tovariš Flavij — 3.11. 1936

Katajev V.: Milijon težav — Vasja Parasjuk — 11.1.1933

Werner V.: Na ledeni plošči — Dr. Jur. Koudelka — 11.11. 1936

Yeats W. B.: Gospa Cathleena — 1. kmet — 8. 2. 1933

Golia P.: Uboga Ančka — Berač-Dobrodej — 5. 12. 1936

Pagnol M,—Nivoix P.: Slava in njeni mešetarji — Bachelet — 9. 2.1933

Gregorin E.: Kralj z neba — Agripa — 23. 12. 1936

Acremont G.—A.: Dame z zelenimi klobuki — Gospod de Fleurville — 9.3.1933

Žigon J.: Če se utrga oblak — Pavlič — 27. 1. 1937

Shakespeare W,: Hamlet — Horatio — 30.3.1933 Gregorin E.—Tom inec R.: I.N.R.I. — Pilat — 9. 4. 1933 Langer F.: Izpreobrnitev Ferdiša Pištore — Faltys — 29. 4. 1933

Kaufman G. S. - Ferber E.: Simfonija 1937 — Gustav — 11. 2.1937

MoliereiTartuffe — Kleant — 28. 5. 1933

Anderson M.-Stallings L.: Rivala — Lieutenant Moore — 29. 4. 1937

Shakespeare W.: Komedija zmešnjav — Antifolus Sirakužan — 14, 9. 1933

Merežkovskij D. S.: Peter in Aleksej — Rumjancev — 12. 5. 1937

Hamik A.: Repoštev — Šomaster — 20. 12. 1936

Nušič B.: Dr. — Velimir Pavlovič — 27. 2. 1937 Fodor L: Matura — Dr. Štrk — 7. 4. 1937

Cankar I.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski — Krištof Kobar — 17.9.1933

Rostand E.: Cyrano de Bergerac — Cuigy —

Strindberg A.: Sonata strahov — Gosposki človek — 21.9. 1933

Shakespeare W.: Julij Cezar — Kaska — 25. 9. 1937

Shaw G. B.: Sveta Ivana — Peter Couchon — 27.9.1933

Pahor J.: Viničarji — Andro — 28. 9.1937

Feldman M.: Zajec — Kotromanič — 12.10. 1933

Brecht B.-Weill K: Beraška opera — Berač Filch — 30. 9.1937

Scheinpflugova O.: Okence — Policijski komisar — 19. 11. 1933

Petrovič P: Vozel — Štefan — 24. 10.1937

Forster F.: Robinzon ne sme umreti — Vojak na straži — 1. 12.1933

Čapek K: Bela bolezen — Drugi časnikar — 11.12. 1937

Golia P.: Kulturna prireditev v Črni mlaki — Matinjak — 17. 12. 1933

Bourdet E.: Svedrovci — Bain — 22.12. 1937

Engel A.—Horst J.: Raj potepuhov — Platnica — 31. 12. 1933

Zupančič O.: Veronika Deseniška — Vitez Ivan Sevničan — 22. 1. 1938

Lichtenberg W.: Karijera kanclista Winziga — Dr. Finz — 25. 1. 1934

Synek E.: Nočna služba — Dr John — 12. 4.1938

Thomas B.: Charleyeva teta — Jack Chesney — 10. 2. 1934.

Tolstoj A, K.: Car Fjodor — Mihajko Golovin — 22. 9. 1938

Marija V.: Visoška kronika — Lukež — 3.3.1934

Wuolijoki J.: Žene na Niskavuoriju — Nadučitelj Vainio — 27. 9. 1938

NušičrB.: Beograd nekdaj in sedaj — Nikola — 17.3.1934

Benedetti A.: Trideset sekund ljubezni — Tullio Siriani — 22.10. 1938

Ortner H. H.: Mojster Anton Hit — Kaplar — 2. 5.1934

Priestley I.: Brezov gaj — Inšpektor Stack — 10. 11. 1938

Galsworthy J.: Družba — Major Colford — 24, 5. 1934

Golia P.: Dobrudža 1916 — Srbski vojni ataše — 30. 11. 1938

Kostov S..L: Goljemanov — Gorilkov — 7. 6.1934

Kastner E.: Pikica in Tonček — Bodež — 26.12.1938

Rostand E.: Orlič — Vitez pl. Prokeš-Osten — 29.9. 1934

Piskor K: Upniki-na plan! — Dr. Menšik — 21.1.1938

Achard M.: Migo, dekle z Montparnasa — Neki gospod — 3.10. 1934

Tolstoj L. N.: Živi mrtvec — Karenin — 4. 4. 1939

Raort W.: Waterloo — Lalicz — 25. 11. 1934

Nestroy J. N.: Utopljenca — Senica — 29.4. 1939

Frank B.: Vihar v kozarcu — Sodnik — 12. 1, 1935

Shakespeare W.: Othello — Drugi senator — 10.5.1939

Zweig S.: Siromakovo jagnje — Berthier — 19.1. 1935

Bekeffi Š: Neopravičena ura — Prof. Kučera — 10.6. 1939

Šorli I.: Blodni ognji — Anton Brezovnik — 16. 2. 1935

Medved A.: Kacijanar — Hojzič — 23. 9.1939

Shakespeare W.: Beneški trgovec — Graziano — 30.3. 1935

Shaw G. B.: Hudičev učenec — Anton Anderson — 27.9. 1939

Kreft B.: Malomeščani — Tone Sevnik — 11. 4. 1935

Langer F.: Številka dvainsedemdeseta — Sodnik — 3. 10. 1939

Gregorin E.: V času obiskanja — Juda iz Karije — 14. 5.1935 Wilde O.: Bunbury — John Worthing — 22.5. 1935 Vombergar J.: Zlato tele — Blaznik Janez — 26.5.1935

Sofokles: Antigona — Prvi sel — 21.10. 1939 Kastner E.: Emil in detektivi — Višji komisar — 26.11. 1939 Courteline G.: Stalni gost — Predsednik sodišča — 9.12.1939

Sophokles: Kralj Edip — Duhovnik — 8.9.1935

Courteline G.: Priljudni komisar — Gospod — 9. 12. 1939

Puškin A. S.: Kameniti gost — Menih — 1. 10. 1935

Averčenko A. T.: Kupčija s smrtjo — Usikov — 30.12. 1939

Dregely G.: Frak ali od krojačka do ministra — Turner — 17. 10. 1935

Krog H.: Na prisojni strani — Joahim Bris — 26.1. 1940

Bahr H.: Otroci — Jean — 17. 11. 1935

Lenormand H. R.: Strahopetec — Charlier — 2.3. 1940

Bulgakov M.: Moliere — Ludovik XIV. — 25. 12. 1935

Nestroy J. N.: Danes bomo tiči — Grabež — 3. 5. 1940 Gogol’N. V,: Revizor — Dobčinski — 26. 5, 1940

1 32

Finžgar F. S.: Naša kri — Matijevec — 1. 6. 1940

Brecht B.: Švejk v drugi svetovni vojni — Mož z berglami — 24. 4. 1958

Kreft B.: Velika puntarija — llija Gregorič — 20. 2.1947

Tolstoj L. N.: Ana Karenina — Zdravnik — 25. 4. 1958

Krleža M.: Velika puntarija — Dr. Solberbrandt — 16. 10. 1946

Tolstoj L. N.: Ana Karenina — Kapitonič — 25. 4. 1958

Shaw G. B.: Hudičev učenec — Anthony Andrson — 5. 3. 1947

Majakovski V.: Velika žehta — Nočkin — 5. 11. 1958

Shakespeare W.: Kralj Lear — Oswald — 4. 11.1949

Schiller F.: Don Karlos — Veliki inkvizitor — 4.1. 1959

Miller A.: Vsi moji sinovi — Dr. Jim Bayliss — 9.1. 1950

Shakespeare W.: Kralj Henrik V. — Grof Westmorianski — 29.3. 1959

Goethe J. W.: Egmont — Machiaveli — 18. 5. 1950

Rose R.-Budjuhn H.: Dvanajst porotnikov — Št. 11. — 22.10.1959

Pucova M.: Operacija — Anton Klavora — 14. 6. 1950

Krleža M.: Aretej ali Legenda o Sv. Ancili — Brezdomovinec — 12.2. 1960

Kreft B.: Celjski grofje — Trgovec — 14. 10. 1950

Brecht B,—Weill K.: Opera za tri groše — Stražnik — 7.3.1961

Moliere: Ljudomrznik — Filint — 29. 10.1950

Nušič B.: Avtobiografija — Stric — 7. 6. 1961

Krleža M.: Vučjak — Polugan — 4. 2. 1951

Durrenmatt F.: Romulus Veliki — Apollyon — 23. 2.1962

Kozak F.: Profesor Klepec — Profesor — 19. 4. 1951

Kreft B.: Krajnski komedijanti — Baron Brigido — 16. 4. 1962

Ibsen H.: Stebri družbe — HilmarTonnesen — 10. 6. 1951

Frisch M.: Andorra — Zdravnik — 19.12. 1962

Vega C.: Fuenteovejuna — Sodnik — 23. 10.1951

Kesselring J.: Arzenik in stare čipke — Prečastiti dr. Harper — 28.3. 1964

Tolstoj L. N.: Moč teme — Akim — 5. 11. 1951

Adamov A.: Pomlad 71 — Leon Oudet — 9.10. 1964

Cankar I.: Hlapci — Zdravnik — 11. 12.1951

Wesker A.: Korenine — Healey — 15.10. 1964

Hsiung S. I.: Gospa Biserna reka — Prvi snubec — 18. 2. 1952

Kafka F.: Proces — Stric — 8. 4. 1965

Shakespeare W.: Rihard Tretji — Sir Robert Brakenbury — 12.4. 1952

Kafka F.: Proces — Gospod — 8.4.1965

Shaw G. B.: Sveta Ivana — Peter Cauchion — 13. 6. 1952

Sartre J. P.: Hudič in ljubi bog — Baron Reitschel — 1. 10.1965

Gogol’ N. V.: Revizor — Ljuljukov — 30. 12.1952

Bolt R.: Človek za vse čase — Kardinal Wolsey — 7. 10.1966

Racine J.: Britanik — Narcis — 17. 4. 1953

Mrak I.: Marija Tudor — Lord ceremoniar — 11.11.1966

Kulundžič J.: Človek je dober — Ivo Batinič — 17. 6. 1953

Shaw I.: Pokopljite mrtve — Glavni urednik — 26. 2.1954

Hochwalder F.: Javni tožilec — Fouquier-Tinville — 19. 12. 1953

Schwarz H.: Kriva sodba — dr. Richard Adametz — 19.10. 1967

Shakespeare W.: Romeo in Julija — Prolog — 14. 5. 1954 Harris E.: Molčeča usta — Državni tožilec — 18. 6. 1954 Rostand E.: Cyrano de Bergerac — Bellerose 14. 10.1954

V MARIBORSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU

Castel-Jaloux — 19. 10.1954

Schnitzler A.: Ljubimkanje — Neki gospod — 11. 4. 1922

Shaw I.: Dobri ljudje — Sodnik — 28. 10.1954

Jerome K. J.: Neznani prijatelj — Christopher Penny — 17. 4. 1922

Ustinov P.: Trobi kakor hočeš — Profesor Schuchermann — 20. 1.1955

Ludwig O.: Dedni logar — Andrej — 29. 4. 1922

Bruckner F.: Elizabeta Angleška — Gresham — 25.3. 1955

Remec A.: Kirke — Javornik — 9. 5. 1922

Matkovič M.: Na koncu poti — Partizan — 16.6. 1955

Galsworthy J.: Borba — Simon Harness — 20. 5. 1922

Miller A.: Lov na čarovnice — Sodnik Hathome — 8. 10. 1955

Cankar L: Jakob Ruda — Ivan Dolinar — 5. 6. 1922

Garcia F.: Svatba krvi — Drvar — 12. 10.1955

Moliere: Skopuh — Komisar — 11, 6. 1922

Axelrod G.: Sedem let skomin — Richardov glas — 12. 11. 1955

Gogol'N. V.: Revizor — Uhovjortov — 12.9. 1922

Shakespeare W.: Historije o Henriku IV. — Princ John Lancaster — 25. 12.

Cankar I.: Hlapci — Nadučitelj — 23. 9. 1922

1955

Moliere: Namišljeni bolnik — Purgon — 19. 10. 1922

Wilder T.: Naše mesto — Gospod Webb — 25. 1.1956

Andrejev L.: Dnevi našega življenja — Blohin — 11.11.1922

Čehov A. P.= Tri sestre — Kuligin — 2.3. 1956

Gogol’ N. V.: Revizor — Hlopov — 25. 11. 1922

Cankar I.: Hlapci — Poštar — 29. 4. 1956

Zagorka: Jalnuševčani — Josip Ogrizek — 7. 12. 1922

Giradoux J.: Norica iz Chaillota — Načelnik reklamnega tiska — 27.5. 1956

Tucič S.: Golgota — Demetrij — 16. 12. 1922

Shakespeare W.: Historije o Henriku IV. — Westmorland — 20. 10. 1956

Remec A.: Užitkarji — Star kancelist — 5. 1. 1923

Moliere: Šola za može — Arist — 16. 11. 1956

Arcibašev M.: Ljubosumje — Andrej Ivanovič — 9. 2.1923

Moliere: Izsiljena ženitev — Geronimo — 16. 11. 1956

Schiller F.: Kovarstvo in ljubezen — Ferdinand — 13.3. 1923

Brecht B.: Kavkaški krog s kredo — lilo Šuboladze — 4. 3. 1957

Balucki M.: Težke ribe — Pagatovič — 22.3. 1923

Priestley J. B.: Odstranite norca! — Dr. Bushtact — 13.4. 1957

Strindberg A.: Velika noč — Elis — 1. 4. 1923

Goodrich F.-Hackett A.: Dnevnik Ane Frank — Kraler — 19.10.1957

Suhovo—Kobilin A.: Svatba Krečinskega — Fjodor — 19.4. 1923

Višnjevski V. V.-Kreft B.: Optimostična tragedija — Prvi kronist — 9. 11, 1957

Busnach W,—Gastineau O.: Ubijač — Goujet — 1.5. 1923

Brecht B. O: Švejk v drugi svetovni vojni — Nemški vojaški zdravnik — 8.3.

Špicar J.: Pogumni Tonček — Beli kralj — 20.5. 1923

1958

Ogrizovič M.: Hasanaginica — Husejin — 26. 5. 1923

Shakespeare W.: Ukročena trmoglavka — Šolmašter — 23.4. 1958 Brecht B.: Švejk v drugi svetovni vojni — Prvi gost — 24.4.1958

133

V MARIBORSKEM OPERNEM GLEDALIŠČU Parma V.: Caričine Amaconke — Cesar Jožef II. — 25.5. 1922 Albini S.: Baron Trenk — Glasnik — 12. 10. 1922 Parma V.: Nečak — Postrešček Steiner — 28. 11.1922 Berte H.: Pri treh mladenkah — Moric pl. Schwind — 23. 2. 1923 Sestavila: F. Slivnik

TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE »BORIS KIDRIČ« n. sol. o. MARIBOR 62101 M AR IB O R , LENINGRAJSKA 27, TEL. (062) 24-171, TELEX 33161 TZVM BR

PRO IZVO DNI PROGRAM 1. TIR N A VO ZILA IZDELAVA IN POPRAVILO:

DREZIN, DIESEL-M OTORNIH

VLAKO V, POTNIŠKIH IN SPECIALNIH SALO NSKIH VO ZIL. INDUSTRIJSKIH IN T O V O R N IH V A G O N O V .

2. CESTNA VO ZILA IZDELAVA IN POPRAVILO: NADG RADENJ SPECIALNIH CESTNH IN K O M U N A LN IH VO ZIL, ŠASIJ, OKVIRJEV, KESO NOV CESTNIH VO ZIL. 3. O PREM A Z A CENTRALNO OGREVANJE IZD ELA VA IN SERVISIRANJE: KOTLOV, GRELNIH TELES, BOJLERJEV IN G O RILNIKO V.

PREDSTAVNIŠTVO: 11000 BEOGRAD, K A TANIČEVA 24, TELEFON: (011) 450-685

VAM NUDI NOVE IZPOPOLNJENE MODELE TOPLOVODNIH KOTLOV, KI SO REZULTAT VEČLETNEGA RAZVOJA IN RAZISKAV. TOPLOTNA TEHNIKA TAM-STADLER

DVA KOTLA V ENEM

TOPLOVODNI KOTEL Z DVOJNIM KURIŠČEM MODEL KL — KOTEL ZDRUŽUJE DVA LOČENA KURIŠČA — ENO ZA TRDO GORIVO IN DRUGO ZA PLIN IN OLJE — Z UPORABO AVTOMATIKE SE DELOVANJE KURIŠČ MED SEBOJ DOPOLNJUJE — PREHOD IZ ENEGA NA DRUGO VRSTO GORIVA JE ENOSTAVEN — UPORABA VSEH VRST GORIV — Z OPTIMALNIMI IZKORISTKI (PREMOG, OLJE, PLIN) — TOPLA SANITARNA VODA POZIMI IN POLETI — ODLIČNA IZOLACIJA — ENOSTAVNA MONTAŽA — VAROVANJE ČISTEGA OKOLJA TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE »BORIS KIDRIČ« n. sol. o. MARIBOR

62000 MARIBOR, LENINGRAJSKA 27 TELEFON 24-171, 39-779 • TELEX: 33161 PREDSTAVNIŠTVO: 11000 BEOGRAD KATANIČEVA 24 • TELEFON 011 450-685

SE S T A V U E N A O R G A N IZ A C IJA ZDR U ŽE N EG A DELA

ELKOM, ZD R U ŽE N O ELEKTRO, KOVINSKO-PREOELOVALNA

LINA, PRO IZVO DNJA NOTRANJE OPREME IN LESNEGA PO HIŠTVA APACE

IN STROJNA IND USTR IJA, M A R IB O R , PREŠERNOVA 14

EMI, PODJETJA, KI SO Z D R U ŽE N A V S E S T A V U E N O O R G A N IZ A C IJO

ELKOM: ELEKTROKOVINA,

ELEKTROM ONTAŽA IN INSTALACIJA , POLJČANE

ELEKTROMEDICINA, PODJETJE Z A IZD . TER POPR. D O M A Č IH IN TUJIH ELEKTROMED. APA RATO V, LJUBLJANA

TO V A R N A ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV

PRIMAT,

PODJETJA IZDELUJEJO NASLEDNJE IZDELKE:

T O V A R N A K O VINSKE OPREME

ELEKTROMOTORJE, ČRPALKE, BRUSNE STROJE,

TSN,

— INTEGRALNI TRANSPORT S H ID R A V L IČ N IM I

RINEŽE, SVETILKE IN DUŠILKE, IZDELKI ELEKTRONIKE

T O V A R N A STIK A LN IH NAPRAV

K O M PO N EN TA M I IN A R M A TU R O —

OPREM O

IN INDUSTRIJSKE PRALNE STROJE Z A ČIŠČENJE

STROJNA, T O V A R N A STROJEV

IN LIKANJE — PISARNIŠKO PO HIŠTVO IN DRUG O O PREM O — KO VINSKO EM BALAŽO — POGONSKO TEHNIKO [PRENOSNIKI IN REGULATORJI) — RAZKLOPNO ELEKTROTEHNIKO IN DRUG O OPREMO

STROJKOPLAST,

Z A ELEKTROENERGETIKO (ELEKTRODISTRIBUCIJO) —

ELEKTROINSTALACIJSKI M ATERIAL. K O VINSKI IZDELKI IN PLASTIKA

PLINSKE IN OLJNE GORILNIKE —

INSTALACIJSKI

METALPRIM INŽENIRING

ELEKTRONIKA) — NOTRANJO OPREM O IN LESENO

M ATERIAL IN PLASTIKO — PROFESIONALNO ELEKTRONIKO IN PLASTIKO (ELEKTRONSKA POHIŠTVO — PROJEKTIRAJO INDUSTRIJSKE OBJEKTE,

OLGA MEGLIČ, PR O IZVO D N O PODJETJE, PTUJ

IZDELUJEJO URBAN ISTIČNE PROG RAM E, IZVAJAJO PROJEKTANTSKI IN Ž E N IR IN G Z A VSE VRSTE V IS O K IH IN N IZK IH GRADENJ — IZDELOVANJE TER POPRAVILO

PROJEKTA INŽENIRING, PTUJ

D O M A Č IH

IN TUJIH ELEKTROM EDICINSKIH

APARATOV IN INSTRUM ENTO V, ZASTOPANJE IN O ZE M S K IH F IR M .

K R E D IT N A B A N K A M ARIBO R POKROVITELJ G LEDA LIŠČ A LJUDSKE VSTAJE

ŽE V S A LETA USM ERJA SVOJA PRIZADEVANJA V ZBIRANJE D E V IZN IH SREDSTEV O BČA N O V , USPEŠNOST NJENEGA SO DELO VANJA Z O BČANI PA SE KA2E V NENEHNEM PORASTU LE-TEH. O S N O V N A OBLIKA ZBIRANJA DEV IZN IH SREDSTEV O B Č A N O V JE VARČEVANJE. O B Č A N LAHKO IZBIRA M ED DEVIZNO VLO G O N A VPOGLED, KI JO BANKA OBRESTUJE PO 7,5% OBRESTNI M ERI TER D EVIZNO VLO GO , VEZANO NA DOLOČEN Č AS, Z V IŠ J IM I OBRESTNIM I M E R A M I. TAKO OBRESTUJE BANKA VLOGE, VEZANE NA 13 MESECEV PO 9 % OBRESTNI M ERI, VLOGE VEZANE N A 24 MESECEV IN VEČ PO 10% OBRESTNI M ERI. O BČAN — IM ETN IK HRANILNE VLOGE NA D EVIZNEM RAČUNU ALI DEVIZNI KNJIŽICI PA SE LAHKO O DLO Č I TU D I Z A PRODAJO KO NVERTIBILNIH DEVIZ BANKI TER Sl TAKO ZAG OTO VI VRSTO U G O DNO STI. S PRODAJO KO NVERTIBILNIH DEVIZ IN NEPREKLICNO VEZAVO NJIHOVE DINARSKE PROTIVREDNOSTI Sl O BČAN PRIDOBI PRA VICO DO KREDITOV Z A NASLEDNJE NAM ENE: — NAKUP STANO VAN J, G RADITEV ALI VEČJO PREUREDITEV STANOVANJSKE HIŠE, — NAKUP STAREGA STA N O VA N JA ALI STANOVANJSKE HIŠE, — NAKUP IZO LACIJSKEGA IN D RUG IH M ATERIALOV. KI O M O G O Č A JO G OSPOD ARNO UPORABO ENERGIJE. — PLAČILO STROŠKOV Z A TELEFONSKI PRIKLJUČEK, ZA PRIKLJUČEK NA ELEKTRIČNO OMREŽJE, TOPLOTNO OGREVANE, NA V O D O V O D N O OMREŽJE IN K A NALIZAC IJO Z A STANOVANJE IN STANO VAN JSKO HIŠO , —

PLAČILO U V O Z N IH DAJATEV, VPISNINE Z A IZREDNO ŠOLANJE,

— RAZŠIRITEV ZASEBNE KMETIJSKE, OBRTNE IN DRUGE DEJAVNOSTI. POLEG N A M EN S K IH KREDITOV V V IŠ IN I 250 % N U D I BANKA O B Č A N U N A O SN O V I PRODAJE DEVIZ ŠE DRUGE NENAMENSKE GOTO VINSKE KREDITE.

K R E D IT N A B A N K A M A R IBO R ZDRUŽENA V LJUBLJANSKO BANKO

- ZDRUŽENO BANKO

PODROBNEJŠA POJASNILA O U G O D N O STIH .

KI JIH PRINA ŠA D EVIZNO VARČEVANJE. DAJEJO VSE ENOTE KREDITNE BANKE M ARIBO R.

STROJEGRADNJA, KONSTRUKCIJA IN M O N T A 2 A , N. SOL. 0 ., 62001 M ARIBO R ZAGREBŠKA 20, P. P. 200 TELEFON: (062) 32-751 TELEGRAM:

metalna

M ETALNA M ARIBOR

TELEX: 33115 YU M ETMB

PROJEKTIRA, PR O IZV A JA IN M O N T IR A —

TRANSPORTNE

NAPRAVE

— O P R E M O Z A ENERGETIKO —

PR O C E S N O O PR EM O

— STROJE Z A PREO BLIKO VANJE K O VIN —

G R A D B EN E ŽERJAVE IN O SEB N O T O V O R N A D V IG A L A

— A VTO ŽER JA VE — JEKLENE K O N STR U K C IJE —

K M ETIJSK O M E H A N IZ A C IJ O

—

LA D IJSK O O PR EM O

P R ED S TA V N IŠ TV A METALNE 11000 BEO G R A D , N U Š IČ E V A 6 /1 , TELEFON: (061) 334-348 71000 S A R A JEV O , UL. M A R Š A L A TITA 5 0 /IV 91000 SKOPJE, PA R TIZA N S K I O D R ED I 119, TELEFON: (09 1) 259-007

n V V ' 1 '

paloma slad kog orska

n

t

robčki serviete brisače toaletni higienski vložki pleničke

SE KOT N O SILEC R A Z V O JA A G R O Ž IV IL S T V A N A O B M O Č JU P O D R A V JA Z Z D R U Ž E N IM I D E L O V N IM I O R G A N IZ A C IJ A M I A G R O K O M B IN A T M A R IB O R A G R O K O M B IN A T LENART K M ETIJSKI K O M B IN A T SLO VEN SK A BISTR IC A K. Z . Z A D R U Ž N IK M A R IB O R Ž IV IL S K I K O M B IN A T »INTES« M A R IB O R P. K. Č A K O V E Č K I M L IN O V I Č A K O V E C T O V A R N A O LJA F R A M T A LIŠ M A R IB O R T O V A R N A M E S N IH IZD ELK O V »KOŠAKI« M A R IB O R V IN A G M A R IB O R M A R IB O R S K A M L E K A R N A M A R IB O R T IM A — O SK R B N I CENTER M A R IB O R V E M A M A R IB O R F E R R O M O TO M A R IB O R T. P. O JS T R IC A D R A V O G R A D PRESKRBA S LO V E N S K A BISTR IC A VKLJU ČUJE V P R IZ A D E V A N JA Z A USPEŠNO IZVED B O B O R Š T N IK O V E G A SR E Č A N JA V M A R IB O R U

ZDRUŽENO GRADBENO PODJETJE GIPOSS

GRADBENO PODJETJE

stavbar Imaribor z n . s o l . o.

62000 M A R IB O R , IN D U S T R IJ S K A 13, TEL. 22-571

62000 M A R IB O R , INDUSTRIJSKA 13 POŠTNI PREDAL 181 TELEFON: (062) 22-571 TELEX: YU 33-236 STAM AR PRODAJA: TEL. (062) 22-958 NABAVA: TEL. (062) 21-382

TO ZD IN D U S T R IJ A G R A D B E N E G A M A T E R IA L A HO ČE T O Z D SPLO ŠN I PROJEKTIVNI BIRO T O Z D V IS O K E G R A D N JE D E L O V N A S K U P N O S T S K U P N IH SLUŽB

—

PRO JE K TIR A M O VSE VRSTE OBJEKTOV

—

P R O IZ V A J A M O M A T E R IA L O V

—

G R A D IM O VSE VRSTE OBJEKTOV

R A ZLIČ N E VRSTE G R A D B E N IH

splošno gradbeno podjetje

konstruktor

m oribor

n.sol

f t

GHADIS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS

LJUBLJANA

N. SOL. O. TELEFON: H. C. 41-422 — 2IR O RAČUN : 50100-601-11095 — BRZOJAV: G R A D IS LJUBLJANA — POŠTNI PREDAL ŠT. 101 — TELEX: 31216 YU G R A D IS LJUBLJANA, ŠM A R T IN S K A 1 3 4 /A

— G RADI INDUSTRIJSKE, ENERGETSKE, LUŠKE IN HIDRO-TEHNIŠKE OBJEKTE, M O STOVE, CESTE IN DRUG ZGRADBE, OBJEKTE DRUŽBENEGA STA N D A R D A IN STA N O VA N JA ZA TRG; — IZDELUJE GRADBENE ELEMENTE, VSE VRSTE BETONSKIH PREFABRIKATOV, KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE IZ PREDNAPETEGA BETONA; — IZDELUJE IN M O N TIR A TIP IZIR A N E INDUSTRIJSKE HALE IN M O N TIR A GRADBENE KONSTRUKCIJE; — IZDELUJE GRADBENE STROJE IN OPREMO; — OPRAVLJA V S A H ID R O IZO LA C IJSK A DELA; — IZDELUJE JEKLENE KONSTRUKCIJE; — PROJEKTIRA VSE VRSTE OBJEKTOV; — IZV A JA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI G R A D IS JE PROJEKTANT IN IZVAJALEC GRADBENIH DEL PRI IZGRA DNJI N O VEG A M ARIBO RSKEG A GLEDALIŠČA.

ISKRA

ISKRA DANES

ISKRA JE VODILNI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC NA PODROČJU ELEK­ TRONIKE, AVTOMATIKE, TELEKOMUNI­ KACIJ IN ELEKTROMEHANIKE. DELAV­ CI ZDRUŽENI V 75 TOZD SODELUJEJO V BOGATI PROIZVODNJI — OD SE­ STAVNIH ELEMENTOV DO NAJMODER­ NEJŠIH ELEKTRONSKO AVTOMATSKIH NAPRAV. KAKOVOST ISKRINIH IZDEL­ KOV ZAGOTAVLJA VISOKA STROKOV­ NA USPOSOBLJENOST NJENIH KA­ DROV, MODERNA TEHNOLOGIJA IN USPEŠNO POSLOVNOTEHNIČNO SO­ DELOVANJE S PRIZNANIMI TUJIMI PROIZVAJALCI.

I Svet je vse manjši in razumljivejši za tiste, ki I potujejo s KOMPAS-om

— LJUBITELJI ORIENTA BODO OBISKALI TURČIJO. VSAK KULTURNIK M O R A NEKOČ VIDETI IZVORE EVROPSKE C IVILIZA C IJE , FILOZOFIJE, EPIKE IN D R AM ATIK E — ZATO BO OBISKAL GRČIJO.

PISEC, GLASBENIK, SLIKAR, LJUBITELJ UMETNOSTI M O RA NUJNO POTOVATI. ŠELE Z O B ISKO M VELIKIH SVETOVNIH SREDIŠČ IN KULTURNIH ŽARIŠČ PODKREPI SVOJE NAZORE, DOBI N A V D IH , LAHKO NAPIŠE ESEJ, NAJDE SVOJE STANOVSKE TOVARIŠE IN PRIJATELJE, USTVARJA, K O M PO N IR A .

— S K O M P A S O M LAHKO OBIŠČETE NAJVEČJA MESTA SVETA, ZIBKE C IVILIZA C IJE . KOGAR Z A N IM A J O IZVO RI K RŠČANSTVA, BO POTOVAL V IZRAEL. ARHEOLOG SE BO O DLO Č IL Z A EGIPT, SO CIO LOG, KI GA Z A N IM A J O NAPREDNE DRU2BE, SE BO NAPOTIL NA ŠVEDSKO, NORVEŠKO, FINSKO. D O M O V IN A DON KIHO TA, M A V R S K A ARHITEKTURA, VRH U NSK I IZRAZ NAJSTAREJŠE CIVILIZA C IJE V PRADU, M O N D E N A IN CENENA LETOVIŠČA ŠPANIJE TER PORTUGALSKE V A S VAB IJO . . .

— UDELEŽITE SE SPECIALNIH SEM INARJEV RUSKEGA JEZIKA, KI SO VS A K O LETO V M O S K V I, LEN ING RADU IN KRASNO DO RU.

— KADAR POTUJETE, RABITE POTNE LISTE, KUPUJETE KARTE, SKRBITE Z A REZERVACIJE. SVOJ DOPUST V D O M O V IN I BI RADI PREŽIVELI KOT DOŽIVETJE. ZA VSE TO SKRBI KOM PAS, ZAUPAJTE N A M !

— Z A PRIJATELJA, KI PRIHAJA IZ TUJINE, NAJAM ETE K O M PA SO V RENT-A-CAR AVTO M O B IL. — ZA SIN D IK A LN I IZLET ALI POTOVANJE NAJAMETE UDOBEN AVTOBUS! — ZA S E M IN A R , SIM PO ZIJ, KONGRES BI RADI SODOBNO D V O R A N O . N U D IM O V A M JO! — NAŠI HOTELI SLEDE ČASU IN Z A H TE V A M , VSEH VRST GOSTOV.

K O M PAS JUG O SLAVIJA

'C

'

TU R ISTIČ N O IN G O STINSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, PRA 2A KO VA 4 TELEFON: (061) 327-761, 327-661 TELEX: 31-209

založba mladinska W *W knjiga I m V A Š A K N JIŽN A ZBIRKA N O V A SLOVENSKA KN JIG A V A M PRIN A ŠA IZ V IR N A DELA PRIZN A N IH SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV:

TO M A Ž ŠALAM UN M ASKE PESNIŠKA ZBIRKA JE O D R A Z IZR A ZITO PREHODNEGA OBDOBJA UM ETNIŠKE OSEBNOSTI. PESNIKA O D K R IV A M O Z DVEH NASPRO TNIH Sl STRANI TE POEZIJE. 118 STR., 290 DIN CIRIL ZLOBEC GLAS

M ATE DOLENC V A M P IR Z G O RJANCEV TA »FA N TA S TIČ N A POVEST« PRIPOVEDUJE O ŽIVLJENJSKIH REČEH, KI SE DO TIKAJO O B M O Č JA SKR IVN O STN EG A, PODZAVESTI, BIZARNOSTI IN EROTIKE. 282 STR., 424 DIN

DOŽIVLJAJSKE SESTAVINE TE PESNIŠKE ZBIRKE, S P O M IN N A OČETA, LJUBEZEN DO ŽENE, M LA D O S T IN KRAS PREHAJAJO V PESNIŠKO PO M ENLJIVO S IM B O LIK O .

154 STR., 320 DIN

PAVLE ZID A R

ANTON INGOLIČ

VE Č N O ŽIVLJENJE

MOJE PISATELJEVANJE

ZBIR KA NOVEL: VRN ITEV V KALIFORNIJO, G LASBA G U STA VA M AHLERJA, NOGE. PIS A TE U V NJIH UTEMELJUJE SVO JA STALIŠČA DO ŽIVLJENJA IN SM RTI.

PISATELJ JE V TEJ KNJIGI N A SVOJSTVEN N A Č IN SPREGOVORIL O SEBI, O SVOJEM PISATELJEVANJU O D SREDNJEŠOLSKIH POIZKUSO V DO NAJNOVEJŠE KNJIGE.

125 STR., 270 D IN

364 STR., 520 D IN

M A J D A KNE KO BO S Č U D O V IT O G LA D K IM G IB O M U K A ZALA FINALE V TEJ ZBIRKI M O D ERNE LIRIKE SE O D R A Ž A POSEBEN NOTRANJI SVET, KI SE N A M PO LA G O M A O DSTIRA Z B ESEDAM I. KI G A IZPOVEDUJEJO.

DU Š A N JO V A N O V IČ O SVO BO DITEV SKOPJA IN D RUG E GLEDALIŠKE IGRE KNJIG A PRINA ŠA PET D R A M S K IH BESEDIL ENEGA NAJIZRAZITEJŠIH SLOVENSKIH GLEDALIŠKIH

92 STR., 250 DIN

STREMLJENJ. M ED IZ B R A N IM I IG R A M I V TEJ KNJIGI

M IH A REMEC

SO OBJAVLJENI NASLEDNJI TEKSTI: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUG I SVETOVNI

PREPOZNAVANJE

V O JN I, IGRAJTE T U M O R V G LAVI IN ONESNAŽENJE

TA »BELE VD O V E CRNI CAS« T E M E U I N A TISTIH IDEO LO ŠKIH IN TEM A TSKIH SE STAVINAH, KI SO ZN A Č ILN E ZA Z N A N STVEN O FA N TA STIČ N I R O M A N .

279 STR., 420 DIN

ZRAKA, GENERACIJE IN K A R A M A Z O V I.

G IT IC A JAKOPIN

412 STR., 720 DIN

VSE KNJIGE SO VEZANE V PLATNO IN OBDANE Z VE Č B A R V N IM Š C IT N IM O V IT K O M .

V E RO N IKA

KUPITE ALI NAROČITE JIH LAHKO V VSEH KNJIG ARNA H,

R O M A N O SO D O B NI M LA D I GENERACIJI, KATEREGA G LA VN A JU N A K IN JA JE ŠTUDENTKA, 7 BO LEČIM I D EK LIŠK IM I DOŽIVETJI O ZN A Č E N A M LA D A ŽENSKA.

PRI N A Š IH Z A LO Ž N IŠ K IH POVERJENIKIH ZALO ŽBA M L A D IN S K A K N JIG A, 61000 LJUBLJANA.

202 STR., 290 D IN

TITO VA 3, PRODAJA PO POŠTI.

ALI NEPOSREDNO NA NASLOV:

OBLIKOVANJE IN PROIZVODNJA UMETNIH MAS N. SOL. O., 62000 M AR IB O R . VAJNGERLO VA 4 TEL. (062) 35-591

PRO IZVO DNI PRO GRAM : — — — — —

LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE

c is t i d o h o d e k o d

ig e r

na

srečo

.

KI JIH PRIREJA SE UPORABLJA Z A FIN A N C IR A N JE DEJAVNOSTI SO CIALN O

H U M A N IT A R N IH

O R G A N IZA C IJ

IN

O R G A N IZA C IJ S PODROČJA TEHNIČNE IN TELESNE KULTURE V SLOVENIJI. ZATO SODELUJTE TU D I VI V IG RAH

LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE

POLIETILENSKA TIS K A N A IN NETISKANA EM BALAŽA POLIETILENSKA M R E 2A Z A SADJE IN ZELENJAVO P IH A N A EM B A LA ŽA PROSTORNINE 1 DO 5 LITROV PVC TRDA FOLIJA Z A ŽIV ILS K O INDUSTRIJO PLASTIČNA GALANTERIJA

PERUTNINA PTUJ P R IP O R O Č A M O NAŠE M A LO KALO RIČNE KVALITETNE PERUTNINSKE PROIZVODE PP KVALITETA PO TRADICIJI

LEVAR

A

VARKO

VARJENJE KOVIN IZDELAVA KOVINSKIH IZDELKOV

| \ /

A M I C \/ A R

IV/AIN L C V n l l

MIKLAVŽ PRI MARIBORU, 62 20 4 MIKLAVŽ, TEL. 0 6 2 3 2 0 0 5

IZDELUJEMO IN M O N T IR A M O IZ VISO KO KVALITETN IH

NERJAVEČIH

K R O M O V IH

JEKEL

— REZERVOARJE Z A SKLADIŠČENJE IN TIPIZIRANJE V IN ZM O G LJIV O S TI DO 500 M3 — MEŠALNE REZERVOARJE (BENIFIKATORJE) Z VER TIK A LN IM I IN ST R A N S K IM I MEŠALI IN V G R A JE N IM I G RELNIM I TELESI

U V IJA M O IZ VISO KO KVALITETNIH NERJAVEČIH CEVI — KOLENA 90» (H A M B U R Š K A ) O D 0

18 DO 80 M M

Z R A D IU S O M DO 1,5 D — LOKE 90° Z R A V N IM I PODALJŠKI OD 0 Z R A D IU S O M DO 1,5 D

18 DO 80 M M

CERTUS MARIBOR TURISTIČ NO , G O STINSKO IN PROMETNO PODJETJE 2600 ZAPOSLENIH

IN SKORAJ 400 učencev v 14 TOZD

G OSTINSTVA DEJAVNOSTI: — PREVOZ POTNIKOV Z AVTOBUSI V M ESTNEM , PRIM ESTNEM IN M EDKRAJEVNEM PROMETU (370 A VTO BUSO V) — SERVISI ZA M O TO R N A OSEBNA IN TO V O R N A VO ZILA TER AVTOBUSE (TOZD AVTOBUSNE DELAVNICE) — TURISTIČ NI A G ENC IJI (TURIST AGENT M ARIBOR IN CERTUS PTUJ) — GOSTINSTVO (97 ENOT, 12.500 SEDEŽEV)

GERTUS

— HOTELI (9 HOTELOV, 956 PO STEU) — DRUŽBENA PREHRANA — S M U Č A R S K I CENTRI NA POHORJU (12 VLEČNIC, G O NDO LSKA Ž IČ N IC A , 200 ha S M U Č A R S K IH TERENOV)

SO ZD K E M A Q£> M A R IB O R TO V A R N A U M ETN IH BRUSOV SW ATY 62101

M ARIBO R, TITO VA CESTA 60

IZDELUJE UMETNE BRUSE VSEH VRST S K E R A M IČ N IM V E ZIV O M IN V E ZIV O M IZ U M ETN IH SM O L ZASTOPSTVO IN PRODAJA IZDELKOV S K O N SIG N A C IJS K IH SKLADIŠČ : UM ETNI BRUSI: SCHLEIFMITTELWERKE SW ARO VSKI KG 6130 S C H W A Z /T IR O L , AVSTRIJA SW ATY — PO SLOVALNICA ZIF, LJUBLJANA, TUG OM ERJEVA 2 SILICIJEV KARBID: ELEKTROSCHMELZWERK KEMPTEN G M BH 3 M 0 N C H E N 33, HERZOG - W ILHELM -STR. 16, ZR N EM ČIJA SW A TY — ZASTOPSTVO ESK, M ARIBO R, TITOVA C. 60

DO POLIKEM T R G O V IN A , LJUBLJANA. N. SOL. O.

polikcm

TO Iv o v im

LJUBLJANA, M A IS T R O V A 10, TR G O V IN A S K EM IČ N O T E H N IČ N IM BLAGO M NA VELIKO IN M A LO , UVO Z-IZVO Z IN ZASTOPANJE TUJIH FIR M TOZD -C H EM O « TOZD »KEMIJA-IMPEX«

— — — — — — — — — — — — — —

KEMIKALIJE BARVE, LAKI, AVTOLAKI TER PO M O ŽN I M ATERIAL KO ZM E TIČ N I PREPARATI ČISTILN A SREDSTVA Z A INDUSTRIJO IN GOSPODINJSTVO LEPILA PAPIR IZDELKI IZ PLASTIKE IN G U M E STEKLENI IN K E R A M IČ N I IZDELKI TEKSTIL SREDSTVA Z A DELO VNO ZA ŠČ ITO TEH N IČ N I PLINI RAZSTRELIVO GRADBENI IN IZO LACIJSKI M ATERIALI VSE VRSTE OBLOG

TER VRSTA DR U G IH K E M IČ N IH M ATERIALO V!

MARIBOR, CANKARJEVA ULICA 4, PRODAJALNA S STANO VAN JSKO IN PIS A R N IŠK O OPREMO HOČE, PRODAJALNA Z G RAD B E N IM IN LESNIM M ATERIALO M

MARIBOR

CESTNO PODJETJE MARIBOR N. SOL. O. S S V O JIM I TEM ELJNIM I O R G A N IZ A C IJA M I ZDRUŽENEG A DELA, VZDR2UJE, REKONSTRUIRA, M O D E R N IZ IR A IN PROJEKTIRA CESTE IN CESTNE OBJEKTE.

STROJEGRADNJA, KONSTRUKCIJE IN M ONTA2A N. SOL. O. 62001 M ARIBO R ZAGREBŠKA 20, P. P. 200 TELEFON: (062) 32-751

TELEGRAM: METALNA MARIBOR TELEX: 33115 YU M ETMB

PROJEKTIRA, PROIZVAJA IN MONTIRA:

metalne

— TRANSPORTNE NAPRAVE

— OPREMO ZA ENERGETIKO — PROCESNO OPREMO — STROJE Z A PREOBLIKOVANJE KOVIN

— GRADBENE 2ERJAVE IN OSEBNO TOVORNA DVIGALA — AVT02ERJAVE — JEKLENE KONSTRUKCIJE

— KMETIJSKO MEHANIZACIJO — LADIJSKO OPREMO PREDSTAVNIŠTVA METALNE 11000 BEOGRAD. N U Š IC E V A 6/1, TELEFON: (011) 334-348 71000 SARAJEVO, UL. M A R ŠA LA TITA 5 0 /IV 91000 SKOPJE, PARTIZANSKI ODREDI 119, TELEFON: (091) 259-007

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽN EG A JEZIKA I— lil V SLOVARJU JE PRVIKRAT IZČ RPNO ZBRANO CELOTNO BESEDNO G R A D IV O SODO BNEG A SLOVENSKEGA JEZIKA V SIS TE M A TIČ N I OBLIKI. NAM ENJEN JE PRAKTIČNI RABI IN ZN A N STVEN EM U DELU. SLOVAR JE VEZAN V POLUSNJE IN BO V CELOTI OBSEGAL PET KNJIG. CEN A PRVIH TREH KNJIG, O D ČRKE A DO PREN, JE 2350 DIN. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJI2NEG A JEZIKA LAHKO KUPITE V VSEH K N JIG ARNAH ALI PRI ZALOŽBI.

(petr o l )

DO RAFINERIJA MARIBOR p. o.

M A R IB O R , LIN H A R TO V A 17 A PETROLOVA M O TO R N A OLJA, JA M STV O ZA ZANESLJIVO BREZHIBNO IN DOLGOTRAJNO DELOVANJE VAŠEG A MOTORJA.

CERfllSEC

S PO S LO VN IM I EN O TA M I: — K A V ARNA, RESTAVRACIJA, SLA ŠČ IČ A R N A ASTO RIA, M AR IB O R , SLO VENSKA 2 — M ESTNA RESTAVRACIJA, M A RIBO R, KO RO ŠKA C. 3 — G O STILNA DRAVA, M A R IB O R , K A C O V A 6 — ESPRESSO »BRUC«, R A ZLAG O VA ULICA — GO STIŠČE KERENČIČ, PESNICA — G OSTILNA VRA Č K O , ŠENTILJ

TOZD GOSTINSTVO »ASTORIA«, •CERTUS« M A RIB O R,

— GOSTIŠČE PRI M O STU , TRATE NA POTOVANJU V TUJINO ALI PRI POVRATKU SE USTAVITE V ENEM O D N A Š IH OBRATO V O D ŠENTILJA DO M A R IB O R A

TU RISTIČ N O , G O STINSKO IN PROM ETNO PODJETJE

POTRUDILI SE BO M O , DA BOSTE HITRO IN PRIJAZNO

M A RIB O R, SLOVENSKA 2,

POSTREŽENI.

SVILA TEKSTILNA TO V A R N A M A R IB O R , N. SOL. O. PROIZVAJA SVILENE TK ANINE IZ NARAVNE SVILE, UMETNE SVILE IN SINTETIČNIH FILAM ENTOV TER TK ANINE M E Š A N IC IZ UM ETN IH IN SINTETIČNIH FILAM ENTO V Z N A R A V N IM I VLAKNI

DRUŠTVO GLASBENIH DELAVCEV HARMONIJA MARIBOR

ROTOVŠKI TRG 1 62000 M ARIBO R TELEFON: (062) 26-542 TELEG RAM I:

H A R M O N IJA M ARIBO R

HIDROMONTAŽA z n. sol. o.

ELEKTRO IN SPLOŠNA M O N TA Ž A M A RIBO R, GOSPOSVETSKA CESTA 86, TELEFON (062) 25-841, TELEX 33 119 S S V O JIM I TEM ELJNIM I O R G A N IZ A C IJA M I: TOZD M O N TA Ž A , GOSPOSVETSKA 84 TOZD OSKRBA, SOKOLSKA 45 TOZD PROJEKTIVA IN KONTROLA, GOSPOSVETSKA 84 TOZD PROIZVODNE DELAVNICE, SOKOLSKA 45 IZV A JA M O M O N TA Ž O VSEH. VRST OPREME V ENERGETSKIH IN INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH, O PRAVLJAM O PREVOZE OPREME NAJVEČJIH TEŽ IN D IM EN ZIJ Z LA STN IM I SP EC IA LN IM I PREVO ZNIM I SREDSTVI, IZDELUJEMO RAZLIČNE JEKLENE KONSTRUKCIJE Z A ENERGETSKE, RUDNIŠKE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TER PROJEKTIRAMO RAZNE KONSTRUKCIJE IN NAPRAVE.

VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR n. sol. o.

0PBURNA KOŠAKI MARtSOR / 7 GRADITELJI! PREDEN SE ODLOČITE Z A NAKUP OPEČNIH IZDELKOV, SE POSVETUJTE Z N A Š IM I STROKOVNJAKI V K O M ERCIALNEM ODDELKU. NAS GRADBENI M ATERIAL — RAZNE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV — ODLIKUJETA TRPE2NOST IN LEPA IZDELAVA. CENJENIM KUPCEM SE PRIPOROČA KOLEKTIV

V7

»PEČI« VLADO PANDUR M A RIBO R, PTUJSKA C. 52 A, TELEFON 34-504 IZDELUJEM: KALILNE PEČI VSEH D IM EN ZIJ, GLOBINSKE PEČI ZA KALJENJE IN POPUŠČANJE, TALILNE PEČI, SOLNE KOPELI, PEČI ZA EMAJLIRANJE, PEČI Z A 2G ANJE KERAMIKE; OPRAVLJAM VS A POPRAVILA IN GENERALNA POPRAVILA PEČI. PRIPOROČAM SVOJE KVALITETNE IZDELKE!

EXPRESS TAJNICA M A RIB O R, GLAVNI TRG 7

RmETIJ/K! ROfltBIMT PTUJ

pluj/ke toplice.

62260 P T U J . Aleja bratstva in enotnosti t.T e l. 771-782, To [ « : KK Ptuj 33208 2 jr0 SOK Ptuj 5240(«0M 0126/M -2a

račun

ŠPORT • TENIS • N A M IZ N I TENIS • M IN I GOLF • BALINANJE • ODBOJKA • KOŠARKA

GOSTINSTVO . RESTAVRACIJA 100 SEDEŽEV . SN A CK BAR 20 SEDEŽEV . TERASA 300 SEDEŽEV

OD

^

n i( g r a .a jL*JL'y „ %

KOPALIŠČE LETNO: . OLIM PIJSKI BAZEN (25° C) • REKREACIJSKI BAZEN (32° C) • OTROŠKI BAZEN (32° C) POKRITO: . . . . .

VELIKI BAZEN (32° C) BAZEN Z A NEPLAVALCE (32° C) OKROGLI BAZEN ZA PO D V O D N O M A S A Ž O (32» C) SA U N A SOLARIJ

PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE p. o.

M AR IB O R , STR M A U LIC A 8 TELEFON (062) 23-351 — TEK. RAČ SDK 51800-601-10649 SP ECIALIZIRANO GRADBENO PODJETJE N IZK IH GRADENJ Z A IZG RA DNJO CEST IN VSEH VRST KANALIZACIJE. O PRAVLJAM O V S A ASFALTERSKA DELA NA PROSTEM IN V ZAPRTIH PROSTORIH. DELA OPRAVLJAM O KVALITETNO IN V DOGO VORJENIH ROKIH ZA CENJENA N A R O Č ILA SE PRIPO ROČAM O!

SLOVI N

TO V A R N A SLADKORJA O R M O Ž , P. O .

URESNIČUJE STOLETNO Z E U O

SLOVENCEV PO LASTNI

TO VARNI SLADKORJA. O D 1 . 7 . 1981 ENO VITA DELOVNA O R G A N IZ A C IJA V SESTAVU SO ZD SLOVIN LJUBLJANA. Z NAJM ODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IN SO RAZM ERNO M A LO ZA PO SLEN IM I DOPR1NAŠA VS A K O LETO VEČJI DELEŽ PRI POKRIVANJU POTREB PO HRANI V NAŠI D O M O V IN I. STROKOVNI NASVETI IN POTREBNA KMETIJSKA M E H A N IZ A C IJ A O M O G O Č A J O PRIDELOVANJE KVALITETNE SUR O V IN E — SLADKORNE PESE. PRIDELOVALCEM V SLOVENIJI IN HRVATSKI, KI ZAGOTAVLJAJO SU R O V IN O NAŠI TO V A R N I, SE VSAKO LETO PRIKLJUČI ŠE VELIKO N O V IH .

INTERESI PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE — INTERESI TOVARNE SLADKORJA O R M O Ž!

IZVAJA GEODETSKO STROKOVNO OPERATIVNA DELA PR

( g ) GEODETSKI ZflUOD fflARIBORp* PARTIZANSKAti • TREFON: ,(0») «-731, tMTO• TEKOČI RAČUNSDKMARIBOR81M040MS07

— ZAKOLIČBI INVESTICIJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV, — IZDELAVI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA IN KATASTRA

PARTIZANSKA C. 12

KOMUNALNIH NAPRAV,

TELEFON (062) 22-751 TEKOČI RAČUN SDK MARIBOR 51800-601-15507

— IZDELAVI NAČRTOV ZA POTREBE PROSTORSKEGA PLANIRANJA, — TER DRUGA TEHNIČNA DELA IN STORITVE ZA POTREBE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE.

[p e t r o l ] DO RAFINERIJA M A RIBO R P. O .

MARIBOR, LINHARTOVA 17 A PETROLOVA MOTORNA O U A , JAMSTVO ZA ZANESLJIVO, BREZHIBNO IN DOLGOTRAJNO DELOVANJE VAŠEGA MOTORJA.

JEKLO TEHNA

EXPORT-IMPORT TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE MARIBOR, N. SOL. O. 62000 MARIBOR PARTIZANSKA C. 34 TOZD ELEKTRO N. SOL. O. 62000 MARIBOR CANKARJEVA 10 TELEFON H. C.: (062) 21-261 TELEX: 33-184 YU JETEH P. P. 182 ŽIRO RAČUN SDK MARIBOR 51800-601-16086

©

metalka

Trgovsko in proizvodno podjetje ( M etalka n. sol. o.

61000 Ljubljana.

Dalmatinova 2

ZDRAVILIŠČE VO JAŠKIH IN V A L ID O V IN BORCEV N O V SRS 66323 STRUNJAN 148 TELEFON: 75-881 ODPRTO CELO LETO, N U D I POPOLNE ZDRAVILIŠKE STORITVE V OBJEKTIH: SVO BO DA, R O Ž M A R IN , LOVOR, M IR TA , OLJKA, SIVKA.

!

ISTRSKA G OSTILNA »PRIMORKA« GLASBA — IZLETI.

M a r i b o r , g o s p o s k a 3 p. p. 135 TELEFON: H. C. 28-971 PRODAJA: TELEFON 28-881 fGP HELIDO N, LJUBLJANA.

0) ZA LC 03

ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR, TOZD MATICA NAČRTNO OBJAVLJA SO DO BNO SLOVENSKO LEPOSLOVNO, STROKOVNO IN ZNANSTVEN O LITERATURO; TGP HELIDON V LJU B U A N I V A M PONUJA BOGAT PRO GRAM PLOŠČ SLOVENSKE RESNE

TELEFON: 551-379, 557-750 TELEX: 33-255 YU ZO M B 2IR O RAČUN : M ARIBO R 51800-601-15122

IN ZABAVNE GLASBE. V PO SLOVALNICAH ZALOŽBE OBZORJA V M ARIBO RU IM ATE VELIKO IZBIRO KNJIG, ŠOLSKIH IN PISARNIŠKIH POTREBŠČIN.

TOVARNA BAZENSKE TEHNIKE IN KOVANIH IZDELKOV

jeklo* ruše MARKETING — INŽENIRING — PROJEKTIVA — DESIGN PROIZVODNJA — MONTAŽA — SERVISI

ZDRUŽENI V SOZD; ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA, O. SUB. O.

NASLOV: JEKLO, 62342 RUŠE, POGAČNIKOVA 13 TELEFON: (062) 66-226, (062) 66-266 TELEX: 33347 YU JEKLO TELEGRAM: JEKLO-RUŠE POŠTA IN ZEL. POSTAJA: 62342 RUŠE BANČNI RAČUN: PRI SDK MARIBOR: 51800-601-100077

inž. IVO ARČAN TEHNIČNI BIRO MEHANIKA POGONSKIH SREDSTEV MARIBOR, KERENČIČEVA 5

DO GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, n. sol. o.

MARIBOR, TYRSEVA UL. 15 DELOVNA ORGANIZACIJA GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, TYRSEVA 15 PREKO TEM EUNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA: RUŠE LOVRENC NA POHORJU PODVELKA OPLOTNICA ORMOŽ CMS LIMBUŠ TRGOVINA LESA LIMBUŠ ZA GRADNJE IN MEHANIZACIJO IN TEMELJNIH ORGANIZACIJ KOOPERANTOV OŽBALT OB DRAVI LOVRENC NA POHORJU SLOVENSKA BISTRICA MARIBOF PTUJ

GOSPODARI Z DRUŽBENIMI GOZDOVI IN GOZDOVI V DRŽAVLJANSKI LASTNINI, SAMOSTOJNO GRADI GOZDNE KOMUNIKACIJE IN GOZDARSKE STAVBE, GOJI DIVJAD TER IZVAJA LOVSKI, RIBOLOVNI LETNI IN ZIMSKI TURIZEM.

»STEKLO« p. o .

o

62310 SLOVENSKA BISTRICA SDK SLOV. BISTRICA 51810-601-12510

PROIZVAJA ROČNO IN STROJNO, RAZSVETLJAVNO TER OKRASNO STEKLO

Z

D

R

A a

t

V

I

o

m

L s

I k

Š

Č

E

e

t o p l i c e i t i - 1!

P O D Č E T R T E K

atomske topilce

ZDRUŽENA ELEKTROGOSPODARSKA PODJETJA SLOVENIJE, n. sub. o.

M a r ib o r , v e t r i n j s k a u l. 2 2 NASLEDNJIMI DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI V SVOJI SESTAVI: • DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, ELEKTRO CELJE, N. SUB. O., VRUNČEVA 2, CELJE • ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, N. SUB. O., KRANJ, CESTA JLA 6 • DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO LJUBLJANA, N. SUB. O..

LJUBLJANA, TITOVA 38 • ELEKTRO MARIBOR, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE N. SOL. O., MARIBOR, VETRINJSKA UL. 2 • DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO PRIMORSKA, N. SUB. O., NOVA GORICA, ERJAVČEVA 22

NOV, SODOBEN HOTEL »ATOMSKE TOPLICE« B KAT. IM A 235 LE2IŠČ, ZAPRT BAZEN S TERMALNO VODO. FRIZERSKI SALON IN TRIM KABINET. ZA REKREACIJO SO NA V O U O TRIM STEZA, SAUNA, LOV, RIBOLOV, V 02N JA S KOLESI IN ODPRTO TERMALNO KOPALIŠČE. V OKOLICI ATOMSKIH TOPLIC JE VEČ KRAJEV S KULTURNIMI IN ZGODOVINSKIMI ZNAMENITOSTMI, KAKOR OLIMJE, KUMROVEC, TREBČE, PODSREDA, SEDLARJEVO IN DRUGI.

. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, N. SOL. O., MARIBOR, VETRINJSKA UL. 2 . ELEKTRARNA BRESTANICA, P. O., BRESTANICA . REK — RUDNIK LIGNITA VELENJE, N. SOL. O., VELENJE, PREŠERNOVA 5 . SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE, N. SOL. 0 „ LJUBLJANA, HAJDRIHOVA 2 . ŠOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE, N. SOL. O., NOVA GORICA, ERJAVČEVA 20 . TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, N. SOL. O..

OB ŽELEZNICI, TRBOVLJE • TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, N. SOL. O., ŠOŠTANJ, UL. IVO-LOLA RIBAR 18 . TOPLARNA LJUBLJANA, P. O., LJUBLJANA, TOPLARNIŠKA 19 . ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE, N. SOL. O., TRBOVLJE, TRG REVOLUCIJE 12

SUROVINA MARIBOR DELOVNA ORGANIZACIJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IZVOZ-UVOZ 62000 MARIBOR, POBREŠKA C. 20 TELEFON: (062) 29-771 TELEGRAM: SUMAR TELEKS: 33-194 S TOZD: MARIBOR, CELJE, LJUBLJANA, KOPER, RADLJE, REGENERACIJA, PAPIR ODKUP, ZBIRANJE, SORTIRANJE, PRIPRAVA UPORABNIH ODPADKOV ZA NADALJNJE TEHNOLOŠKE PROCESE PREDELAVA TEKSTILNIH ODPADKOV UVOZ IN IZVOZ

M A RIBO R, KRALJEVIČA M A R K A 19

TEL. (062) 26-241, TEK. RAČUN 51800-601-10329, TELEX 33117 YU MTT DO MELJE — TELEFON 26-241 DO TABOR — TELEFON 23-841 DO MERINKA — TELEFON 32-151 TOVARNA SUKANCEV IN POZAMTERIJE

TELEFON 26-241

PROIZVODNJA: PREJA, TKANINE, PLETENINE, SUKANEC, POZAMTERIJA

EXPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA SAKSIDA DANIJEL IN DRAGICA, MARIBOR KOROŠKA CESTA 1, TELEFON 25-744

za w / za SPECIALIZIRANA DELAVNICA

brest cerknica INDUSTRIJA POHIŠTVA JUGOSLAVIJA TELEFON (061) 791-200, TELEX 31 167 BRESTOVO POHIŠTVO LAHKO KUPITE V VSEH TRGOVINAH S POHIŠTVOM IN V NAŠIH SALONIH: PROIZVODNI PRO G RAM

-

PLOSKOVNO POHIŠTVO OBLAZINJENO POHIŠTVO KUHINJE JEDILNICE STOLI ŽAGAN LES OPLEMENITENE IVERNE PLOŠČE

— — — — — — — —

CERKNICA MARIBOR ZAGREB BANJA LUKA SARAJEVO BEOGRAD BITOLA TITOV VELES

CIMOS )■ I '

A

CITROEN

inex adria avioprom et

A 0

SO ZD »ZV1JEZDA« ZAGREB

TOVARNA OLJA SLOVENSKA BISTRICA p. o.

PROIZVODNJA JEDILNEGA IN TEHNIČNEGA OLJA TER OLJNIH TROPIN 62310 SLOVENSKA BISTRICA POŠT. PREDAL 22 TELEFON: H. C. (062) 811-111 DIREKTOR: (062) 811-225

KOTO . KOTEKS TOBUS N. SOL. O. 61000 LJUBLJANA, M IK LO Š IČ E V A 5

JE ENO IZMED VODILNIH SPECIALIZIRANIH PROIZVODNO-TRGOVSKIH PODJETIJ V SFR JUGOSLAVIJI NA PODROČJU KOŽ, USNJA IN USNJENIH IZDELKOV. INDUSTRIJSKIH SUROVIN ŽIVALSKEGA IZVORA TER REPRODUKCIJSKIH MATERIALOV IN NAPRAV ZA USNJARSKO-PREDELOVALNO INDUSTRIJO.

TOZD TOZD TOZD TOZD

TISK ČASOPISOV IN REVIJ GRAFIČNA PRIPRAVA KNJIŽNI IN KOMERCIALNI TISK GRAFIČNA DODELAVA

61000 LJUBLJANA, TITOVA CESTA 35 P. P. 29

ČGP DELO

TELEFON: (061) 315-366 TELEX: 31291 YU DTLJ

ČASOPISNO IN GRAFIČNO PODJETJE DELO PREDSTAVNIŠTVO BEOGRAD: MOŠE PIJADE 12 TELEFON: (011) 336-094 IN 335-089 DEJAVNOST TOZD: — STAVLJENJE (FOTO, LINO, MONO), IZDELAVA ENOBARVNIH IN VEČBARVNIH FILMOV IN KLIŠEJEV — ROTO-OFSET ČASOPISNI IN REVIJALNI TISK — OFSET IN KNJIGOTISK (ENO IN VEČBARVNI) — GRAFIČNA DODELAVA (KNJIGOVEZNICA)

g o s t iš č e p r i s m r e k i

LOČNIŠKAR CVETKA M a r ib o r ,

koroška

98

O D L IČ N O O BM O RSKO

HOTELI STRUNJAN

LETOVIŠČE

Z VS E M I U D O B N O S TM I — OBIŠČITE V PIRANU ALPETOUR

NAŠO RESTAVRACIJO »RIVA«, KJER V A M BODO

STRUNJAN 14

POSTREGLI M ED D R U G IM TU D I Z ISTRSKIM I G U R M A N S K IM I SPECIALITETAM I.

FER R O M O TO

$

labod 1924-1974

TO V A R N A OBLAČIL N O VO MESTO

ČERNIVEC SLAVKO & BOGDAN IN MARJAN

^ a t m

o s

TO V A R N A INDUSTRIJSKE OPREME, M ETALNIH KONSTRUKCIJ IN LIV ARNA P. O. 62311 HOČE PRI M ARIB O RU

SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO M AR IB O R , KETTEJEVA U LIC A 24, TELEFON (062) 31-471

TRANSPORTNO OPREMO: M O STN A D VIG A LA VSEH VRST, KO NZO LNA IN PORTALNA D VIG A LA , ŽERJAVNE PROGE BITUM ENSKO OPREMO: O PREMO ASFALTNIH BAZ — TERM O SILO SI, CISTERNE Z A SKLADIŠČENJE TEKOČEGA BITUM ENA Z LASTNIM GRETJEM IN BREZ NJEGA, M EŠALA Z A BITUMENSKE M ASE IN BITUMENSKE GRETE ČRPALKE INVESTICIJSKO OPREMO: TEHNOLOŠKE NAPRAVE IN NAPRAVE Z A PROCESNO TEHNIKO

PROJEKTIRAMO, IZD ELU JEM O IN M O N T IR A M O :

LIVARSTVO:

GRADBENO OPREMO:

L IV A M O S IV O LITINO, S IL O M IN IN IZDELUJEMO LIVARSKE MODELE

GRADBENA D VIG A LA , POSODE Z A BETON, KOŠARE ZA OPEKO, POLŽNE TRANSPORTERJE IN SILOSE ZA SIPKE MATERIALE — K A M E N A M O K A , APNENA M O K A IN CEMENT

OSTALA OPREMA: V PRO IZVO DNI PRO GRAM VKLJUČUJEM O OSTALO OPREM O IZ NAŠTETIH PR O G R A M O V PO DO GO VO RU

ČESANO IN K A R D IR A N O PREJO

PREBOLD

TKANINE IZ B O M B A ŽA ALI M E Š A N IC , ENOBARVNE, TISKANE Z A ŠIROKO POTROŠNJO IN REPRODUKCIJO ZN A N E SO M EDVLOGE Z A KONFEKCIJO PERILA, O BLAČIL IN ČEVLJEV POSEBNOST SO JEANSI VSE VRSTE F IN IH H LA Č N IH N O G A V IC AVTOKRPE PRELEDA (R)

F R O IZ V A JA M O ZA D O M A Č I IN TUJI TRG:

N O VO — ZAŠČ ITN E OBLEKE PREFLAM (R) ZA DELO PRI V IS O K IH TEMPERATURAH TER GASILSTVU

CENJENIM POTRO ŠNIKO M PR IPO RO ČAM O PRIZNANE IZDELKE: TESTENINE, JUŠNE DODATKE (ZLATE KROGLICE IN D O M A Č E FRITATE), MLEVSKE IZDELKE, KRUH, PECIVO IN SLAŠČICE.

ZA VO D ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLITEV IN V A L ID O V

BODOČNOST MARIBOR p. o.

62000 M A RIBO R, D A LM A TIN S K A ULIC A 1 O PRAVLJAM O: POKLICNO REHABILITACIJO, HABILITACIJO IN ZAPOSLITEV IN V A L ID N IH OSEB PR O IZVA JA M O INDUSTRIJSKE IN OBRTNE IZDELKE V SVOJIH ODDELKIH: KO VINAR STVA: NOTRANJO TRANSPORTNO OPREM O IN A LU M IN IJA S TO EM BALAŽO M IZA R S TV A : OPREMO TRG OVSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV, TER IZDELKOV Z A ŠIRO KO POTROŠNJO K R O JA ŠTVA -ŠIV IU STVA : ZA Š Č IT N O KONFEKCIJO, TER ZENSKO M O D N O KONFEKCIJO G RAFIČNE DEJAVNOSTI: VSE VRSTE TIS K O VIN V KNJIGOTISKU TER TIS K A N A KARTONSKA EM BALAŽA SERVISNI SLUŽBI: ČUVANJE OBJEKTOV, ČIŠČENJE POSLOVNIH IN INDUSTRIJSKIH PROSTOROV, OPRAVLJANJE VSE VRSTE REKLAME.

— TOZD VZG O JA IN PARKI — TOZD CVETLIČARNE — TOZD KMETIJSTVO ZRKO VCI

PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE

SEDE2 PODJETJA: PRIHO VA 56

M O Z I R J E

TELEX 33-625

POŠTA 63330 M OZIRJE — TELEFON 830-024 — ŽELEZNIŠKA POSTAJA Š M A R TN O OB PAKI TEKOČI RAČUN PRI SDK M OZIRJE 52810-601-20028

MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR, n. sol. o.

62000 M A RIBO R, KEJŽARJEVA 11

n PRO IZVO DNI PRO G RAM TOZD — 4 PRO IZVO DNJA INDUSTRIJSKIH POLIZDELKOV A LU M IN IJA IN A L U M IN IJS K IH ZLITIN

K O M U N A LN A DELOVNA O R G A N IZ A C IJA

SNAGA MARIBOR GRADBENO

N. SUB. O., LJUBLJANSKA UL. 4 / II , SE S S V O JIM I TOZD

INDUSTRIJSKO PODJETJE

— HIG IENSKO VZDRŽEVANJE — STROJNO K O M U N A LN E STORITVE — SERVISNE IN

REMONTNE DELAVNICE IN

— DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB

m

a

r

a

t i CELJE

IZV A JA M O VSE VRSTE V IS O K IH IN N IZK IH GRADENJ, ZA K LJU Č N A GRADBENO-OBRTNA TER INSTALACIJSKA DELA PR O IZVA JA M O IZDELKE IN POLIZDELKE IZ BETONA KOT SO Z ID A K I, CEVI, PLOŠČE, IN A S O KNA, ROBNIKI ITD.

TU D I V BODOČE PRIPOROČA S S V O JIM I STO RITVAM I O Z IR O M A DEJAVNOSTJO: ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE CESTNIH, U L IČ N IH IN D RUG IH JA V N IH POVRŠIN, POSLOVNIH IN STANO VAN JSKIH ZGR ADB, JAVNIH SANITARIJ, ČUVANJE M O TO R N IH VO ZIL IN KOLES TER UREJANJE OKOLJA; O D V O Z IN DEPONIRANJE TRDIH IN TEKOČIH O DPA D K O V, VZDRŽEVANJE HIŠNE KANALIZACIJE, PREVOZI IN STORITVE S K O M U N A L N IM I VO ZILI IN STROJI: SERVISIRANJE VO ZIL RENAULT, POPRAVILA M O TO R N IH VO ZIL DEUTZ, KLJUČAVNIČARSKASTRUG ARSKA O PRAVILA IN PR O IZVO DNJA K O M U N A LN E OPREME.

□ □

POSLOVNI PREDMET:

PROJEKT MARIBOR Ma r ib o r p . o .

SOZD Z D R U ŽE N A PODJETJA STROJEGRADNJE Lj u b l j a n a , n . s o l . o .

PODJETJE Z A PROJEKTIRANJE IN INŽEN IR IN G 62001 M A R IB O R — SVETOZAREVSKA 10 TELEFON: (062) 26-161, TELEX: 33279 Y U PRO MB

IZD ELA VA TEHNIČNE D O KUM ENTACIJE Z A VSE VRSTE OBJEKTOV V IS O K IH IN N IZ K IH GRADENJ TER KOM PLEKSNIH INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, INSTALACIJ, NAPRAV IN OPREME; IZD ELA VA INVESTICIJSKE D O KUM ENTACIJE, ŠTUDIJ, TEHNO LOŠKIH POSTOPKOV, EKSPERTIZ, NA Č R TO V OPREME, GEODETSKIH ELABORATOV IN U R BAN ISTIČNE DOKUM ENTACIJE; IZVAJANJE INVESTITORSKEGA IN IZVEDBENEGA IN ŽEN IR IN G A .

TELEFONI: P R O IZ V O D N O T R A N S P O R T N O P O D J E T J E

G O R N J A

R A D G O N A

H IŠ N A CENTRALA (069) 74-311, d ire k to r 74-004, K O M ER C IA LA 74-007, TOZD TRANSPORT 74-006, TOZD PROIZVO DNJA 74-311, TOZD AVTO SERVISI 74-020, M ARKETING M ARIBO R (062) 26-363, 26-343, 26-353, 26-373 TELEX: YU A R 35 236 TEK. RAČ. ŠT. 51910-601-10467 TELEGRAM: A V T O R A D G O N A G O RNJA R A D G O N A POŠTNI PREDAL 53 PRO IZVO DNJA SPECIALNIH AVTOKAROSERIJ IN BIVALNIH KONTEJNERJEV, TRANSPORT, SERVISI T A M , FAP, FIAT, O M , MERCEDES, T O M O S IN REM ONT M O TO R N IH VO ZIL

SODOBNO Č IS T IM O V S A O BLAČILA IZ USNJA 'N T K A N IN .

ZA k v a l it e t o č i š č e n j a j a m č i m o , ekspresna

k e m ič n a

č is t il n ic a

l e n a r d c v ij a

HOTELfSIAVMV MARIBOR

DELAVN IC A: M AR IB O R , VRB ANSKA 86, TEL.: 27-271.

PO SLO VA LNICI: BARVARSKA, TEL.: 28-928 LJUBLJANSKA 51, TEL.: 31-752

V IT A KRAIGHERJA 3 TELEFON: 23-661 — TELEX 331-41 KATEGORIJA B — 144 SOB — APA RTM AJI — TELEFON V VSAKI SOBI — RESTAVRACIJA S KLUBSKIM I SO B A M I — VS A K VEČER PLESNA GLASBA N A TERASI — N O Č N I BAR Z A R T IS T IČ N IM PR O G R A M O M — SNACK-BAR — GARAŽE — PARKING — BOKSI Z A PSE — TAKSI SLUŽBA — M EN JA LN IC A — TUR ISTIČ N I BIRO V H IŠ I.

©

SLOVIN-

SO ZD Z A KM ETIJSKO IN PREHRAM BNO PROIZVODNJO, PREDELAVO, TR G O V IN O TER IZV O Z-U VO Z, N. SOL. O., 61001 LJUBLJANA, FRANKO PANSKA 18, P. O . 66, TEL. CENTR. (061) 323-442, TELEGRAM SLO VIN — LJUBLJANA, TELEX 31374 Y U SLO VIN SLO VIN — SO ZD SESTAVLJAJO DELAVCI IN KMETJE TEM ELJNIH O R G A N IZ A C IJ ZDRUŽENEG A DELA, Z DRUŽENI V NASLEDNJIH SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN SLO VIN

CZZ ZLATARNE CEUE

.SLO VEN IJA V IN O « »LJUTOMERČAN« »JERUZALEM . »BIZEUSKO-BRE2ICE« »PALIČ« »VINAG -VINARSTVO« »VINARSKA VIZBA« »TOVARNA SLADKO RJA»KRAJINA VINO «

DOBITE G A V VSEH PRO DAJALNAH ZLATARNE IN V VEČJIH TRG OVSKIH HIŠA H V JUG O SLAVIJI.

M O D E R N O , KVALITETNO, IZV IR N O ZLATARNE — CELJE OBDARITE SVOJE NAJDRA2JE Z D A R ILO M TRAJNE VREDNOSTI ZLA T IM N A K IT O M — ZLATARNE-CEU E

/\L

— — — — — — — — —

DELO VNIH O RG ANIZACIJA H:

PRO IZVO DNJA ZLATEGA IN SREBRNEGA N A KITA. PREDELAVA PLEM ENITIH K O VIN , RAFIN A C IJA , IZD ELA VA ZOB NEG A ZLATA, EXPORT-IMPORT, K O N S IG N A C IJA , ZASTOPANJE TUJIH F IR M , TR G O V IN A N A VELIKO IN M A LO .

TOZD HOTELI

ALPETOUR

IZOLA

ŠKOFJA LOKA

VAB I NA PRIJETEN PENZIO NSKI O D D IH V SVOJE OBJEKTE Z Z IM S K IM BAZENOM Z M O R SK O V O D O 28— 30° C.

SIMONOV ZALIV

UPOKOJENCI IN BORCI IM A JO POSEBNO UG O D N O ST PRI CENI PENZIO NA.

konfekcija oblačil rogaška slatina PR O IZVA JA M O M O Š K O , ZENSKO IN OTROŠKO TE2KO KONFEKCIJO PO NAJNOVEJŠI M O D I

CERTUS-c , g o s t in s k o in p r o m e t n o p o d j e t j e 2.600 ZAPOSLENIH IN SKORAJ 400 UČENCEV V 14 TOZD G O STINSTVA, AVTO BUSN EG A PROMETA ■N T U R IZ M A

t u r is t ič n o

PREVOZ PO TNIKOV Z AVTO BUSI V M ESTNEM .

PRIM ESTNEM IN M EDKRAJEVNEM PROMETU (362 AVTO BUSO V) SERVISI Z A M O TO R N A OSEBNA IN TOV O R N A VO ZILA (TO ZD AVTO BUSNE DELAVNICE) TURISTIČ NI

A G ENC IJI

(TURIST AG ENT

M ARIBO R

IN CERTUS PTUJ) G O STINSTVO (97 ENOT, 12.500 SEDEŽEV) HOTELI (9 HOTELOV, 956 POSTELJ) DRUŽBENA PREHRANA S M U Č A R S K I CENTRI N A POHORJU (12 VLEČNIC, G O NDO LSKA Ž IČ N IC A , 200 H A S M U Č A R S K IH TERENOV)

v

E LE T R GO V I NA

VE/I/1A M A R I B O R

M a r i b o r — p a r t i z a n s k a c e s t a 13 2 N. SOL. O. VELETRGOVINA N A VELIKO IN M A LO S TEKSTILOM , g a l a n t e r ij s k im , t e h n ič n im in p r e h r a m b n im blag o m

. TOZD TEKSTIL VELEPRODAJA . TOZD TEKSTIL M ALO PRO DAJA . TO ZD T R G O V IN A ZARJA . TOZD KONFEKCIJA »KROJ« V A M N U D IJO UG O DEN NAKUP VSEH VRST TEKSTILNEGA, GALANTERIJSKEGA IN TEH N IČ N E G A BLAGA TER PRO IZVO D O V LAHKE KONFEKCIJE V SVOJIH G R O SIS TIČ N IH SK LA D IŠ Č IH IN SP ECIALIZIRANIH M ALO P R O D A JN IH T R G O V IN A H TER BLAG O VNICAH V M A R IB O R U , SLOVENSKI BISTRICI IN V U Z E N IC I, KJER BOSTE SO LID N O IN STROKOVNO POSTREŽENI.

g o s t iš č e

M ED N A R O D N A ŠPEDICIJA

Ko b l e r j e v z a l i v

INTERTRANSPORT

Ma r i b o r

PO SLO VA LNICA M A R IB O R , CANKARJEVA 21 Ko r o š k a

cesta

(o b

reki d r a vd

TELEFON 21-581

M AR IB O R . LOŠKA UL. 13. TELEFON: (062) 26-291, 25-239

MARIBORSKI SEJEM

T U D I VP RIHO DNJEM LETU VRSTA RAZSTAV Z ZELO PRILJUBLJENO JESENSKO »VESELO JESENJO« PRIREDITELJI BODO PRIPRAVILI M ED D R U G IM TUDI ŠE RAZKOŠNEJŠO CVETLIČNO RAZSTAVO. SEJEM GOSTINSKE OPREME ITD.

62000 M A R IB O R . DUPLEŠKA CESTA 40 TELEFON: (062) 32-929

JAGER DRAGO

SE PRIPOROČA! IZDELUJEM IN M O N T IR A M KONVEKTORJE Z A CENTRALNO KURJAVO TER IZVRŠUJEM V S A K LJU ČAVNIČARSKA DELA

ZD R U ŽE N O PODJETJE ŽIVILSKE INDUSTRIJE

JEKLO TEHNA

PIVO VA R N A , T O V A R N A ALKO HO LNIH IN BREZALKOHOLNIH IZDELKOV, KISAR NA, M A R IB O R , N. SOL. O.

EXPORT-IMPORT, TRGOVSKO IN PRO IZVO DNO PODJETJE M AR IB O R , N. SOL. O ., 62000 M ARIBO R, PARTIZANSKA 34 TO ZD VELEPRODAJA M A RIBO R, N. SOL. O .

TO ZD T R A N S O M M ARIBO R-RAZVANJE, N. SOL. O. TOZD TR G O V IN A SISAK, N. SOL. O. TO ZD M ERKUR M A R IB O R , N. SOL. O. TOZD OBALA IZOLA, N. SOL. O. TO ZD ELEKTRO M A R IB O R , N. SOL. O. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB PRODAJA — PROIZVAJA — ZASTOPA — SERVISIRA

[ I R

O

S

T

R

O

J

p

o.

MARIBOR, M LADINSKA 3 PODJETJE Z A M EHAN O G RA FSKE IN TEHNIČNE STORITVE TER ZASTOPANJE IN O ZE M S K IH FIR M — M ARIBO R

TELEFON H. C. (062) 23-771 BRZOJAV: BIROSTROJ M ARIBO R TELEX: 33262 Y U BIROMB GENERALNO ZASTOPSTVO Z A SFRJ: ROBOTRON EXPORT-IMPORT, NDR BČSSINGER — ZRN BDT — ZRN CEM — ITALIJA C SZ — COMPUTER SYSTEME U ND ZUBEHOR — ZRN KERN — Š V IC A HANEL — ZRN KOTTGEN — ZRN

PREDSTAVNIŠTVO M V TRSTU. AVSTRIJI IN Z D A TER S SO DELO VANJEM Z NAJVEČJIM I ŠPEDITERJI IN TRAN SP O R TN IM I O R G A N IZ A C IJA M I V SVETU

5

DrvteA&uhofvok

INTEREVROPA KOPER S FILIA LA M I OPRAVLJA DVE S A M O STO JN I DEJAVNOSTI — m e d n a r o d n o š p e d i c i j o in c e s t n i t r a n s p o r t — S S V O JIM K A M IO N S K IM PARKOM IN TAKO LAHKO h k r a t i o p r a v l j a o b a s e r v is a . ŠIRO KO m r e ž o m e d s e b o j p o v e z a n i h p o s l o v a l n i c Po JUG O SLAVIJI,

s

a

Q

ZA G OTAVLJA BLAGU KOMPLETEN SERVIS TU D I PRI NAJBOLJ K O M P L IC IR A N IH N ALO G AH, SVETUJE IN O R G A N IZ IR A KONTINENTALNE, POMORSKE, REČNE IN A VIO N S K E PREVOZE. STRO KO VNO OSEBJE »INTEREVROPE« V A M JE S S V O J IM I D O LGO LETNIM I IZK U Š N JA M I N A RAZPOLAGO, D A V A M Z NASVETI IN IN D IV ID U A L N IM SERVISOM O M O G O Č I NAJBOLJŠI IN NAJHITREJŠI N A Č IN TRANSPORTA BLAGA.

INDUSTRIJSKI BIRO PODJETJE Z A IZG RA DNJO INDUSTRIJE P. O. 61113 LJUBLJANA, TITO VA 118, P. P. 69 30 LET USPEHOV PRI IZG RA DNJI INDUSTRIJSKIH IN D R U G IH OBJEKTOV

SOZD TOMAŽINČIČ JOŽE IN IVAN 66310 IZO LA-DO BR AVA 24 B

PREDELOVANJE Z D R A V IL N IH ZELIŠČ ČAJ TAVŽENTRO ŽA, ŽENSKI ČAJ TER ISTRSKI ČAJ DOBITE V LEKARNAH IN T R G O V IN A H . ČAJ TAVŽENTROŽU, ŽENSKI ČAJ I ISTARKI ČAJ DOBITE U LJEKARNAM A I T R G O V IN A M A .

111

s

AUTOCOMMERCE Z N. SOL. O., LJUBLJANA, TRDINOVA 4 PODJETJE Z A NO TRANJO IN Z U N A N JO T R G O V IN O TER SERVISNO DEJAVNOST LJUBLJANA, T R D IN O V A 4, TO ZD T R G O V IN A , TELEFON (061) 323-046 TITO VA 136, TO ZD GRAL AVTO O B N O VA , TELEFON (061) 342-061 TITO VA 146, TO ZD SERVIS, TELEFON (061) 343-061 KER SNIKO VA 10 (TR G O V IN A Z REZERVNIM I DELI), TELEFON (061) 322-546 Š M A R T IN S K A 152, JA V N A SK LA D IŠČ A , H A LA 16, TELEFON (06 1 ) 42-064 PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, ZAGREB. RIJEKA, SPLIT, TITO G RAD, SARAJEVO, N O VI S A D , SKOPJE, M U R S K A SOBOTA. KOPER, KRANJ

GERTUS

MARIBOR TOZD TURIST HOTEL

P R IP O R O Č A M O SE, D A OBIŠČETE N A Š A HOTELA:

OBIŠČITE

FRIZERSKI SALON DOMINO NADA V M ARIBO RU N A KOROŠKI C. 52 TEL.: (062) 22-137

HOTEL TURIST HOTEL TURIST (B KATEGORIJE) UL. HEROJA Š LA N D R A 10, TELEFON [062) 25-971.

HOTEL SE N A H A JA V SREDIŠČU M ESTA, VENDAR JE O D M A K N JEN O D M ESTNEG A VRVEŽA. 130 SOB Z 200 POSTELJAMI, O D TEGA 60 SOB S PRHO IN W C , B O G A TA IZB IR A D O M A Č IH IN TUJIH JEDIL, A VTO M A TS K O KEGLJIŠČE, OBSEŽEN PROSTOR Z A PARKIRANJE.

HOTEL HABAKUK (B KATEGORIJA) PO HO RSKA C „ TELEFON (062) 33-681 OB VZN O ŽJU POHORJA IN V ZATIŠJU POHORSKIH G O ZD O V STOJI NO VI HOTEL. — 40 SOB IN 70 PO STEU S KO PALNICO ALI PRHO IN W C .

— RESTAVRACIJA, S N A C K BAR, PROSTORI Z A BANKETE IN KONFERENCE. — 4-STEZNO A V TO M A TS K O KEGLJIŠČE.

MAJOLIKA G O STINSKO PODJETJE M A R IB O R , LJUBLJANSKA 4

ARNEJČIČ MILAN M AR IB O R , T IT O V A 37

IZDELOVANJE D RO BNIH K O VINSKIH PREDMETOV TEL.: (062) 33-724

KOLOŠA JOŽE ZID A R SK I MOJSTER

M A RIBO R. KRČE VIN SK A 47 TEL.: (062) 24-994

O BIŠČITE NAŠE OBRATE: HOTEL BELLEVUE. BISTRO, PARTIZANSKA 1, ROTOVŠKO KLET N A G LA VN EM TRGU IN DRUGE

/^ f i

A

M

O H vl

gnand hol®0

E

2 ro p o 1

GRAND HOTEL METROPOL IM A VEČ RESTAVRACIJ, APERITIV BAR, AMERICAN BAR, CLUB 21, NOČNI BAR, KONFERENČNE DVORANE, ZAPRT BAZEN 25 X 12,5 M S TOPLO MORSKO VODO, SAVNE, MASAŽO, KOZMETIČNI SALON, BRIVSKO-FRIZERSKI SALON, TRGOVINO S SPOMINKI, DRUŽABNE PROSTORE IN CASINO. HOTELI IMAJO LASTNO PLAŽO Z VSEMI KOPALIŠKIMI REKVIZITI, BIFEJEM, RESTAVRACIJO LUCIJA, TAVERNA, ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER, VELIKE LASTNE PARKIRNE PROSTORE. ZA ZABAVO STAREJŠIH IN MLAJŠIH GOSTOV SKRBI VEČ PRIZNANIH ORKESTROV.

He n r ik k r o j s

OBIŠČITE GOSTILNO

62000 M A RIBO R

ŠIKER PESNICA

SLOVENSKA 28 PRI MARIBORU

ZLATAR — JUVELIR — GRAVER RENALDO DE MONTE — MUGERLE

ŠKRIPEC SREČKO PROIZVAJA VSE VRSTE TLAČNIH, VLEČNIH IN TORZIJSKIH VZMETI

STROKOVNO IZVRŠUJEM VSA ZLATARSKA,

IZ OKROGLEGA MATERIALA

JUVELIRSKA IN GRAVERSKA DELA

62000 M A RIBO R

62000 M A RIB O R

ŠARHOVA 77

UL. HEROJA ŠLANDRA 11

PEKARNA ŠTUHEC IVAN

BRIVNICA IN ČESALNCA

62000 M A R IBO R

MATUŠ JOŽE — ELICA

LIMBUŠKA 72

62000 M A RIBO R

VETRINJSKA ULICA 9 TELEFON: (062) 24-178

NOVUM

ROMAN VIGELE

62000 M A R IB O R , SVETO ZAREVSKA 4 ČRKOSLIKARSTVO IN SPLO ŠNA PROPAG ANDA

KLJU ČAVNIČARSTVO IN KLEPARSTVO G2000 M A R IB O R , PTUJSKA 1 A

»CERTUS« TOZD GOSTINSTVO NOVI SVET MARIBOR

VS A K D AN SVEŽE M ORSKE RIBE IN RAZNE RIBJE SPECIALITETE V RESTAVRACIJI »NOVI SVET« V JURČIČEVI UL 7

CEVOVOD

POSLOVNI PREDMET: PROJEKTIRANJE TER INSTALIRANJE V O D O V O D O V IN SA N IT A R N IH NAPRAV, CENTRALNEGA GRETJA IN K LIM ATSKIH NAPRAV, INSTALACIJE H LA D ILN IC , S U Š ILN IC , T ER M O TEH N IČ N IH IN N A M A K A L N IH NAPRAV, PLINSKIH NAPELJAV, CESTNIH V O D O V O D O V , PR O IZVO D N JA IZDELKOV Z A INSTALACIJE VO D O V O D N IH IN TOPLO VO D NIH NAPRAV, PRO IZVO DNJA HLEVSKE OPREME TER IZDELKOV BIROTEHNIKE: U V O Z N O IZVOZNA DEJAVNOST IN ZASTOPANJE IN O ZE M S K IH F IR M .

M O N T A Ž N O PR O IZVO DN O PODJETJE 62000 M AR IB O R , MELJSKI DOL 1

DOM — SMREKA TRG OVSKO PODJETJE P. O. 62000 M A R IB O R , VALVASO RJEVA 12 A V A M NUDI VELIKO IZB IR O GRADBENEG A M ATERIALA, PREMOGA IN STREŠNIH KONSTRUKCIJ PO NARO ČILU

Jm

te h tr a d e

PODJETJE Z A M E D N A R O D N O TR G O V IN O , LJUBLJANA: TOZD T R G O V IN A , TOZD ZASTOPSTVO IB M , TOZD ZASTOPSTVO TUJIH F IR M , TOZD OBDELAVA PODATKOV:

INŽENIRSKI

BIRO

61000 LJUBLJANA

ELEKTROPROJEKT

Hajdrihova 4

PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING P.O.

JUGOSLAVIJA

ELEKTROSERVIS VALTER LENC LENART, L A C K O V A UL., TELEFON 74-290

ELEKTROINSTALACIJE, PO PRAVILO G O SP O D IN JSKIH A P A R A TO V , IZD E LA V A R AZD ELILN IH O M A R IC , IZD E LA V A STRELO VOD NEG A M A T E R IA L A

OPEKARNA MARIBOR — RADVANJE M A R IB O R , STR ELIŠKA 16 A PR E D STAV LJA M O V A M STROP N O R M A II KATEREGA PREDNOSTI SO : D A JE LAHEK IN ENOSTAVEN Z A M O N TA ŽO D A JE V M O D U L A R N IH M ERAH D A JE KAKO VO STEN IN CENEN D A JE DOBER TOPLOTNI IN Z V O Č N I IZOLATOR SP O D N JA PO V R ŠIN A STROPA JE V CELOTI O PEČNA N O R M A STROP IM A PREDPISAN ATEST

GOSTIŠČE ŽEKAR, SEČA 70, PORTOROŽ

S L A Š Č IČ A R N A

NAZMI DEMIR M A R IB O R , P A R TIZ A N S K A C . 19

N U D IM O PRVO VRSTNA D O M A Č A ISTRSKA V IN A , M o r s k e s p e c i a l i t e t e -, r i b e , š k a m p e , š k o l j k e , JASTOGE — V S A K D A N N A JED ILN IK U TARTUFI!

SLA ŠČ IC E, BREZALKOHOLNE PIJAČE, SLA D O LE D , K A V A V KIO SKU N A R A Z LA G O V I — PRISTNI BUREK

STEKLARNA BORIS KIDRIČ, ROGAŠKA SLATINA

RANČIGAJ DRAGO K LJU Č A V N IČ A R S T V O M A R IB O R — N O V A U L IC A 1, TELEFON: (062) 32-425

U LIC A TALC EV 1 — TELEON: (063) 811-611

SLAŠČIČARNA JAGODA P RO IZVAJA: ROČNO PIH ANE ARTIKLE IZ K R IS TA LN EG A STEKLA V R AZN IH BA R V A H Z A POTREBE G O SPO D IN JSTVA, ZA OPREM O G O STIN STVA TER POSEBNO CENJENI RO ČNI BRUŠENI SVIN Č EN I k r is t a l

M A R IB O R , P A R TIZ A N S K A 48 (O B G LA V N E M K O LO D V O R U ) . VE D N O SVE2E PECIVO . EKSPRESNA K A V A . KA KO VO S TN I SLADO LED POSLUJEM O V S A K D A N O D 7. DO 20. URE

KEMIČNA ČISTILNICA MARIBOR, p. o.

G O R KE G A 9

O PR A V LJA VSE VRSTE STORITEV K E M IČ N E G A Č IŠ Č E N JA , PREKO SV O JIH P O S LO V ALN IC V M A R IB O R U

CEN JEN IM S T R A N K A M N U D IM O K E M IČ N O ČIŠČENJE O B L A Č IL, APRETIRANJE, IM PREG NIRANJE, O B D E L A V A U S N JA , ČIŠČENJE T A L N IH O BLO G , ČIŠČENJE PREPROG TER O B LA ZIN JE N E G A PO HIŠTVA. O P R A V L JA M O PA T U D I DRUGE STORITVE Č IŠ Č E N JA PO N A R O Č IL U N A R O Č N IK A .

Z A VSE VRSTE STORITEV U P O R A B LJA M O N AJSO DO BNEJŠO TEHNO LO G IJO Č IŠČ E N JA, KAR Z A G O T A V L JA HITRO IN K A KO VO S TN O O PR A VLJAN JE N A Š IH STORITEV.

CERTUS TOZD GOSTINSTVO NOVI SVET MARIBOR N U D I VS K D A N SVEŽE M O R SKE RIBE IN RAZNE RIBJE SPECIALITETE V RESTAVRACIJI •N O V I SVET«, JU R Č IČ E V A UL. 7

£ ] ogis-ptuj tm

■

TOVARNA AVTOOPREME, G U M IJE VIH IZDELKOV, SE R VIS I

O.80I.O.

SE PRIPOROČA S S V O JIM I U S L U G A M I IN IZD ELKI: . G U M A M ETAL . D R O B N A A V T O M O B IL S K A O PR E M A . H ID R A V L IČ N I SEDEŽI Z A T O V O R N A V O Z IL A IN GRELNE N APRAVE TER KO NTRO LNI INSTRUM ENT.

CERTUS TOZD HOTEL OREL

PRIPO RO ČA USLUGE V SV O JIH O BR A TIH .

POSEBEJ P R IP O R O Č AM O V IN S K O KLET HOTELA OREL, R ESTAVRACIJO M OTEL JEZERO IN N A N O VO ODPRTO G O STILN O ŠTAJERC TER ŠPORT HOTEL AREH.

BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE MARIBOR D V O R A K O V A 1 0 /Č SE PRIPO RO ČA Z BRIVSKO FR IZER SKIM I, K O Z M E T IČ N IM I IN PEDIKERSKIM I U S L U G A M I V SVO JIH S A LO N IH V M A R IB O R U , SLOVENSKI BISTRICI, PRAGERSKEM IN V KID R IČ E VE M

DELOVNE ENOTE:

TOZD MEDNARODNA ŠPEDICIJA Lj u b l j a n a

64270 JESENICE, T IT O V A 13, TEL. 81-954, TELEX 34558 61000 LJU B LJA N A , T IT O V A 2 5 /A , TEL. 316-767, 316-774, TELEX 31326 62000 M A R IB O R , R A Z L A G O V A 29, TEL. 21-323, TELEX 33252 65000 N O V A G O R IC A , V IP A V S K A C ., TEL- 22-207, TELEX 34345 66210 S E ŽA N A , P A R TIZ A N S K A 8 6 /3 , TEL. 73-273, TELEX 34143 TELEFON 316-767, 316-774, TELEX 31326, P. PREDAL 374

d elo vn a

PO SLO V ALN IC E :

I n

n

o r g a n iz a c ij a

if ie

za

jš

m ednarodno

š p e d ic ij o

'N TRANSPORT, BEOGRAD T it o v a 2 5 /a , 61000 L j u b l j a n a

N A M EJN IH PREHODIH LE N D A V A — D O L G A V A S IN D R A V O G R A D — VIČ

Bo g o m i r k a r m e l

M IZA R S TV O

Mo n t a ž a

s m u č a r s k ih

v e z i, p o p r a v il a

d vo ko les

LOČNIŠKAR SREČKO M A R IB O R , V O JA Š N IŠ K I TRG 1

Me h a n ič n a

d e l a v n ic a

62000 M A R IB O R , KO R O Š K A C. 10

M STANOVANJE: 62341 L IM B U Š , M IH E Z ID A N Š K A 17 A t e l e f o n (062) 63-235

ANTON BELCA a v t o p r e v o z n ik

62000 M A R IB O R , O PEKAR SKA 1 TELEFON: (062) 32-570

IZD ELUJEM O : STAVBEN O IN G O STINSKO OPREMO TER POHIŠTVO PO N A R O Č ILU TELEFON (062) 23-134

SVEČAR

PERGER DIMITRIJ M A R IB O R , K O R O Š K A 8 R O Č N A IZ D E L A V A O K R A S N IH IN N A G R O B N IH SVEČ

VRT KAKTU SO V

Ma g d a g r a š ič KONRAD KOSIČ K LJU Č A V N IČ A R S T V O IN INSTALATERSTVO CEN TRALN IH KU R JAV 62000 M A R IB O R , PO BREŠKA 6 A 66320 PORTOROŽ — SE Č A 143 A SODELUJEM O V S A K O LETO NA M A R IB O R S K E M SEJMU CVETJA

S TAN O V AN JE : V O D N IK O V A 13, TELEFON (062) 32-564

RIVIERA, SLOVENIJA IN JADRANKA

SO D O B N O OPREMLJENI HOTELI — S O D O B N O OPREMLJENI HOTELI R IVIERA, SLO VENIJA IN J A D R A N K A — 820 PO STEU — SOBE A IN B KATEGORIJE — PROSTORI Z A SE M IN A R JE IN PRIREDITVE — LA S TN A PLA ZA — PO KRITA P LA V A LN A B A ZE N A — P O D V O D N A M A S A Ž A — RESTAVRACIJE — BISTRO — S L A Š Č IČ A R N A — D IS C O BAR — G A R A 2E — FRIZERSKI S A LO N — TRG O VINE — B A N K A

ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV

POLJOOBSKRBA IMPORT-EXPORT

POSLOVNI CENTER — U PR AVA M A R IB O R , LJU B LJA N S K A 7

O B M O Č N A SKUPNO ST M A R IB O R 62000 M A R IB O R , C A N K A R JE V A UL. 3

TELEFON: 23-951

DELI OLIVO ALBERT-LIČEN

LEŠNIK VINKO

SPLO ŠNO KLEPARSTVO

62000 M A R IB O R , P A R TIZ A N S K A C. 85 TELEFON: (062) 21-240

FINOMEHANIKA PRISTOVNIK VALTER

K E M IČ N A Č IS T IL N IC A 62000 M A R IB O R , SLO V EN SK A 13

ČESALNI SALON »ARNUŠ«

PRIDITE IN Z A D O V O L JN I BOSTE! 62000 M A R IB O R , POBREŠKA CESTA 62000 M A R IB O R , PO ŠTNA UL. 3

(OB A V TO B U SN E M PO S TA JALIŠČ U PRI STAREM MOSTU)

ZLATARSTVO

GOSTIŠČE ANDERLIČ Z A K A LV A R IJO PRIJETNA IZLE TN IŠ KA T O Č K A N A D TREM I R IB N IK I,

STERGAR — TO PLAK D IA N A

KI V A M NUDI

62000 M A R IB O R , O R O ŽN O V A

PRISTNA D O M A Č A V IN A IN JE D IL A VSEH VRST

STEKLARNA HRASTNIK

FOTO LEŠNIK STANKO

G RAJSKA POT, T E L : (061) 814-622

OGLEJTE S l NAŠE PROIZVODE IN SEGAJTE PO N JIH .

M A R IB O R . SLO V EN SK A 15 TEL.: (062) 24-675

FOTO STUDIO SLAVICA

INTERTRANSPORT

M a r ib o r , s lo v e n s k a Te l .: (062) 25-667

M E D N A R O D N A ŠPEDICIJA

13

OBIŠČITE N A S IN HITRO BOSTE POSTREŽENI.

V A M N U D IM O V KO LO D V O R SKIH R ES TAVRACIJAH

ŽTP LJUBLJANA t o z d g o s t in s t v o

P O S LO V A LN IC A M A R IB O R , C A N K A R JE V A 21 TELEFON (062) 21-581

m a r ib o r

— M AR IBO R — PRAGERSKO — PTUJ OB V S A K E M Č A S U VSE VRSTE PIJAČ TER TOPLA IN H L A D N A JE D ILA

IMONT IN D U S TR IJA K E M IČ N E O BDELAVE LESA

.L IL E T ’ t o v a r n a o b u tv e 62000 M A R IB O R JU G O SLA VIJA

D R A V O G R A D , O TIŠKI VRH TEL.: (062) 83-321

POLIRKA LO KA VEC O SK AR M A R IB O R , M L IN S K A U L IC A 11 IZD ELO VAN JE PO LIRNIH IN BRU SNIH PLOŠČ

O BIŠ Č ITE G O STIŠČE

B. D. GALEB

O BIŠČITE Z N A N O G O STILN O

ŠIKER PESNICA

OB D R A V I N A KO RO ŠKI CESTI! VE D N O D O BRO DO ŠLI OB DOBRI JE D A Č I IN PIJA Č I

PRI M A R IB O R U

K LJU Č A V N IČ A R S T V O

G OSTIŠČE

LESJAK VILI

KOBLERJEV ZALIV

M A R IB O R , Z R K O V S K A 44 A

M A R IB O R , K O R O Š K A CESTA (OB REKI D R A V I)

PO P R A V LJA LN IC A UR

KOPIČ SILVERKA

VALTER ŠVARC URAR

IZD ELO VAN JE KR A VA T M A R IB O R , P A R T IZ A N S K A 3 /5 V SUTERENU M O D N E HIŠE

IN DRO BN IH PREDMETOV IZ TEKSTILA

PR IPO RO ČA SE G O STILN A

PRIPO RO ČA SE EKSPRESNA IZD E LA V A KLJUČEV — B R U S IM O ŠKARJE

M A R IB O R , Č O PO V A 19

CVETKA KRAMBERGER MARJAN ŠTIFTAR PER NIC A PRI M A R IB O R U , TELEFON 60-600

M A R IB O R , G O SP O S KA 9

RESTAVRACIJA PAVEL PIRAN — OB O B A LI

SPECIALITETE: RIBE, M O R SKI RAK I IN D R U G A JEDILA SE PRIPOROČA PAVEL LOVRENČIČ

bajt m a r ta

K E M IČ N A

č is t il n ic a

M A R IB O R , R A D V A N JS K A 106

Re k l a m

ni

ATELJE JORDAN M a r i b o r , k o r o š k a c . 3 3 , t e l e f o n 25-375

• IZD ELUJEM O VSE VRSTE R E K LA M N IH N APISO V . TIS KA N JE N A P IS O V N A ŠPORTNA IN D R U G A O B L A Č ILA . TIS KA N JE NALEPK

HOTEL PALACE, PORTOROŽ n u d ij o p o u g o d n ih

cenah

P O U T \

Z IM S K I PR O G R A M , K I VSEBUJE HOTELSKE, TER M ALN E IN DRUGE STORITVE POSEBEJ PA ŠE V T ER M AH TERAPEVTSKI PAKET IN SH U JŠEV ALN I PR O G RAM

b

T E R M IK A ljubljana, kamniška 25

O BIŠČITE GOSTIŠČE

ZIDARSTVO DRAGOMIR KLEVŽE

»POŠTELA« ROBERTA K U K O V C A 22 D O B R A J E D A Č A , D O B R A P IJA Č A IN P R IZ N A N O DOBRE D O PO LD A N SKE M A L IC E !

TELEFON: (062) 35-516

JE D ILA N A 2 A R U V PR AVIH LEPINJAH DOBITE V M A R IB O R U , G L A V N I TRG 5

M A R IB O R , G R Č A R JE V A 8 TELEFON: (062) 31-601

PRIPOROČA SE EKSPRESNA IZD E LA V A KLJUČEV — B R U S IM O ŠKARJE

SE PRIPO RO ČA!

MARJAN ŠTIFTAR

EXPRESS — GRILL

M A R IB O R , G O SP O S KA 9

PAVEL LEDINEK, dipl. inž.

G OSTIŠČE

IZ D E L A V A LESNIH STROJEV

BELI KRIŽ — NANOS

M A R IB O R , P A JK O V A 6 TELEFON (062) 32-155

P O R A V N A LN I STROJI — DEBELINSKI — REZKALNI — ŠT1RISTRANSKI STROJI Z A IZD E LA V O PROFILOV L A D IJS K E G A PO D A , ROLET — S O D A R S K I STROJI IN O P R E M A — PR O JEKTIRAM O SPEC IALNE N A M E N S K E STROJE Z A SERIJSKO IZD E LA V O LESNIH ELEMENTOV — M IZ A R S K I STROJI Z A HOBBY

O D L IČ N A R A ZG LE D N A T O Č K A N A TRŽA ŠKI Z A L IV

ORTOPEDIJA

PRIPO RO ČA SE ČEVLJARSTVO

BELA

FRANC CIMERLAJT

M A R IB O R PO ŠTNA U L IC A

M A R IB O R — M IK L O Š IČ E V A 2

FRIZERSKI SALON ŠKARICA JOŽE

OBIŠČITE GOSTIŠČE PRI LIPI

M A R IB O R , JU R Č IČ E V A UL. — TEL. (062) 25-031

M A R IB O R , L A C K O V A 44

D O B R A K U H IN JA IN PRISTNA ISTRSKA V IN A , ODPRTO VSE LETNE ČASE,

OB O BIS KU O B D R A V S K E G A

GOSTIŠČE B. D. GALEB OB

KO RO ŠKI

CESTI

O BIŠČITE K O Z M E TIČ N I SA LO N

SE PRIPO RO ČATA G O S T IN C A M A JC E N IČ IG N A C IN M A R IJ A D O BR A P IJA Č A IN VE D N O SVEŽE JESTVINE ODPRTO CELO LETO

FRIZERSKI SA LO N

MELITA

LOZINŠEK JELKA

M A R IB O R , M E LJS K A C . 41

M A R IB O R , P A R T IZ A N S K A 22 TELEFON: (062) 27-178

KAM N O S EŠ TVO

BRIVSKO-FRIZERSKI SA LO N

KIMOVEC VLADIMIR M A R IB O R , CESTA X IV . D IVIZIJE 42 TELEFON: (062) 33-923

BRIGADIR IVAN M A R IB O R , VETR IN JS KA 17 TELEFON: (062) 21-229

CVETLIČARNA JASMINA P O NUJA C EN JENIM KU P C EM : L O N Č N IC E , REZANO CVETJE, VENCE, A R A N Ž M A JE , CVETNE DEKO RACIJE TER N A V O D IL A Z A VZG O JO , Z A Š Č IT O IN GNOJENJE S O B N IH IN VRTNIH RASTLIN.

PRIPO RO ČA SE B R O N IS LA V A BA TK O VIČ , IN Ž E N IR K A A G R O N O M IJE M A R IB O R , G O R IŠ K A U L IC A — KIO S K S TAN O V AN JE :

LJU B LJA N S K A 88 A

TELEFON (062) 35-067 TELEFON (062) 37-586

GOSTILNA PRI LEŠNIKU V BREZJU

D. ŠOBER FINOMEHANIKA

» PRI M A R IB O R U V A B I CENJENE GOSTE V S A K D A N N A D O M A Č E SPECIALITETE IN PRISTNA ŠTAJERSKA V IN A . PREPRIČAJTE SE! LEPO PO ZDRAVLJEN I!

M A R IB O R , O R O Ž N O V A 3, TELEFON (062) 21-310

FRANJA SKAZA

ELEKTROINSTALACIJE

NATEK SREČKO M A R IB O R — STRELIŠKA 3 L IV A R N A BA R V N IH KO V IN IN G A L V A N IK A

62000 M A R IB O R , POBREŠKA 6 TELEFON: (062) 24-792

POLŠE ALEKSANDER

H L A Č N I SA LO N

BRACO JEANS

KLEPARSTVO, VO D N E IN STALA C IJE M A R IB O R , P A R TIZ A N S K A 19 TELEFON: (062) 25-433

Z LA TN IN E , SREBRNINE, M O N O G R A M O V ,

ANA KLINE — JEŽ

62000 M A R IB O R , RUŠ KA 8 62000 M A R IB O R R AZLAG O VA 1 TELEFON: (062) 27-546

BRACO TKALEC O BIŠČITE NAŠ

FOTOSERVIS

O R N A M E N TO V ITD. M A R IB O R , SLO V EN SK A U L IC A 26, TEL.: (062) 26-279

KRZNARSTVO MARJETA GRABAR

V M A R IB O R U N A GOSPOSKI U LICI

ŠIVILJSTVO ZOFIJA PINTARIČ

flk i 62000 M A R IB O R , G O SP O S KA 11

62000 M A R IB O R , V R A B L O V A 34

PERUTNINA PTUJ F R 1 P 0 R 0 Č A M 0 NAŠ E M A L O K A LO R IČ N E KVALITETNE PERUTNINSKE PROIZVODE porulnlnapluj

PP KV ALITE TA PO T R A D IC IJI

BIFE

DEBELAK VLASTA

KOMEL MARIJA

62000 M A R IB O R , Z R K O V S K A 82 V U L K A N IZ A C IJ A , CEN TRIRANJE IN M O N TIR A N JE A V T O M O B IL S K IH , TR AKTO RSKIH

M A R IB O R , D O G O Š K A 39, TELEFON 31-663

IN T O V O R N IŠK IH

G U M D O 40 C A L .

ELEKTROMEHANIK FRANC IVANČIČ

A V TO SERVIS

SAVA — SEMPERIT

M A R IB O R , N A SOSESKI 8

ANDREJ PUKŠIČ SERVIS BOSCH • PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV, • PO P R AV ILA ELEKTRIČNIH O RO D IJ IN

M A R IB O R , LJU B LJA N S K A 50

• IZ D E L A V A KO V IN SKE G ALANTERIJE

TELEFON: 3 2 4 8 9

EXPRESNA P O P R A V LJA LN IC A ČEVLJEV

INŠTALATERSTVO C EN TRALN IH KU R JAV

PRAN BOLHA M a r ib o r , t v r š e v a

IVO KLEV2E 13

M A R IB O R , A H A C U E V A 12, TELEFON (062) 36-958 M O N T A Ž A S O N Č N IH KOLEKTORJEV!

k a r n is e

BIFFE -Č E VA PČ IČ AR N A ORIENT GRILL

BUDJA, MARIBOR

HUSEINI ŠABAN

LIN H A R T O V A 18 — TELEFON 24-135 N U D IM O V A M : lesen e

[

—

s t il n e , p l a s t ič n e

in

k o v in s k e

n a s v e t e p r i iz b ir i barva h it r a

in

d o l ž in a

po

že lji

iz d e l a v a

Za d o v o l j n i

bo ste z

n a š im i u s l u g a m i.

ODPRTO V S A K D A N O D 7. DO 14. URE V TOREK IN ČETRTEK TU D I POPOLDNE O D 16,— 19. URE

62000 M A R IB O R , CESTA X IV . D IV IZ IJE (K IO S K ) TELEFON (062) 33-775

GLEDALIŠKI LIST BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 81 Izdaja: odbor Borštnikovega srečanja, Maribor Urednik: Tone Partljič Avtorji grafičnega obeležja 16. Borštnikovega srečanja: — plakat in naslovnica na gledališkem listu — Janez Rotman - oblikovanje in tehnična ureditev gledališkega lista — Vojko Pogačar______ -

logotip »Borštnikovo sre ča n je ’81« in smerne oznake — Vojko Pogačar

— ovitek biltena — Mišo Hochstatter Tisk: ČGP VEČER M aiiboi/81