Page 1

,:*! - " / . ' l '

i/

7

■I'

,/ J

,1'i ..(rt"

,-W ,! iS K'

i

I :'

r 'l

/ t / W bv

č / a ;>?

.'-'.i' .v

f- .M '

j št} S :‘.i

\

sS e l®

/ im

•••

/ S t i:• f 4f* .s- '

h1

}/'

/ ,> / l

S...S// ■■

aW

ul


GLAVNI POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ’89

emona ljubljana proizvodnja trgovina turizem hotelirstvo inženiring


S B E č A H j

1C


M o g o č e je le to š n je B o rš tn ik o v o s re č a n je p o s le d n jič v s ic e r lju b i, p rija z n i, a rh a ič n i, v e n d a r že z d a v n a j p re m a jh n i d v o ra n i s ta re g a g le d a liš č a . Po v rs ti so se z a d n je se zo n e o d p ira le n a jp re j n e v id n e nove g a rd e ro b e in o d e r, p o te m b le š č e č a s p o d n ja a vla , n a to še s ija jn a k a z in s k a d v o ra n a z z g o rn jo a v lo in fo a je je m , le to s č is to s p o d n ja m a la d v o ra n ic a , ta k o d a za p rih o d n je le to že s k o ra j ne p re o s ta n e d ru g e g a k o t d o k o n č a n je in v s e lite v o s re d n je , v e lik e d vo ra n e . Z novo fin a n č n o s p o d b u d o K u ltu rn e s k u p n o s ti S lo v e n ije p o s ta ja d e ja n je p o vse m d o s e g ljiv o . T re tje s to le tje s lo v e n s k e g a g le ­ d a liš č a n aj bi se ta k o z a č e lo s ija jn o za M a rib o r in tu d i za v s a k o le tn o d ru ž in s k o s re č a n je s lo v e n s k ih te a tro v , n a še B o rš tn ik o v o s re č a n je . Ne p o z a b im o : 28. d e c e m b ra p ra z n u je m o d v e s to le tn ic o prve s o d o b n e s lo v e n s k e g le d a liš k e p re d s ta v e , Ž u p a n o ve M ic k e . Ko že ta k o ra d i p o u d a rja m o , da s m o se k o t n a ro d o s n o v a li s k u ltu ro , p a č p o u d a rim o še to : is to le to , ko so F ra n c o z i v z d ig n ili s v o jo e p o h a ln o re v o lu c ijo , s m o m i na noge p o s ta v ili s vo j te a te r. Ni b il n iti p rib liž n o to lik o z n a m e n it, to d a za n a š razvoj s k o ra j e n a k o p o m e m ­ ben. V s e k a k o r b o lj k o t si m is lim o . M e š č a n s k a , m la d o n a c io n a ln a E vropa je u s to lič ila ro m a n in d ra ­ m o — b ila naj bi z n a m e n je n a c io n a ln e in k u ltu rn e s u v e re n o s ti. Z a to ni č u d n o , d a se je L e v s tik ta k o z e lo g n a l z a n ju in da je s lo v e n s k o „d ra m a tič n o d ru š tv o " b ilo e na n a š ih p rvih in s titu c ij. G le d a liš č e naj bi b ila d ru ž a b n a in d ru ž b e n o z d ru ž e v a ln a u m e tn o s t, izraz s k u p in s k e s a m o z a v e s ti, d u h o v n e in s le h e rn e s ic e rš n je s a m o b itn o s ti, o b lik a p re m iš lje v a ln e in p rik a z o v a ln e o d g o v o rn o s ti za la s tn o u s o d o , p ra v ic e do nje, m o ž n o s t p o s m e h o v a n ja iz n a s p ro tn ik o v , s te m pa tu d i n jih o v e g a p re m a ­ g o v a n ja . V se to o m e n ja m z a to , ke r je tu d i d a n a š n je p re ra ja n je M a rib o ra p o s p re m lje n o s p re n o v o g le d a liš č a — ne le z u n a n jo , tu d i n o tra n jo . M e s to p rid o b iv a ta č a s n e ka j p o m e m b n ih s im b o lo v nove a m b ic io z n o s ti in s re d iš č n o s ti — po k n již n ic i še m o d e rn o k u ltu rn o s re d iš č e . J a s n o je, da bo tu d i B o rš tn ik o v o s re č a n je k lju b s v o ji v s e s lo v e n s k o s ti z a ž iv e lo v d ru g a č n e m k o n te k s tu novo ž iv lje ­ nje. Pod s k u p n o s tre h o in h k ra ti se b o d o la h k o d o g a ja le n a jv e č je in n a jb o lj k o m o rn e p re d s ta v e , n o b e n e p ro g ra m s k e ra z s e lje n o s ti ne bo tre b a . T a k š n a z g o s tite v se bo p re k riv a la z novo, m la d o e n e rg ijo d o m a č e g a g le d a liš č a . N a p ra g u nove re n e s a n s e s m o le to s še e n k ra t p re v e rili z n a č a j in v lo g o B o rš tn ik o v e g a s re ­ č a n ja . S p o ra z u m e li s m o se, n aj še n a p re j o s ta n e p rire d ite v , na k a te ri se s le h e rn o s lo v e n s k o p o k lic n o g le d a liš č e o g la s i in p re d s ta v i z n a jb o ljš im , ka r je v p re te k li se zo n i u s tv a rilo , o d b ira le c p re d s ta v pa im a p ra v ic o ta k š n i re v iji d o d a ti še e no , po n je g o v e m n a jb o ljš o p re d s ta v o od p re o s ta ­ le g a s p o re d a . D e m o k ra tič n o , s re č e v a in o , to d a tu d i s tro g o o d b ira ln o . S to rili s m o in tu d i b o m o vse, d a bi b ilo le to š n jih d e s e t z a d n jih o k to b rs k ih d n i g le d a liš k o p ra z ­ n ič n ih , v sa j ta k o k o t s le h e rn o le to . M a tja ž K m e cl


JESENI, KI SO TUDI POMLAD Skorajda je že stereotip ponavljati iz leta v leto, tu smo, vaši smo, slovenskem u teatru nemara v dodatno spodbudo, občinstvu nemara v še večji interes. Am pak: če je res, kar pravi Heiner M uller v m ottu Srčne igre, da je namreč gledališče cerkev, m esto koncentracije, sveto m esto, in je njegova naloga raziskovanje izkušenj: če je res, na kar opozarja Lojze Dom anjko ob Hrupu za odrom M ichaela Frayna v gledališkem listu Loškega odra, da namreč kom edijantovstvo in kom edijantovo življenje na odru in zunaj njega zmeraj obdaja ta nčica skrivnosti in zaku­ lisje tega bleščečega videza zmeraj vzbuja neko svojevrst­ no radovednost, potem je vendarle prav, da Borštnikovo je. Nam enjeno je problem om sedanjega trenutka, vselej mu je za kakovost in kadarkoli pregledam o m inulo, vidim o navsezadnje, da je bilo dovolj plodno in um etniško dogna­ no, v m arsičem bolj bogato, kot je soditi na prvi pogled.

Lanski podatki? Zgolj podatki — a vendar odsev tega, za kar se trud im o — in se trudi m esto — vsa leta: postati srečanje, ki ga ljudje željno čakamo, ker je naše: Lani: v desetih dneh 84 prireditev, 26.390 obiskovalcev, porast obiska g ledaliških predstav (teh je bilo 60, ogledalo si jih je 16.520 ljudi). Na Malem BS pa je osem prireditev obiskalo 2.100 ljudi. Kaj nas čaka letos? 51 g le daliških, 23 sprem ljevalnih (vključno z M alim Borštnikovim srečanjem) prireditev. Čaka pa nas še nekaj drugega. Borštnikovo. Ustvarjalni dosežek in njegov odziv pri občinstvu. Olga Jančar


Poročilo usklajevalca tekmovalnega programa BS ’89

Za sodelovanje v tekm ovalnem programu 24. Borštnikovega srečanja se je p rijavilo osem p oklicnih gledališč, AGRFT in ena g ledališka skupina. G ledališča so izko ristila m ožnost, da predlagajo več predstav (in ne le dve) ter je tako za tekm ovalni program BS ’89 kandidiralo 24 predstav, uprizorjenih med 15. 6 1988 in 15. 6. 1989. Po ogledu vseh predlaganih predstav in na osnovi vpogleda v celo tn o igralno sezono 1988/89 predlagam , da se v tekm ovalni program uvrste naslednje uprizoritve: Drama SNG Ljubljana: Dušan Jovanovič: Zid, jezero, režija D. Jovanovič (Dodatni predlog gledališča: Rudi Šeligo: V olčji čas ljubezni) Drama SNG Maribor: Igor Koršič: Modri angel, režija Karpo G odina (Vinko MOderndorfer: Help) Eksperimentalno gledališče Glej: 5 1/2 — Pet in pol, avtorjev Bartsch, Muller, Handke, Stein, Shutz v režiji Zakonj­ šek, M iler, Koprivšek, Pandur, Kušej (Rakušček-Bartol: Don Lorenzo, H. Muller: Stroj Hamlet) Mestno gledališče ljubljansko: Paul Claudel: Marijino oznanjenje, režija Dušan M lakar (Lope de Vega: La discreta enamorada) Prešernovo gledališče Kranj: Emil F ilip čič: Božanska tragedija, režija V ito Taufer (Ema Kurent: Pravljica o Vesni) Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica: Thom as Bernhard: Komedijant, režija Dušan M lakar (Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac, N icco lč M achiavelli: Mandragola) Slovensko ljudsko gledališče Celje: B. B recht— K. W eill: Opera za tri groše, režija Vinko M čderndorfer (Stefan Zweig: Volpone, Jean A nouilh: O rnifle ali sapica) Slovensko stalno gledališče Trst: A. P. Čehov: Striček Vanja, režija Dušan Jovanovič (Ivan Cankar: Lepa Vida) Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: V. B a rto l— J. Rakušček: Don Lorenzo, režija Katarina Pegan; predstava je realizirana v sodelovanju z EG Glej (J. P. Sartre: Zaprta vrata, F. X. Kroetz: Moška stvar) Koreodrama, Ljubljana: Jean Genet: Služkinji, režija Damir Zlatar Frey (S. Grum: De Profundis) in kot predstavi po lastnem izboru: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: Ivo Svetina: Šeherezada, režija Tomaž Pandur Slovensko stalno gledališče Trst: Ivan Cankar: Lepa Vida, režija Meta Hočevar


Pri izboru sem ob kakovosti predstav skušal kar najbolj upoštevati žanrsko in slogovno raznolikost. Predvsem slednja se je v sezoni 1988/89 izkazala kot izrazita kvaliteta, ki dokazuje ustvarjalno moč in vita ln o st slovenskega gledališča. Še posebej razveseljivo je, da je ta kakovost prišla do izraza tako ob krstnih uprizoritvah slovenskih novitet (Zid, jezero; Modri angel, Božanska tragedija, Don Lorenzo) kot tudi ob inovativnih postavitvah klasičnih del (Striček Vanja, Služkinji), kar je dokaz, da uprizoritveno raznolikost sodobnega gledališča soustvarjajo tako slovenski avtorji kot režiserji in številni ustvarjalci gledališke predstave ter igralci, ki tako p otrjuje jo velik izrazni razpon. Na slogovno in žanrsko raznolikost kot kakovostno karakteristiko aktualne slovenske gledališke ustvar­ ja ln o s ti se ob že om enjenih predstavah navezujejo tudi uprizoritve Pet in pol, Kom edijant, Opera za tri groše in M arijino oznanjenje. To naravnanost letošnjega izbora sem skušal poudariti z dvema predstavama, ki jih predla­ gam po lastnem izboru. Prva, Šeherezada, je v izvirni režijski postavitvi ter v intenzivni koreografiji in izboru scenografskih in kostum ografskih rešitev, z vrsto sija jn ih igralskih nastopov in z d iscip lin ira n o ansam belsko igro prim er fascinantne teatralizacije, zrasle iz prem išljene in terpretacije slovenske dramske novitete. Druga, Lepa Vida, je prim er inovativne, v čisti likovni postavitvi utem eljene izvirne interpretacije slovenske klasične dram a­ tike. Predlagani izbor potem takem ni naravnan v oblikovanje tem atsko ali vsebinsko sklenjenega repertoarja BS ’89. Izbrane predstave se vsaka zase odpirajo gledališki govorici in ponujajo različnost odrskih poetik, ki se tokrat m a nifestira v izjemno širokem razponu od intenzivne tea tralizacije do skrajne stiliza cije. V predlog tekm ovalnega programa BS ’89 sem uvrstil dvanajst predstav, kar je v okviru števila, ki ga dopušča novi poslovnik BS. (Devet predstav iz devetih različnih p oklicnih g le da lišč + AGRFT + ena predstava gledališke sku­ pine + predstava po svobodnem izboru usklajevalca tekm ovalnega programa.) To zadnje — pravico do izbora ene predstave, sem po dogovoru s prirediteljem razširil ter predlagal dve predstavi po lastnem izboru. Slovensko m ladinsko gledališče ni prijavilo nobene predstave, ker načelom a ne sprejem a BS kot prireditve, ki združuje vidik revialnega srečanja in tekm ovalnega festivala. Izbor, katerega c ilj je pokazati različnost in bogastvo odrskih poe­ tik kot kvaliteto sodobne slovenske gledališke ustvarjalnosti, je brez deleža Slovenskega m ladinskega gleda­ lišča in njegove Šeherezade bistveno osirom ašen. V imenu različnosti, ki jo SMG zagovarja in jo ustvarjalno uve­ ljavlja, kličem Šeherezado, da obogati B orštnikovo srečanje slovenskih gledališč. Druga predstava po lastnem izboru je Lepa Vida v režiji Mete Hočevar. Predstava je v pričujočem izboru nepogrešljiva, enako pa to velja za S trička Vanjo v režiji Dušana Jovanoviča, ki je prav tako nastal v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Med dvema izrazito inovativnim a uprizoritvam a klasične svetovne in slovenske dram atike nisem mogel izbirati. Mož­ nost, da Slovensko stalno gledališče iz Trsta v tekm ovalnem programu BS ’89 sodeluje z dvema predstavam a, je priznanje gledališču, ki se je v m inuli sezoni dvignilo v vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti, kar nenazadnje dokazujejo tudi izjemno uspešni nastopi na Srečanju gle da lišč A lp e — Jadran, na Festivalu jugoslovanskega tea­ tra v Sarajevu in na Sterijevem pozorju. Izvršilnemu odboru BS in svetu BS se zahvaljujem za zaupanje, organizatorjem in gledališčem želim uspeh pri pripravi letošnje prireditve. Iskreno upam in želim, da bi gledalci BS ’89 ponujeno raznolikost doživeli kot bogastvo in ustvarjalno kvaliteto našega skupnega (gledališkega) življenja. Ljubljana, 25. ju n ija 1989 Jernej Novak


Program 24. BorĹĄtnikovega sreÄ?anja Maribor, 20. do 30. oktober 1989


Petek, 20. oktober 11.00

Slavnostna seja Sveta BS in otvoritev novega Malega odra. „P U S TI PEVCU P E T I" — poezija Franceta Prešerna, nastopa Jerca Mrzel, članica Drame SNG Ljubljana. A vto r glasbe Jani Golob. Glasbena spremljava Jerko Novak — kitara in Aleš Kocjan — flavta.

12.00

Otvoritev razstave „FR A N C O SK A G L E D A L IŠ K A FO TO G R A FIJA " — v razstavišču pri Kazin­ ski dvorani

18.00

Otvoritev razstave „Z G O D O V IN A FRANCOSKEGA LU TK O V N E G A G L E D A L IŠ Č A " M ariborski knjižnici in Lutkovnem gledališču

19.30

Slavnostna otvoritev 24. Borštnikovega srečanja pred SNG M aribor

20.00

Igor Koršič: MODRI ANGEL — Drama SNG Maribor na velikem odru režiser: Karpo Godina Pred predstavo bo govoril Milan Kučan, predsednik CK ZKS.

—v

BS gostuje 19.30

„P U S TI PEVCU P E T I" — poezija Franceta Prešerna, nastopa Jerca Mrzel, članica DrameSNG Ljubljana. A vto r glasbe Jani Golob. Glasbena spremljava Jerko Novak — kitara in Aleš Kocjan — lavta. V Artemidinem hramu v Slovenskih Konjicah.


Sobota, 21. oktober

19.00

Bertolt Brecht: OPERA ZA TRI GROŠE — Slovensko ljudsko gledališče Celje na veli­ kem odru režiser: Vinko M oderndorfer

22.30

5 V i — 3 (prva polovica predstave) Stefan Schiitz: FRAGMENT O KLEISTU, režiser Martin Kušej Peter Handke: ŽELEZNIŠKE INFORMACIJE, režiserka: Nevenka Koprivšek Gertrude Stein: IGRATI, režiser: Tomaž Pandur Eksperimentalno gledališče GLEJ Ljubljana na odru Profundus v SNG

19.00 in 21.30

M . Grgič: Juhica — Teater u gostima iz Zagreba v Domu JL A

BS na ulici 11.00

Cirkus Kansky — Gledališče Ane M onro z novim programom na Kramarski stojnici pred Trgovsko hišo M erkur

M alo Borštnikovo srečanje Slovenska Bistrica 19.00

Jes sn V odovnik Ju ri (m onolog s petjem ) — n asto p a M ark o C vahte v Šm artnem n a P o h o rju . Režiser B ran k o G om bač. M alo B orštnikovo srečanje o tv a rja T one P artljič.

BS gostuje 19.00

M . F rayn: F lrup za o d ro m — L oški oder Š k o fja L oka na Sladkem vrhu


Nedelja, 22. oktober 19.00

M . Frayn: H rup za odrom — Loški oder Škofja Loka na velikem odru. Slovenije

22.00

D. Mamet: American B uffalo — Scena Theatre Washington (Z D A ) navelikem odru SNG

M alo Borštnikovo srečanje 11.00

G ledališko srečanje v Studenicah N asto p d o b itn ik o v B orštnikovega srečanja

BS gostuje 16.00

M . G rgič: Ju h ica, T e a ta r u gostim a iz Z agreba v S podnji K ungoti

Izbrana predstava ZKO


Ponedeljek, 23. oktober

19.00

19.00 in 22.00

Ivan Cankar: LEPA VIDA — Slovensko stalno gledališče Trst na velikem odru režiserka: M eta Hočevar N ajboljša predstava Sterijinega pozorja. D. Jančar: Zalezujoč Godota — Scena Theatre Washington na Malem odru SNG

Spremljevalni program 9.00 9.30 11.30

10.00

J . Sw ift: G uliver — D ra m a SN G M arib o r n a OŠ S. Šlander

T. G urevič: R acm an — L u tk o v n a sk u p ina D P D Svoboda Bežigrad v L utkovnem gledališču. Izb ran a p red ­ stav a ZK O Slovenije Aktualnost evropeizacije slovenskega gledališča — sim pozij D ruštva teatrologov in kritikov Slovenije v sejni sobi SN G . Posvečeno 200-letnici ustanovitve Slovenskega d ram atičnega društva. P o sim poziju p red ­ stavitev knjige N ova D ra m a D a lib o rja F oretiča.

M alo Borštnikovo srečanje 19.00

Jes sn V odovnik Ju ri — n a sto p a M ark o C vahte v D om u upokojencev Slovenska Bistrica

BS gostuje 19.30

T. B ernhardt: K O M E D IJA N T — P D G N ova G orica gostuje v SLG Celje.


Torek, 24. oktober

19.00

Paul Claudel: MARIJINO OZNANENJE — Mestno gledališče ljubljansko na velikem odru režiser: D ušan M la k a r

22.30

2. Petan: Dachauski procesi — M G L na Malem odru SNG

Spremljevalni program 11.00

P redstavitev knjig K njižnice M G L — v sejni sobi SNG

Jazz na BS 23.00

B ob S tew art & F irst Line B and — New Y ork Jazz n a velikem odru

M alo Borštnikovo srečanje 10.00 in 12.00

J. Sw ift: G uliver — D ram a SNG M arib o r v K ulturnem dom u v Slovenski Bistrici

19.00

Jes sn V odovnik Ju ri — n a sto p a M ark o C vahte v L ap o rju

BS gostuje 19.30

T. B ernhard: K O M E D IJA N T — P D G N ova G orica gostuje v L jutom eru.


Sreda, 25. oktober

19.00

Thomas Bernhard: KOMEDIJANT — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica na velikem odru režiser: Dušan M lakar

Spremljevalni program 11.00

P o g o v o r z d ram atik i: B O R IS A. N O V A K — na M alem odru SN G . D ram o H iša iz k a rt predstavljajo: avtor B. A. N ovak in režiser Boris K obal, songe pa bo predstavil av to r glasbe P eter A ndrej

M alo Borštnikovo srečanje

10.00 in 12.00

J . Swift: G uliver — D ram a SNG M arib or v K ulturnem dom u v Slovenski Bistrici


Četrtek, 26. oktober

19.00

Janez Rakušček—Vladimir Bartol: DON LORENZO — AGRFT Ljubljana na velikem odru režiserka: K atja Pegan

21.30

H . Broch: P ovest služkinje Z erline — n asto p a B ogdana B ratuž, članica SSG T rst n a M alem od ru SNG

Spremljevalni program 9.00 11.00

L. Burger: K rtačk a zobačk a — OŠ T o n e Ž nidarič P tu j na velikem od ru SNG. Izb ran a predstava ZKOS

18.00

P redstavitev knjige B ran k a H o fm a n a „Ne kliči, tu ni šk ržato v 11 — v K njigarni Z aložbe O b zorja, G osposka ulica

18.30

O tvoritev razstave „P lak ati B orštnikovih srečanj" v Ju g o b an k i

20.00

V E Č E R V S L A V IJI — Srečanje s T o n etom P artljičem

M alo Borštnikovo srečanje 19.00

Jes sn V odovnik Ju ri — n a sto p a M ark o C vahte na K eblju

BS gostuje 20.00

Scena T h eatre iz W ash in g to n a gostuje v T rstu

19.30

T. B ernhard: K om ed ijan t — P D G N ova G orica gostuje v T. Velenju


Petek, 27. oktober

19.00

Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO — Drama SN G Ljubljana na velikem od ru režiser: Dušan Jovanovič

22.30

D. Jančar: Zalezujoč Godota — Drama SNG Ljubljana na velikem odru

Spremljevalni program 11.00

H . Broch: Povest služkinje Zerline — nastop Bogdane Bratuž, članice SSG Trst na Malem odru

14.00

J. Swift: Guliver — Drama SNG M aribor v Knjižnici pri Hočah

BS gostuje 19.00

Scena Theatre iz Washingtona gostuje v M ali Dram i Ljubljana

19.30

H. Broch: Povest služkinje Zeline, nastop Bogdane Bratuž, članice SSG Trst v Artemidinem hramu v Slovenskih Konjicah


Sobota, 28. oktober

19.00

Emil Filipčič: BOŽANSKA TRAGEDIJA — Prešernovo gledališče Kranj na velikem odru režiser: Vito Taufer

22.00

Em il Filipčič: Božanska tragedija — PG Kranj na velikem odru

22.00

Jean Genet: SLUŽKINJI — Koreodrama Ljubljana na malem odru SNG, režiser: Damir Zlatar-Fray

24.00

Večer z Radetom Šerbedžijo (poezija, šanson, monologi) na velikem odru — Kramarski kulturni program

Spremljevalni program 10.00

Pesmi s kitaro — Bojan Sedmak, Peter Andrej in A d i Smolar nastopajo v Knjigarni Univerzitetne knjižnice. Kramarski kulturni program.

Malo BS 19.00

Jes sn V odovnik Ju ri — M ark o C vahte n a sto p a n a T inju

BS gostuje 20.00

Scena T h eatre iz W ash in g to n a gostuje v M ali D ram i SNG L ju b ljan a

19.00

H . Broch: P ovest služkinje Z erline — n asto p a B ogdana B ratuž, članica SSG T rst

v Pesnici


Nedelja, 29. oktober

19.00

Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA — Slovensko stalno gledališče iz Trsta na veli­ kem odru režiser: Dušan Jovanovič

22.30

S Vi — 2 Vi (drugi del predstave) Kurt Bartsch: NOGA, režiser: Jan Zakonjšek Heiner Miiller: SRČNA IGRA, režiser: Edvard Miler EG Glej Ljubljana na odru Profundus v SNG

19.00

J. Genet: Služkinji — Koreodrama Ljubljana na malem odru SNG

Spremljevalni program 21.00

Večer z Radetom Šerbedžijo (poezija, šanson, monologi) v klubu Amadeus — Kramarski kulturni program

22.00

N akit skozi stoletja — Renaldo del Monte v Kazinski dvorani

File na BS 11.00

Pogovor z dram atiki: Em il Filipčič na Malem odru SNG


Ponedeljek, 30. oktober — D A N SLOVENSKEGA IGRALCA

9.30

Tiskovna konferenca

10.00

K A J ZM ORE IG R A LE C — simpozij Združenja slovenskih dramskih umetnikov v Kazinski dvo­ rani

10.00

Sestanek Društva slovenskih gledaliških tehničnih delavcev

20.00

Slavnostna podelitev nagrad Borštnikovega srečanja D. Jančar: Zalezujoč Godota — Kamerni teater Sarajevo na velikem odru

Torek, 31. oktobra

BS gostuje 14.00 in M . de Cervantes: M EDIG RE. Drama SNG M aribor gostuje v 19.30 M urski Soboti.


Četrtek, 2. novembra

BS gostuje 20.00

Scena Theatre iz Washingtona gostuje v Teatru IT D v Zagrebu.

Petek, 3. novembra

BS gostuje 20.00

Scena Theatre iz Washingtona gostuje v Teatru IT D v Zagrebu.

Predstave s poudarjenim tiskom so tekmovalne predstave Borštnikovega srečanja.


USKLAJEVALEC TEKMOVALNEGA PROGRAMA BS ’89 Jernej Novak

STROKOVNA ŽIRIJA BS ’89 Aleš Jan Metod Pevec Peter Božič Janez Hočevar Rifle Slavko Pezdir

STROKOVNA ŽIRIJA ZA PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA IN BORŠTNIKOVIH ZLATIH ZNAČK dr. M atjaž Kmecl France Vurnik Polde Bibič

ŽIRIJA OBČINSTVA BS ’89

SVET BORŠTNIKOVEGA SREČANJA

M arija Žajdela Darka Zvonar Vojko Pogačar

dr. M atjaž KMECL, predsednik Tone PARTLJIČ Olga JANČAR M atija MALEŠIČ dr. V ladim ir BRAČIČ Blaž ŽELEZNIK Polde BIBIČ Borut ALUJEVIČ M iroslav KOŠUTA Peter JOVIČ Meta HOČEVAR Emil ABERŠEK Nena KOPRIVŠEK dr. Bruno HARTMAN Aleš JAN Janez KARLIN Tine VARL Jernej NOVAK Franček DROFENIK Rudi ŠELIGO Bojan KAVČIČ Dušan PEČNIK Jasna DOMINKO BALOH Vlado SENICA Toni TRŠAR M atija LOGAR

IZVRŠILNI ODBOR BS Olga Jančar, predsednica Tone P artljič France Vurnik V ladim ir Bračič Tone Brumen M atija M alešič Peter Jovič Tomaž Pandur Blaž Železnik

ORGANIZACIJSKI ODBOR BS Branka Niki Klam pfer Erika Č ikutovič Marko Vezovišek Darko Štandekar M irko Lorenci Fanika Lesjak Lidija Klenovšek


b^ ^ 2^:§>•b 53 s; 53 GG >- i£i ?GG S o> > *= *5 S l l^=§ •J* G O >'8 ^ ^'^ O C O o ^ ^pj< ?.a S^.g > * i* ^ Is^ ®| g on ■fc G _ r f <a g S s 8;y'=> H S * ^ § ! S | £8 $■ $ >‘g cu : g > .O S^ ^ ^ 5!^ I I I §-* Š.-5£ ■§*8 ! o gO O ■S♦•*» on *-§ >N 00 <K •»51 5 . 3 - 3 ^ to * * Š 53 '.C •G°S S ^ sp G gl s c to - 1Q ■ a s C^ ^ OJ I ! <u s 1^ ^ O, 53 sl i 42 I § G? fc'

DRAMA SNG MARIBOR

5:3

Oj •«*» •"—

£> 53

k. <U -*-»

<U

^=5 #1 s Cj_

S *o to to to

Co to "G "G

«5

v* O) <30 c

S ?£*

G

O tt o

•S "S

^

<^j V.

-2 ^

- o jc ^ 53 tU > ^ G gj ,CQ g ".-S . £® >N ?y y -*-> g 53 ^ 53 ^Co ^

I gs?

c -2 '£

"G "G "G •G'

•=

'o G s ; O

s>

X i >Kf k j >tj 53

o

-G;

54

o § >

5S ! II §m

‘S6 0-

■Si >tSJ

£

;

53 '5 j

•S ^

^

iG

G ,S> ■Si G 1 O G

"S© o^<S < | ° 9 '1^ c s

£

•b '5 j s:

& *< O

o s:

Hj °o ^

2 -S.

■^1^1 §^ *s <

|I

o;

.2 S

a

&| .sa G V 2 2 i" G

BC G

o a

£* ■**«*

§1

to

-Si G

o

G "G

§

> *>

e

b c; ^ S^

o 5>o G "G* 2 53 53 -G O 'S « . i "G ^

g

i

to a t "S JO 2

.5 ^ 5 "g ^o S s

■ *■ 5 - I S

S i.

£

1

60 G

C

G

£'tg *■§ O

■§

>G

0

' S3 O N

|- G - G 5 -v '

9- c ^

btu --OC^o

£

G

3

§ i §i-l ^ 53 -S i i ; ^ § V o .s> 2 “ o ’ O s: ** H i l l O' .^C § tu ,3 ? 5Q ^4 I i . | § l 5S 1 -G .2,3 i| I S i a §Ž ' ■ § 1 1 ^~Q O S s -§ to to to to to s« 5^ S-’ § "G "G 'G " b "S3

G O? G 'C?

5:

o

.<u

G

.00

,

J ^-G e2

-S

60 F

G

4 § fc 5

bo

tu BO

G ■^

co

"b č ^5

§

5 ! O S,

^■G £?■? § §

•5

to

l l | 4

G

G

§• § 5

a

&-o«i

85 ^■ a

X

.f t

>

s*

^s; < S3?o 2 ^

S ^ *2 S ^ -v

^

•i*i 53

^ ^T

Go

s-|-§5

5~§

^ s1e G , tq G . 'S G,

I £ 53

G -v

£53

53

2?

53

I^ I § °§ -¥ -v Gtg

S3

tu <U

§

5 b -I

§

J3

Co O

co

G

•S3 t3

to

G S

tu >

^

<S co

1 o

“53

S t? c G' i C C ? t j .£ o | £®>to | ;5

>g

fSi -S 8 >§ .5 5

0

^ >s

A ' .53 s j

to » • 5^0 t 3 g>

.g

G ~C

G

G

53»t/?OJ 4 s & Si ^ s; -C5 ^

“i ti

G -V G G ,tu "G

S S s

•S? S2 ^.53~c: oj OA -S l : § c -Q > § -Si A; A; o (V o - ^s ^ .2 5 ’S -S ® S' ^ -v ^ to> D50^ ^•|v 2 ,^ ? »• i 1 § g’ o' s' S ^ a r 1>!!§.§ O o ?

-2

^•§§1 -Ai G

C O

s;

• 5^ r <

os;

^£ ^

54o

5‘ O —

to

g ' g >"§

53 t q

G

2| Bfl G

<

G "g "o ^

Gi

^ S

"I

go,

^

^

X

s

5J ^ 5U ^ > O >

°® "g J i

>S5

i ^ ^ ‘rt I r*5 c

g

'8 •Si ^ 'G 8 ^ G ° = <1. g O I ? M J >sf 5 k 'g s: CO ^ b S § 5 -S § -G -S -V ’ o 53 -v F ^\ ^s: c3 Q-S ^•1 -§Š -■Sb> ;-Si . * ^ g jG. ; 5 ; -c>j^ 53 I ■V : §1 C ° O to -O fc ^ ■s I > c n v § > tu N? co <u o O -C) 'G SC H 0 ^ ■ S C3 V. ^? G J l& s£ 1 11 8 Si * 5 53 gs* & 0 51 ^>3

o Sr

^

-C) tu co

I

II J .50 ^ K ^

b

<u ^

c -c:

to

to


* §-^ o 5 5 >'Ca li)^ ow ■. I I .5 F- § ^ g *s ■M ■d *> «!* C3^ > 0> S ' s •o a s * s S c C & 2 «1 O 5) N S -2 Q, o § a S ut a c *> _ o 5 O c _ *> « -v •S-S, Si leg c-f § ^ — 10 ' eo5? 5 š-o s^s .2 § o 53 *- ^5 o § S) 6 ^ ^r«* ^® Ll^ g f fc ^ O. a: 5 . c ?i?— —> ^ ^ ^^ S< 3E5.3JS Os Cc*S:: .Gr53£-> a1- _© fc S 3^^2^^ -3 O ^ C ^3 | *•» “S . ^ " 5 *5 - w O) tu

IsS1 3 ^ o -Si

■S ^

C s? >>■ ©

53 K j

^1 ^ S too O C O, Q to

‘ ..

2;

^T ^

^

ši -S ^ ^to 5 r*3r^j ? -2 S >2

>

■s s

■ -<1 I s S .- ■§ I 5

j:

3

•£? *^i *>

S

-2 ^3 O

o*

3.^ ■£? > 5"o ■ S ’-5 w?s s O O ■o ° „ -© C O > >K, ^S >to ‘C S j -PV-^Q"a* : •S- . .5? § -2 o a o. s • š -v ©, >0 c ^ 6> S i:§ > a S .£> ^ O .to

’■C ^

r\

GO 5X0

a^rS ■ § S g -oa^ a ■i: co 1 g s .g ^ ■O c

.

®

v.

><J

.53

< -S

i f.£ l |^t ^!C35 5 *«c o O ^ > " tj <ii 53 S^ o*^ g oo *

^

fs O to

cl

o -2 ^ ^ iv LL •> 7«^Cb: C *,< .£? fe.T SS m. c: <i>; Š - l ^ oj ^ sS >3 . P ^ ^ ^Jc i 1? o c:,Sc? S *> g, >

O 1 ;Š O c o

>5i " •§ § "§ So s-2 5S^ Qj£ °> i—^ ^3 S 'S i'~ t!

!

, ^ S

'a

-Q

e

^ - fe.-Si, r?

53

o> I

fe ,:e

5 ; | 2

^ ‘>s &0 >2 S K

§ Sto O s r ‘l vsi _ 2* ^ C* ^ O S ^

e

^

2

- S S

O C i, ^ O *5: > 53

•Sf fe t |

jj.

6 Sq•C s:0 S

o o

^

5x> 2: 53

O

•^*

5

^5 JU

8 S

53

s C3 > ° Q

.5>3 £> F 53^

■ r> •g §

3

o 5

s

50 .^3

53

o

1 -C §

r* >

N 5s

•^ •^ 3 -u:

3 5 b S5 -id 5 ~ • ^ 2 > 3 > S 5 3 i " cS S: : C s: P a t ^ O o 1 ^■* K ;c

r-

S ^ -^» ?3

>

•s c -S

3,§I W - CI5« l|- | S ^* '"■'»’ lo ^ ^ s 'H § ' i |^ H o®^ f p i s Isg - ? ?5>: ^- '»?’§ -s s : "1 Qj ~ ^ -C - g S ’S S ^~ Og y Oio ■> s: ? u f | 5 s ^ ’ i® o J o o !~ S 5' S ' c5 2 l - S i , ^ o-

!t? 5 ■5 a 1 C 5 3 | K? JS> ■

P

*>

s irilu

S K

= s ^ ■^.2 _ 3 ?

*

< ^ 2 :.» L 5 3 -'..i.''5 3

>8 - i

l l

Si "° ^ EJ,-^

C -C O > S! ? S l >B to c o 3

5» J 3 š-f&i-š ši"§ i1s?8 jti| ^3-S ' t T3 l i-V s ^ 2 - ■Q -O or*** «

■2,-3

<ii

Oi

C

*JQ

c* ^

-S

M |I ^

.53

o 5,« (3 -5 ^^§■§ Q ? 0o co s ■- 5 ^ •■<,

^^ CC l5' 1'

C

^ -S -

«J

•>

a O I S ® B ^ J •O 53 - ° i> S « o

2 ^ ^ 53 >^ O 'r- ^ — r> ^3 t^^0 c ro5 O O"5 5 S~ ^) ? *v

t* > OO u ^)

Is.

Ci.O

.? :a> ’o —^

?

-2 g

Q

f

O

ju

3

'I

'

^

S 5u Oj

o ® * c J2 § ° >D ^ | 1 S . § g o . ■~ S -c •~ C

■ sI g Q S ‘SJ. 'J J a-

s s §

^ 5 | §?65^ 2 = ’ ’t ! j « ° j: 8s; a toS -C 5 I>5 ^| ^ l°« ^l-5, lO S S .s 5 £ . S ^ o p. sr S B 2 s 1^b ^OSJ >il - aSC W ■£ V. «, 5J V. O N s g s

O 5 . > >< c *> ^

5. K )

•fe 5 o o 53 ?

O ^

^

O.-V -Si, 00^= d, g


uF

slovensko ljudsko gledališče celje Osebe

Bertolt Brecht:

Opera za tri groše (Dreigroschenoper)

Glasba Kurt Weill Režija Vinko Moderndorfer Prevod ERVIN FRITZ Dramaturgija JANEZ ŽMAVC Lektor JOŽE FAGANEL Scena SIMONA PERNE Skulpturo konja izdelal ROBERTO STELL Kostumi ALENKA BARTL Maska BORIS ČAVLINA Koreografija KSENIJA HRIBAR Pretepi ALEŠ VEST Songi v foyerju JANI GOLOB Korepetitor BORUT LESJAK Dirigent RADOVAN MARVIN Godbeniki: Klavir in harmonika — MATJAŽ ŽELEZNIK Bas in bas kitara — EVGEN OPARENOVIČ Klarinet in tenor saksofon — BOŠTJAN ZUPANČIČ Sinthesizer — URŠKA KOREN Tolkala — M ITJA TELIČ Vodja predstave Zvezdana Pungaršek — Šepetalka Ernestina Popovič — Ton Stanko Jošt — Razsvetljava Rudi Posinek — Krojaška dela pod vodstvom Adija Založnika in Marjane Podlunšek — Frizerska dela Maja Dušej — Slikarska dela A dolf Aškerc — Odrski mojster Jože Klanšek — Rekviziter Franc Lukač — Garderoba Kalina Jenič in Melita Trojar. Tehnično vodstvo Vili Korošec.

M A C H EA TH — M AČKI N O Ž B O JA N U M EK JO N A T H A N J. P E A C H U M .....................JA N E Z B E R M E Ž G O S P A P E A C H U M ................................... L JE R K A BELA K PO L L Y , n ju n a h č i .................................... M A JA SEV ER k. g. B R O W N , šef p o lic ije ................................B O G O M IR VERA S LU C Y , njegova h č i ........................................A N IC A K U M ER B E Z N IŠK A J E N N Y ............................. M IL A D A K A L E Z IČ S M IT H , p o lic a j............................................... M IR O P O D JE D F IL C H , b e r a č ................................................... ST A N E PO T ISK K IM B A L L , d u h o v n ik .................................... JO Ž E PR IST O V Lopovi: M A T IJA G R O Š ...............................................IZ T O K V A LIČ JA K O B K L J U K A ............ :............................. IG O R SA N C IN R O B E R T Ž A G A ............................................. Z V O N E A G R E Ž E D D Y ........................................................ B O R U T A L U JE V IČ J IM M Y ..............................................................M A R K O BOBEN W A L T E R ............................................. P R IM O Ž E K A R T k. g. P ro stitu tk e : Š E F IN JA B O R D E L A ............................................JA N A ŠM ID ST A R A P R O S T IT U T K A ............................. M IJA M E N C E J B E T T Y .............................................D A R JA R E IC H M A N k. g. P R O S T IT U T K I............................................... H A N A K O M A R A N A T O M A Ž IN Berači, b e ra č ic e :.................................B R U N O B A R A N O V IČ A L E K S A N D E R JE K L D O M IN IK T O M A Ž IN L IA N A B A R A N O V IČ T O N K A O R E ŠN IK V ER A PR IST O V P o lic a ji:...............................................................R A D O V A N LES E M IL P A N IČ IZ T O K ŠTR A K L

Brechtov teater (...) Presenetljivosti v ravnanju oseb, k i niso pogojene z dramskim (psihološkim) razvojem, najdemo na prim er v temle dogodku: Če se cu^a z Lucy za M ackija, kasneje pa se vrne in prosi za odpuščanje Lucy in nato obe domala v družabnem klepetu pustita


M ackija na cedilu — ni tu nikakršne logike, k i bi jo lahko izpeljali iz psihološkega utemeljevanja, intrige, dramskega načrtovanja — ne gre za dramsko povezovanje. Če pred M ackijevo u sm rtitvijo opravi P olly še vse zgledne form alnosti, od jo k a do zapuščine do tega, da se zgrudi — kar je vse spektakularno pristno, kom aj s kančkom patetike — in n iti sence prejšnjega „nedolžnega“ izdaj­ stva z Lucy ni več — potem je pač treba to razložiti z Brechtovim GESTUSOM: obnašanje je ustrezno vsaki sliki posebej, vsebini prizora primerno. Da se gibljem o tu v območju neke konvencije, načina življenja, njegovega diktata, družbenih okvirov — je tudi jasno. Za P olly ima Brecht razlago v enem stavku: Peachumova hči je! M i pa bi dopolnili njeno podobo še z ugotovitvijo, da v določenem pogledu presega očeta. Njena poroka, postopek na odru — cere­ m onial s svojo meščansko konvencijo — je zrcalna podoba druž­ benega sistema in njegove totalne komercializacije življenja. P oroka sama je komercialni postopek, nevesta pa blago, k i se tudi sama želi dobro prodati. V tem smislu je duhovita Brechtova pripomba: „Treba je narediti razstavo neveste, njeno meseno privlačnost v trenutku njene dokončne prodaje, ko je dokončno rezervirana le za enega. V trenutku namreč, ko ta ponudba le za hip opeša, popusti, se mora povpraševanje še enkrat zaostriti. Ne­ vesto znova vsi poželijo, prvi, k i pride na c ilj, pa je ženin. S tem njena cena zrase. Pokazati je tu d i treba, da nevesta zelo malo je. Kako pogosto vidim o najljubkejša b itja , kako požirajo ribe in piščance, le neveste n ik o li." V tem kontekstu Opere si velja poleg P olly in Lucy pobliže ogledati še Jenny, ki je nedvomno najbolj zanimiva (in tragično koncipi­ rana) figura. Zakaj izda Mackija? V dramsko zasnovani igri bi iskali vzvode v užaljeni, odrinjeni, izdani, maščevalni ženski. A li je njena ljubezen, odvisnost od M ackija tako fatalno pogojena, da ga rajši vidi za rešetkami in mrtvega, ker takrat bo samo njen? Vse to je in več. Ko jo gledamo na odru, nesrečno in žalostno, ko razmišljamo, kako žalostno je njeno življenje, žalostna njena obrt, žalostna hiša, kje r se prodaja, kako brezupno je vse, na kar stavi, kako so na koncu samo še beda, bolezni in smrt, kako je ta svet poln vsemogočih laži, prevar, prelom ljenih besed, potem v tem svetu izpraznjenih vrednot tudi njeno izdajstvo nič ne pomeni. Prepro­ sto ne najde n ikjer opore, da bi ravnala drugače. (U prizorjeni) svet se temu sploh ne čudi (pre)več. Bolečina, dokončna ločitev, smrt — kot m am ljiv ritualno teatralni dogodek — v nekem smislu trezni celo stvar — a to je že prepuščeno gledalcu, ki naj presoja. B riljantne, hum orno ironične replike, zaključni makabrski cere­ monial — zlasti v odnosu med Brownom in M ackijem ter zakon­ cema Peachum, obračanje konca v spravo, vse to prikazuje prese­ netljivo cinično sliko sveta in je blesteč komentar iz neizčrpnega arzenala Brechtovega gledališča, ki kaže avtorja v vseskozi distančnem gledanju na dogajanje. Janez Žmavc (odlomek iz gled. lista)

L jerka Belak, J;


K u rt Bartsch

NOGA (Das Bein)

prevod: Tanja Premk-Grum režija: Jan Zakonjšek scenografija in kostumografija: Tomaž Marolt igrata: Judita Zidar (Greta), M atija Rozman (Hans) m o tto

UMETNOST JE ZABAVA


Heiner Miiller

SRČNA IGRA (Herzstiick)

prevod: Mojca Kranjc režija in scenografija: Edvard Miler dramaturgija: Marinka Poštrak kostumografija: Gordana Gašperin igrata: Brane Grubar (prvi), Aleš Valič (drugi) motto GLEDALIŠČE JE CERKEV. JE MESTO KONCENTRACIJE. GLEDALIŠČE JE SVETO MESTO IN NJEGOVA NALOGA JE RAZISKOVANJE IZKUŠNJE.

Peter H andke

ŽELEZNIŠKE INFORMACIJE (Zugauskunft)

prevod: Mojca Dobnikar režija: Nevenka Koprivšek dramaturgija: Alenka Arko scenografija: Zmago Lenardič igrata: Boris Ostan (moški), Jette Ostan-Vejrup (ženska)

motto Sl TACUISSES PHILOSOPHUS MANSISSES


Ksenija Mišič in L ivia Pandur

G ertrude Stein

PLAY prevod: Sonja Stergaršek režija: Tomaž Pandur dramaturgija: Livia Pandur scenografija: Svetlana Visintin, Leo Kulaš igrata: Ksenija Mišič, Gertrude Stein m o tto

THE REST IS SILENCE


Pavle Ravnohrib in Olga Kacjan

Stefan Schiitz

FRAGMENT O KLEISTU (Kleistfragment)

prevod: Silvija Borovnik režija in scenografija: Martin Kušej igrata: Oiga Kacjan (Ludvika), Pavle Ravnohrib (Ferbell) motto WHERE DO I GO WHEN YOU SAY GO HOME? NICHT ZU WOHNEN HEIBT ZU SEIN. AN KEINEM ORT ZU SEIN HEIBT NICHT IDENTIFIZIERBAR SEIN NE STANOVATI POMENITI BITI. BITI NIKJER POMENI BITI NEPREPOZNAVEN.


Slovensko stalno gledališče T rst

IVAN CANKAR

LEPA VIDA Pot

D ram aturgija Igor Lampret Kostumi Marija Vidau Glasba Aldo Kumar Italijansko besedilo Lidija Kozlovič Lektorstvo Jože Faganel Režija in scena M ETA HOČEVAR Maja Blagovič Vladimir Jurc

Lepa Vida Poljanec M rva Dioniz D am jan Dolinar Milena Zdravnik Mati D am a z nepotešeno željo D am a s pomenom Dekle z dobrim glasom

Tone Gogala Branko Šturbej Adrijan Rustja Livij Bogateč Lidija Kozlovič Silvij Kobal Miranda Caharija Stanislava Bonisegna Irena Zubalič Alda Sosič

Rodoljub in optimist Stotnik v zaledju in matere sin Pisatelj Človek iz vlade Bralec časopisov in dober jedec

Alojz Milič Stojan Colja Miroslav Košuta Drago Gorup Dušan Jazbec

Vodja predstave Dušan Jazbec, razsvetljava Rafael Cavarra, šepetalka Silva Raztresen, frizerka Lučka Schillani, garderoberka Evi Sedmak, rekviziterka Sonja Kerstein, odrski mojster Jože Sedmak

Šepet boginje Nemesis je v gledališču zmeraj vztrajen in podel; ves čas nagovarja k iskanju „žargona pravšnjosti", ki ga n ik o li ni mogoče n a jti vnaprej, saj se zlije v predstavo šele čisto na koncu v skupnosti tistih, k i so na eni, in tistih, k i so na drugi strani rampe. Naše iskanje Cankarjeve Lepe Vide se je začelo p ri opredeljevanju do odnosov, k i jih do Lepe Vide vzpostavljajo D ioniz, Poljanec, Dam jan, M rva in Lepa Vida do n jih . Začelo se je z razmislekom o D o lin a rju in M ileni in še posebej o Zdravniku. Blizu nam je b il film Nebo nad Berlinom W im a Wendersa, katerega pravi naslov je Na k rilih hrepenenja ... Tam so angeli, podobni D ionizu, in takšni, ki so sprem ljali avtorja p ri pisanju te „drame hrepenenja". Zagotovo je b il eden od n jih . Vse, kar je položeno v Dioniza, je mogoče naše naivno upanje, brez katerega nas ni, k i pa ga bo skoraj zanesljivo pobral kak nov prizor „velike utvare", kot delovno imenujemo končni prizor Lepe Vide. Blizu nam je bila tu d i misel, zapisana pred kratkim : ..Potrebna nam je p o litik a hrepenenja, k i bo izha­ ja la iz doseženega in bo vzpostavljala razmere, v katerih človeč­ nost in življenje ne bosta več izpraznjena pojma, marveč doživeti dejstvi ..." (B. M . Zupančič, v Delu). (...) Hrepenevci so zmerom manjšina. Opredelitev do te manjšine je b ilo naše drugo izhodišče; in k o t bi se znašli v hiši, kjer je D ioni­ zu uspelo za hip razm akniti „te črne stene" se je razkrila optika, ki je povsem obrnjena. T u d i onstran meje se ta hip skoraj vsi počutijo kot manjšina. To občutje, k i nas je prešinilo z vso ostrino doži­ vetja, nas je globlje povezalo s tistim i, k i so na tej strani. Similia similibus curantur. V Lepi V id i se dogajanje začne na pustno soboto in konča na pepelnično sredo, in ves čas, ko traja karneval, je njegova podoba čudežno pristna in čudežno neoprijem ljiva. Je del stvarnosti, kot naše pustovanje, z našimi maskami, v sicer drugačnem času, a še zmerom v našem prostoru. V njem se oglašajo stavki: »P oljubi mi no g o !", v njem prepoznamo Mater in v njem je veliko obrazov, ki so neznani in neprepoznavni, iz drugih časov in drugačnih prosto­ rov. V travm atizirani zgodovini slovenske evropeizacije smo Slovenci neproblematični in samoumevni del Evrope samo do tistega trenut­ ka, dokler Evrope ne povzdignemo nad ..meteorološki pojem " (kot bi rekel Handke). H k ra ti pa smo absolutno odgovorni za svoje maske in cukrarne ... Cankarjeva Lepa Vida je neizčrpno besedilo: vsaka uprizoritev lahko izčrpa sam del teh možnosti. Njena inter­ pretacija pa je pot. Ig o r Lampret (odi. iz gled. lista)


L id ija Kozlovič in L iv ij Bogateč


. ^ >o

C S

m

o w C y D, > (L) .i3 i ž ts s

<D 3

rc/5 <eD

•rt

(L> d>

J ž U •’—> cd

? « •" O > jS « 73 *5

>05 M >N 73 <D > o •■3 M cd ° > cd - o « e 60 u

o

<l>

E :c

3 > cd

O

M

o

>

O

N

C

■a -2 , "o ^ 5? a ._TT3 O t i • — CX

SJ>S S -3

(D

-*-* I >

O

O* x/5 ^ y C/3 *3 3 Cd cd -*-* •S

cd s ^

C °-. o « 2 ; •—i

’o

cd

(L» 3

Q

■g.s. =

D

> .>0 >N JZ 0>

i-

t-H

cd

cd go ^ »n '.’S D , h S « 5 *-> --H O <D G -S ° I D O iS > 0) 0> • ? | g 2 S § , & § | S . .* ‘ >- c3 o^ cN oIn °U >CJ (L) w C W*>N N cd a> O ^ 3 ooZ "o S u “> o O -*3l > T3 o o « SZ (L) te g "o ^ 9> c« > — ' 3 -2 • cd «« . o. o a c O rt . £ • • 2 . . O cd S > QO , ■a ^ O ^3 0 5/3 =3 « • a Q , «J w ■S. o ^ ^ >čž5 w 1cd 2o (L) — .»•S £8 a c E• _ c« “ g « Z H 5“ o M W Q * C u . h ^ C N -C w ^ J3 73 N ' c £ 3 (U > oS 0 ) *-> N o o — > C d -*2 -o O o E QJ N E > o -4-J fijS-’g > > > *-■ _§ 3 ° > <L> U a C/5 ^ g <u; u » M -o T3 3 X-) (L) >U 5 d a> 2Ž o S T3 o . - .2 , > X 3 2 3 - * -*-* Q, • - ‘ • O £ cx' r “ O ^ g « 3 "c « • “ -*■ <U S > H « C o c .22 > • f l i a> O * n * > II T3 63 C X5 > N 3 -*-• G . _N e u :§ a Sf.ft ■§-e * š S.Scd OE cd o E• >..-a cd > N a> n o tt > c _ •* b <u .c *w S S ••—» i 05 C E W ^ <D .Si o £ >CJ .JSL, > e ’5 « O « '> o .Si, °S ^ N u o — cd cd X ) c« ^ < L > rv l-i 1 U >SJ _, C Cd 3 o c « E M N o c ' « > ■% o —. <i> ^3 (D C c - 5 ‘ 0 0 .^ 5 >on o y •“ o % -s T 3 E S C K/5 W l a O _T tu ~ r C 2 (U cd O ^ .S co O u o-a .•JT1-73^ OJS00 ;3” o C u » - ' X *-> cd tn jd c x ._ -D .. r ’s e S cdi= C 3 •a -° ‘C O JZ •§5 .1 3 O cd "3 e « cx > >2 . g >u o X 5 o o a ° « o a> cd T3 s ^s OV* ■3*—* SC/5 c S n " I« > o M JC > O Q o •—< .S U 3 H O N (U E -“ « . N N —j O T3 n -n E 33 . T 3 (U JU S£ O <L> ‘E 5 • C^ T J g2 * * e PQcd cd s | u ! t ; ' a _T3 Ccd a> ž C > jd (U ^ >o > S N " .2 N 'P — * • ^ < u e« O c V W a> n N CQ cd _. 3 1/3 * s 2 | ■Si *-! ca ■* <l» cd O . « 1/3 3 ? > C-> S 7 £ .S i, E J = > o <u * 7 * cd S4e — ž > ^ « 6 aT-® o > S i .2 , Jz N n S - < c/5 s ° O .S i, u £ O oo >3 cx w a> O S5 cd > .5 c > a > 5 1 > E -Si, •a 2 ° > ? > © 5 * cd «* 55 o c o C 6 «* i-. .*> .tS o 5* M cd ol> O E ?t v —c < < cd D . T J >N o - n 1=3 § « * «< o ■ S**s* cd o a • C3 C^u ou JO (U 05 c* S .a 5 M .Ji TD C U w cd <l> O D , u O ^ cd £ <U.^cH - £ ! s . g ? § ,a> g . a S i o N *•—i „ 7O? o e tu N C tn c« 4> O , Vi T3 n 2 o > S ž C a> * « 0 .-S o S — •s E . « « C a > * S * s o ^ E c d 2 c cd "o o , C o M •3 c ® 'c « * c E 'e *-3 s ^ e C -O 0) 0) C -D J "S e ™ > N c - ni ■ u 1■cds <u c 5 a> cd ‘17 > > J. >y * ■ 5 °.S Si2 g cd !§ s ,p> 00 * 3 cx 9 S ° S C O o ■” »>2n. 3 >N ^cd•:33 » *er3 > o B 3 £ • i > o T3 3 (U ' « § 2 3 O J2 o 5 cd u. ^ ti ! 2 r ° 'C e N U a ■S S 1 s l g S T3 ,£> Q.> .E N >N T 3 >N 0 0 .3

Cd , ^ E > g C 's? o .H, cd .2 o C^) ^ C T 3 g CU

D

»O —H 'g '-o O- cd

Cd « N

C < u

(O (U “ ■S*fs >0 < D >■ O >Si T 3 c ^ a> .3 C *3 o a s 'o’ -° ^ ‘E cd •s O a> § _ CX > 5 %

u O 00 * N

O EJ 1/3 OJ Jij •>C /5 '*W — 1Q •E,-o ■a>y cd - a ^ e 'C o 2 " E d. ^ 3 ^ • = "> ro C£ S % gxA CX 3 'E > -S ‘e* O cd . r

o, c

cd '^ ■ - 2

k„

o . 2 :3 o .a

cd & 52 O -S, M 1002 (L) *“>* 3 cd t3 • r« • T3 o C SO •- t- >1/5 (U +T W. >u iH K U a> ' - <u v > > 73 > '? g '

W3

■O S ' S >o . 3 O 'g U H te « cd O. cd u: .H o . -° tu ^ cd ° N g o a H -° w O •° u 2^ 73 = P 2 -S cd jd >u S - >W 2 $ C g g OT3 E u i• ^o , 'S 'B.-S i- o i cd - ° a ^^ o e a> T3 M v i» IO E 0 > j« *2f 73 1 8S CU u C/5 ; 73 3 >o >^ -s •ti cd 73

•§*< a

00

N

a> • >tsj ^ 3

m

_ V o o —-

4 3 -rr> N

C

C o cd T3

3 S «5*« > S -i S

n

_3

3 'g ,^ - ° 2 = > E -S « £

Š cd' E • " ‘e 1 °

3 o ° c % 5 f lO S • • n °0 3 > a> >c-> cd 2 O a> a> w C E M 73 O — u ^ o ^ c d - f l s s a; • |3 g N J2 S « 2t •> c/5 * r t ■SE. O S . ^ 1 3 -3 M ^ 3 ° E 00= . E

b

a

c/5 «_2

o

s

? i S ^ cd 2

J Hc s

^i> . -J2 cd

oo t 3 5

š

cd

£> T3

O 00 N

u >y cd G

.ti a _ u « .« o N “- n E c ^ ‘- r t ' •3 2 .Ji. ^ S 2 a o -p a> . S . > 3 0 ^ -C* »a o “ « #* 2 o. O 'S ^ •Ji. n o -S t j 3 cd .4) U > > D.,o r *T3 O 5“

«

og «

-

«

S

o. c

00

• | > -3 -g i - O S -c S a - g - ^ ^ l J c ce m a =3 3 -^ N

cd e

3

u

°o .z >

U s °E 3 ■»2 _ 1 S .g 3 ..5 - - ,g >w cd 3B ^ J<1 > :=. £ .£ -=>ii H " S f ? v. & *s -H -a g « . ° J3 ~ U S o S -2 V« cd oo <

00 N

2

^

X L>

c

C cd

E

cd C

W)1 D

a>

(D

KS) O ^4

* 5 " a>

e*

J N (L)

C cd

N

OS

e N

O (D

T3 P ctf

U 3 cd cu

—1 O

cd

2

o

c

čd

3

u

OS

d) -o

cd

O 3 3 cd

bb d Vh cd 3 t-H bfi cd

E cd i-, Q

O C <CjD C/3

jC 2 &o

d cd

Ui bfl O E -♦C/3-> O

cd

M

c

cd Ol >N

(A

C

(L) >N

cd

M

in C CL) >N <N

u-,

cd

M

cd aJ D, (D >cn

Ph

T3 O

>

"O O ’S >o cd •i—> 'S -T3 O d) H >


Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Thomas Bernhardt:

Prilika o Komedijantu

(Der Theatermacher)

Prevajalec: Režiser:

Borut Trekman Dušan Mlakar

Scenograf:

Marko Krumberger

Kostumografka: Lektor:

BRUSCON, KOMEDIJANT GOSPA BRUSCONOVA, KOMEDIJANTKA FERRUCCIO, NJUN SIN SARAH, NJUNA HČI KRČMAR KRČMARICA ERNA, NJUNA HČI

Alenka Bartl Srečko Fišer

SANDI KROŠL METKA FRANKO IZTOK MLAKAR DUŠANKA RISTIČ TONE ŠOLAR MARJANCA KROŠL NEVENKA VRANČIČ

Tehnični vodja Savo Vrabec, vodja predstave Simon Kovačič, šepetalka Srečka Birsa, rekviziter A fte ro Kobal, odrski m ojster Janko Česnik, raz­ svetljevalca Samo O b lo ka r in Renato Stergulc, frizerki M aura Delpin in A n ka Kos, garderoberka L ju d m ila Planinšek. K ostum i za uprizoritev so b ili izdelani v šivalnici PD G pod vodstvom Nevenke Tomaševič, scena v mizarski delavnici pod vodstvom Borisa Marca.

(...) K om edijant je igra z več osebami, a h kra ti en sam monolog osrednje figure, glumača Bruscona, ki s svojo potujočo gledališko skupino (njeni — edini — člani so Brusconova žena, hči in sin) potuje od enega provincialnega gnezda do drugega, iskaje p o trdi­ tev tiste veličine, za katero je prepričan, da je z n jo napolnjeno vse njegovo dejanje in nehanje. Bernhard nam v svoji igri prikaže potek ene od postaj na tej poti: prihod in priprave na uprizoritev igre K olo zgodovine, katere avtor je Bruscon sam, v zakotni vasi Utzbach, kje r je edini prim erni prostor za uprizoritev zanemarjeno plesišče v gostilni Č rni jelen. Tam se začno priprave na predstavo, k i razkrijejo Bruscona kot strahotnega tirana in z nepopisnim napuhom obsedenega samopašneža brez kančka posluha za sočlo­ veka — vsi okrog njega so samo pretveza zanj, vsi služijo le kot pripomoček za realizacijo njegovih utvar o samem sebi. Vendar pa se nam skoz ta velikanski monolog razodene tudi dejanska Brusco­ nova narava, njegova klavrnost, njegov strah pred realiteto, vsa njegova beda, za katero pa najde Bernhard tudi m ilost odpu­ ščanja, k i vse Brusconovo dejanje in nehanje prežame s preta­ njenim humorjem in blago iro n ijo . V besedilu se nam avtor ne kaže samo kot tankočuten prisluškovalec vsem najmanjšim notranjim zgibom človekove narave, temveč tu d i kot precizen artikula tor svojih pogledov na tisto, kar se mu kaže kot bistvo človekove usode, in kot imeniten oblikovalec živih, nazornih gledaliških liko v: k a jti čeprav se na prvi pogled zdi, kot da so vse ostale osebe nekakšen background Brusconovega monologa, se v resnici izkaže, da m orajo izpolnjevati zahtevne igralske naloge. Bernhardov Bruscon je poosebljenje vsega, s čimer se m orajo tisti, k i so se vpregli v T a lijin voz, srečati na svoji m ukotrpni poti, je nekak teatrski slehernik, podoba v svojo obdarjenost zagledanega človeka, ki tej nadarjenosti na lju b o spregleduje resničnost in skuša uporno živeti zoper njo, vse dokler se mu njegov konstrukt ne podre. H k ra ti pa se skozenj razodeva tudi Bernhardtov pogled na svet, na to vztrajno gomazenje najrazličnejših pritlika vih interesov, k i dolo­ čajo človekovo usodo in pred katerim i se razblinijo v nič vsa stvarna, nespodbitna dejstva, vsa problem atika preteklosti, seda­ njosti in celo prihodnosti, saj jo demagoškost komedijantskega poklica v hipu brez kakršnegakoli posebnega napora zasenči in j i odvzame sleherno veljavo. Borut Trekman (odlomek iz gled. lista)


Iz to k M lakar, Sandi K ro š l in Dušanka Ristič


DON LORENZO „ I n sta prebivala tam in je iskal Lorenzo lju d i, katerih želje so me­ rile preko okovov tega sveta. “ (V la d im ir B artol: D on Lorenzoj

I Akadem ija za gledališče, radio, film in televizijo | Ljubljana v sodelovanju z EG G LEJ Janez Rakušček—Vladimir Bartol

DON LORENZO režija: Katarina Pegan dramaturgija: Janez Rakušček, Ira Ratej scenografija: Barbara Kenda scenski rekviziti: Eka Vogelnik kostumografija: Gordana Gašperin avtorji glasbe: Mirko Vuksanovič, Lado Jakša, Vanja Pegan koreografija: Matjaž Farič lektor: Jože Faganel igrajo: L o re n z o .......................................................Borut Veselko G io rg io Dario Varga Giovanni, Drugi m oški, Drugi m o rn a r.......Primož Ekart M arija, Prva ž e n s k a ................................... Lučka Počkaj Beata, Isabella, A n g e l Darja Reichman F ra n c e s c a ......................................... Maja Aduša Vidm ar Starka, Tretja ž e n s k a ...................................A lja Tkačeva F ra n c e s c o ................................................M atjaž Tribušon Skušnjava, Druga ž e n s k a ........................ Alenka Vidrih Prvi m oški, Prvi m o rn a r Igor Štrom ajer Tretji m oški, Tretji m o rn a r.......................... Rastko Krošl

Če hočemo govoriti o želji, k i meri preko okovov sveta, se moramo najprej vprašati o svetu in njegovih okovih. Svet je razdeljen na dve polovici: moško in žensko. M oški razpravljajo o Bogu, iska­ nju, bogastvu in uspehu, ženske govorijo o ljubezni, domu, roje­ vanju in m irn i starosti. Vse zgoraj našteto pa so že tudi okovi tega sveta, meje, preko katerih hoče stopiti Lorenzo, ko pravi, da išče večnost. Le v moči in v o lji je Lorenzo drugačen od drugih ljud i, pravi njegova — kot suženj pohlevna žena — Francesca. To je volja, o kateri pravi Wittgenstein, da lahko spreminja meje sveta, pa najsi bo dobra ali zla. Lorenzo išče večnost, je — nekakšen novi Gilgameš — utelešenje Fausta in M efista v eni osebi. Vse n iti dram­ skega zapleta se snidejo v eni točki — v vprašanju Boga. Izjava, da Boga ni, spravi Lorenzovega brata Giorgia za zapahe. Lorenzo verjame v boga, ker mu hoče b iti enak in ravno zato, ker mu hoče b iti enak, ne verjame v boga, saj vsak, k i verjame v boga, ve, da mu ne more postati enak. Ko se pojavi Lorenzo, ženski svet doma in moški svet iskanja trč i­ ta drug v drugega z vso silovitostjo. Isabella zavrne Lorenza, ker hočeta vsak zase ostati zvesta sama sebi. Dramsko besedilo še enkrat izreče že potrjeno resnico, da spolno razmerje ne obstaja. Za seboj Lorenzo pušča grobove tistih, k i mu ne m orejo več slediti, onih, ki so se mu u p rli, in nazadnje tistih, k i so mu vdano služili. Svet se spremeni, ko pride Lorenzo, on pa samo še čaka na nekoga, k i ga bo lahko spremljal do konca poti, k i bo imel to liko poguma, da bo lahko stopil preko meja lastnega strahu. Francesco, ki ubije človeka, da bi Lorenzu rešil življenje, je tisti, k i bo govoril o njem, k i bo videl konec poti in ki bo navsezadnje nosil breme paradoksal­ ne prepovedi, da o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo m ol­ čati. Francesco je m ladi Bartol. Je metafora umetnika, ki sklanja pogled pred prikaznim i noči, da bi popolnil belino papirja. „ V naravi duha je, da verjame (croit) in v naravi volje, da ljubi. “ (Blaise Pascal: M isli, str. 61; D ru g i razdelek Beda človeka brez boga) Ira Ratej

(iz gled. lista) Don Lorenzo ni nič drugega kakor učlovečenje hudiča, projekcija realnih izkušenj v daljno renesanso in vseskozi avtentično doživljen. V ladim ir Bartol, iz zapiskov, 1924


A lenka Vidrih, D a rja Reichman, Lučka P očkaj in M a ja Aduša Vidmar


Dušan Jovanovič:

Zid,jezero (celovečerna enodejanka)

DUŠAN JOVANOVIČ MARJAN KRAVOS DORIS KRISTIČ NADA ŠUMI DAVOR ROCCO JOCO ŽNIDARŠIČ RUDI ŠPANZEL

režiser scenograf kostum ografka lektorica skladatelj foto g ra f slikar

igrajo MILENA ZUPANČIČ POLONA VETRIH RADKO POLIČ ALEŠ VALIČ

Lidija Sošolka Rudi Zdravnik

PREDSTAVA NIM A ODMORA vodja predstave MARKO VERŠIČ / šepetalka NEDA BRIC / lučna postavitev M ILAN PODLOGAR / lučno vodstvo METOD NOVAK / ton sko vodstvo JOŽE JELENC / frizerka M IHAELA MAJCEN / m as­ ker in la suljar TONE POSEDI / org an izator tehnične službe EDO KOCMUR / odrski m ojste r MIRO HABJAN IČ SCENSKE ELEMENTE IN KOSTUME SO IZDELALI V GLEDALIŠ­ KEM ATELJEJU SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI g led ališki lis t Drame SNG v Ljub lja ni / sezona 1988/89 / uprizoritev 6 / feb ru ar 1989 / izhaja ob vsaki prem ieri / izdaja: Drama SNG v Ljub­ ljani / za izdajatelja: M arko G orjanc / izd a ja te ljski svet: Aleš Berger, Polde B ibič, Andrej Hieng, M irko Jurak, Nina Kovič, M ojca Kranjc, Jože O sterm an, Tone Pavček, Nada Šumi / urednica: Nina Kovič / le kto rica in korektorica: Nada Šumi / oblikovanje gledališkega lista : Cveta S tepančič / fo to g ra fije uprizoritev: Igor A ntič, Tone S tojko / naklada 1500 izvodov / realizacija: Paralele, Samova 9 / tisk: T iskarna Tone T om šič, Ljubljana.

(...) Ljubezen je večno povezana s sm rtjo, dram a Zid, je ze ro pa potrjuje, da je zakonska zveza objem Erosa in Thanatosa. Ni ljubezni brez žrtvovanja, vsako žrtvovanje pa je svojevrst­ na sm rt, kot da je ljubezen skupek m ajhnih sm rti, ki se jim včasih povrhu pridruži še velika, končna in dokončna, tako kot L id ijin a in Rudijeva zadušitev s plinom na koncu drame, pa naj bo to sam om or ali umor ali oboje hkrati, saj gre pred­ vsem za sm rt ljubezni. Kierkegaard je zapisal: „K dor vse zgubi, vse d o b i“ , Eugen Frank pa: „Ljubezen je tis ti tem eljni pojav bivanja, v katerem se odprem o nesm rtnosti sm rtnega." Oboje je morda para­ doksalno, toda zasnova ljubezni in sm rti je ravno paradoks in zato je tudi drama Dušana Jovanoviča Zid, je ze ro drama paradoksa. Ne samo paradoksa, temveč tudi igre ogledal, kjer se m ešata resničnost in njen odsev, racionalno in ira c i­ onalno. Tako zid kot jezero sta ogledali, ki soočata človeka z njegovo zrcalno sliko, soočata življenje in sm rt. Njuno vertikalno-horizontalno križanje je m agično prelivanje kalejdo­ skopa, ki z neznatnim prem ikom sestavi pisana stekelca, drobce življenja v čaroben mozaik. Življenje vsakega od nas se vsaj nekoliko zrcali v tej dram i, kjer sm rt ločuje tis to , kar je združeno, in združuje tis to , kar je ločeno. Zato vem, da bo ob njej m alokdo ostal ravnodušen, saj je Jovanoviču uspelo, kot bi rekel Peter Brook, ujeti „nevidne tokove, ki usm erjajo življenje". JOSIP OSTI Prev. J. S. (odlom ek iz gled. lista)


a

I I|1 1 M

Radko P oliÄ? in Polona Vetrih

i l


PREŠERNOVO G L E D A L IŠ Č E

cd « <D ■“i O 00 <u *5 O — XI

c I

>oo

i— I

^

—«

03 J *

X C/3

C

.

n

-O >0O

C 3

C

° s

3 C

O ^

^

(D t_

N

0 o L_

n ^ (L) 2

68

O 1/3

C u C/3 3

,D

> 1—1

CQ

<U p

a>

c

(D

E

O

0 a> > 0

JC (0 DC "S >

(0 Q. (D

O V_ 03 *

(0 O

;o Jo

C co >

o.

03

a>

C

c

o

OJ

> 0 ■O l_

(0

<D O

E

O)

<

.2»-S

E c <u

13 -♦—< CO

O

C C

03

<U

č

g c

s 03

•s o C

C

2 ^

S 2

> 03

"5

E J—

a3

co O)

> 03

03

**— 03

O 03

C

03 O > ra

D)

J5 Q_ O

c "(D "• ^ N C cD o -3 > Ctf CO C 2 ~ < N £ 3 ^ > -o °o ^<r E g o u ° -S C - (D o « o > a 03 i l 00 X 03 O C/3 c d) 1 1 O c > GO

1 I

O o a> 0 a> O

O m v—

E N

O i— Q_

03

<D

O

03 ‘ >

« ></) o a . o oc

Q_ >0 )

D)

0 13

ctf ‘S O <U S E ■co» • °

' >N j ^* - o3 _r ^ ^ 5 •E o > E o ' O iS ij U K u ^ 13 'c a o X ^ :=?• cd) Nd) co E "* Q S > > • • ^ ctf .•o 00 > N 2 E? 03 - 03 JZ D> > > -A o , < O W •; O E *>3 0Q I ^co -*->

U Ph

>0 C T3 O

C

£ O 0*0 T<L>, •' U*> 03 S '5? "O a > ° E d N.Si, X) > ^ £ ■ %S - - S a JZ >E p‘S3 03 _ "* 13 O %, 3 iž JJp-j >C-> kJCO __ bD 03 --H

Ui

E

03

<

<D _0 O rn t-M 5 cx co 3 O OJ J <D

C O

Ui

a >

rrt O O

cd , -

•—

>N O ■*-» to .N of 03 > JŽ c C 03 a> . u> 1° e ’ no £<u S >N

00 •* S* 1-1 • —

— —* 03 „ 13 >c/3 h D . OJ ■sz

^

_

o

CQ

03

E T3 O

<U

D >N

03 £

C 33 O <1 >o * f , - c

C =3

>N

c -n

>N

C '2

> X3

X > -* o tN XO 4J O W O s: a> ’ bi) C

c c

C

03

C

E2 3 (D a> 2 o «2 -g trJ > 2 g > C O S ’0 . z g O <L> .a x) ^ S

bO ^fS "° >u c 03

<u>N

-D >N O « „ JZ

r a id >CJ to

e.s

CO >CJ

C

fi o X? 2 o .Si, <U <D ‘rt > •£"> 2 o O § . « W)Cn

OJ _ a

«1 ■go

3 > .2 « >D *H 03 O >C O <D

> <u

(D-r? H .S cd

N —

C

>

'a? "co

o

_*: k_

(D

O

_Q - -

CO —

03

o

03

03

Q_

O ) CD

S l

O)

. >co

o iS E

S*

3 -

w 5

° -g E

CD o3 > T3

0

-f—< —

CL

re . E

>C0

CD

■g 05 N

C


M a tja ž Višnar in Judita Z idar


CLAIRE Alojz Svete SOLANGE Aleš Valič GOSPA Srečo Špik Režija in glasbena oprema Prevod Um etniška beseda Scena Izbor kostum ov Dramaturg A sistent režije Šepetalka Luč in ton V odja predstave Producent Produkcija Sezona

Damir Zlatar-Frey Radojka Vrančič Alja Tkačev Rene Rusjan Boštjan Potokar Gordana Gašperlin Igor Likar Nevenka Koprivšek Neda Bric Matjaž Pompe Vlasta Skvarča Ana Rajh KOREODRAMA LJUBLJANA 1988/89 Predstavo so finančno omogočili LKS in KSS. Za pomoč se zahvalju- ■ jemo DOMUSU, Bioteh­ niški fakulteti, Papirnici Vevče, Radiu Glas Ljub­ ljane in Janezu Boljki — studijska oprema

SMO LE ODSEVI V „GOSPE“ ? A.

GENETOVE OSEBE KOT ODSEV

CLAIRE: (vpije na vse grlo) Samo meni se im aš zahvaliti, da sploh si, pa se mi posm ehuješ! Saj niti ne veš, Claire, kako težko je b iti gospa, kako težko je b iti pretveza za vajino spakovanje! Samo hoteti mi je treba, pa te sploh več ni! Jean Genet, Služkinji, stran 6 Nadevanje vlog in videza (oblek, n a ličij, gest, m anir, m ask in grim as) nam govori, da gre v „S lu žkin ja h “ za pravo dramo Telesa. D ram atik osum i telesnost sam oizdaje, intrige proti njemu samemu, zato pred publiko skliče dram ski tribunal (proces) proti četverici: Telesu (Physisu), Vlogi (Pseudophysisu), Videzu (Antiphysisu) in Odsevu (Psyche). Uprizori dram i zrcalnih s lik v Claire in Solange. Ti dve se s psihodramskim i seansam i zamenjave vlog o čišču jeta v zrcalih Gospe (v zrcalu izkrivljenih družbenih Form). Oblačenje in nakitenje v Gospo, oblačenje v „dušečo uslužn o s t“ , intrige s pism i, temi dokum enti intim e, prinašanje varljivega cvetja, posnem anje kretenj in ovajanje, vse to so spletke „podvojenega jaza “ , v katere nas s ili naša družbena nenaravnost, naš družbeni „a lte r ego“ . Nas to ne spom inja na prostor in čas, v katerem živimo? In ali nam ni tako zelo znana izkrivljena želja povzdigniti se, poveličati z drugo, „v iš jo “ vlogo od tiste , ki nam je trenutno dana v igranje? Z „v iš jo “ vlogo (vlogo Gospe) zbežati od vsega, kar ločuje „n iž je “ od „v iš je g a “ (od sm radu, g um ija stih rokavic, p ritle h ­ nih izdaj in zavistnih opazovanj skozi ključavnico).


A leš Valič in Lojze Svetel

B. IZDAJA V ZRCALU „GOSPE“ Gospa je zrcalo Solange in Claire, dveh odsevov, ki iščeta svojo eno(tno)st v njej. Gospa je velika vloga (tudi za nas), ki jo je treba želeti igrati, tako nam pravi sarkastični Genet — in to do izpraznjenosti vloge, do lastnega konca v njej! SOLANGE: Ti tudi? Mene duši že dolgo! Že dolgo si želim zaigrati pred o bličjem sveta, tu liti svojo resnico s streh, s to p iti na cesto v gospejini podobi ... Kajti vloga Gospodarice odsevov, Gospe, je polna sta tu sne ­ ga sam ooboževanja. To je vabljiv prostor za samooboževanje: zato hlepim o po tem, da bi igrali Gospo, da bi bili v njej, da bi izdajali, p otika li, žrtvovali druge za uspeh svojega družbenega „a lte r ega“ . Vlogi igre (Claire in Solange), ki hočeta igrati vlogo Gospe, sta pripravljeni za vse nas. Tako je, kakor da bi Genet pred nas postavil nek psihodram atski situ a c ijs k i vozel J. L. Morena, u tem eljite lja psihodram atske terapije z vlogo. In ali je zato le naključje, da so m im ikrija ženstvenosti, odevanje za zlo (v Gospo) in ritu a li pozornosti le ironična Genetova dram ska sredstva, s katerim i razgalja videz. Le sred­ stva dem askiranja Videza, ki je vžrto v Telo (v telesa). Kon­ čno si je Genet, nezadovoljen s to lik o uprizoritvam i Služkinj, nekoč sam želel videti v vlogah igre moške igralce. Tako na­ mreč igre odsevov ne bi več prikrivala frivolno st ženske form e, pač pa bi med nas stopila, vsa grozljiva in preteča, sm rtnost videza (smrtna nevarnost igre z videzom). In z e ksisten cia lnim žarom predstavila sm rtnost vloge z vsem, kar je značilno za moški agon in njegove odseve na polju družbenega (od prom etejske vloge v svetu politične ga do daim onične v svetu magije). In ječa, ki je v igri odsotna navideznost, se bo tako odprla za nas V NAS SAMIH. Za Gospo, ki jo hočemo ubiti v sebi, bomo sto p ili vanjo prostovoljno — in vrata se bodo zapah­ nila za nami. Potem bomo še vedno poskušali ubiti Gospo, da bi p rišli iz nje. Kot Claire in Solange, odseva, ki odsevata, dokler Claire ne postane žrtev. Gospa ubija, ko je odsotna, mi pa zanjo ovajam o sebe in druge — kot Vloge in odsevi odsevov. Igor Likar (iz gled. lista)


SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST Nekaj igralcem izgovorjenih besed ANTON P. ČEHOV

STRIČEK VANJA Prevod Milan Jesih Scena Marjan Kravos Kostumi Doris Kristič Glasba Davor Rocco Lektorstvo Jože Faganel Režija DUŠAN JOVANOVIČ

Serebrjakov, Aleksander Vladimirovič, upokojen univerzitetni profesor Jelena Andrejevna, njegova žena, 27 let

Anton Petje Maja Blagovič

Sofja Aleksandrovna (Sonja), Milena Zupančič njegova hči iz prvega zakona Vojnicka, Marja Vasiljevna, vdova tajnega svetnika, Mira Sardoč mati prve profesorjeve žene Tone Gogala in Vojnicki, Ivan Petrovič, njen sin Vladimir Jurc Astrov, Mihail Lvovič, zdravnik Teljegin, lija Iljič, obubožan posestnik Njegov sin Marina, stara pestunja Delavec

Boris Cavazza Silvij Kobal Stojan Colja Zlata Rodošek Dušan Jazbec

V o d ja predstave Dušan Jazbec, razsvetljava Rafael Cavarra, šepetalka Sil­ va Raztresen, frizerka Lučka Schillani, garderoberka E vi Sedmak, rekviziterka Sonja Kerstein / G iuliana G erdol, odrski m ojster Jože Sedmak

Ivana Petroviča občutim ko t človeka, k i je nenehno v razkoraku, v zaostanku, v protislovju; k o t človeka, k i venomer lovi ravno­ težje, išče pravo mero, zasleduje lastno krivo srečo in obsedeno tehta posledice svojih postopkov. Ivan Petrovič je človek, ki sko­ pari z dejanji. In kadar tvega dejanje, ga pravilom a obžaluje, se mu odpoveduje in ga neusmiljeno odpisuje. Logična posledica tega je, da sovraži, kar je nekoč oboževal, prezira, kar je občudoval, in lju b i, kar je svojčas spregledal ali prezrl. Preteklost se mu torej kaže kot neskončen niz zgrešenih potez in zamujenih priložnosti, kot vrsta zablod, storjenih v slepoti. Odtod bolesten občutek, da sploh ni živel. Pravo življenje zanj se ni n iti začelo. V svojem sedeminštiridesetem letu hrepeni po novem začetku. Tako je, kot da bi nenadoma z grozo človek o d k ril m rliča v sebi in je l to truplo analizirati, secirati, raziskovati z neskrito željo odkrižati se ga. Ivan Petrovič je neke vrste dvojnik. Človek, ki trpi^zaradi samega sebe. Človek, k i m editira o svojem ne-obstajanju. Čehov je očitno želel, da je to ne-obstajanje tipično in karakteristično, torej dra­ matično. Sonja je devica v zrelih letih. Stroga, asketska, zadržana, nepo­ pustljiva do sebe in drugih. N jena čistost je v usodni zvezi z njeno vzdržnostjo v večen m rk. Njena vera na lepem ugasne. Čehov bi bil žalosten, ko bi zvedel, da smo jo napravili tako neodpustljivo v odnosu do očeta. Izjemno pomembno se m i zdi, daj e hiša velikanska: 26 velikih sob; la b irin t, v katerem se izgubiš in si majhen. Za to hišo in vse okoli nje je treba imeti ogromno energije, strašno veliko moči. Če ne ob­ vladuješ te hiše, obvladuje ona tebe. Pogoltne te, zagospodari s te­ boj; v njej slišiš rasti svojo osamljenost, poslušaš duhove in tih ko­ rak konca. Pokazati to grozljivo ogromnost je nemogoče, posku­ simo pa jo lahko vsaj nakazati. V svoji socialni dim enziji je to vendarle igra o kratkem stiku med tistim i, k i trdo delajo, in tistim i, k i živijo od rente. K o lja je prikrajšan mlad človek; njegova nesreča je kot skala težka in nepremakljiva. Nič hujšega od tistega, kar se mu je že zgodilo, se mu ne more več zgoditi in nič od tistega, kar se bo drugim zgodilo, ni p rim erljivo s tistim , kar se je njemu. Izum ili smo ga kot nekak­ šno skrito orožje, kot neko vrsto kritične distance do črnogle­ dosti, malodušja in samopomilovanja čehovljanskih junakov. Svinčnik, k i si ga Jelena Andrejevna vzame od Astrova za spomin ob slovesu — mora nekaj zapisati. Dušan Jovanovič


V ladim ir Jurc, Boris Cavazza, M ilena ZupanÄ?iÄ?, Tone Gogala in Stojan Colja


K S - i*


B orštnik Festival the Meeting of the Best Ones The fa c t th a t one cu ltu ra l event approaches its 25th anniversary proves th a t it is not o f sm all im portance, and if one besides keeps in mind th a t B orštnik Festival (this year being organised for the 24th tim e) presents each year the best theatre creative w ork of a nation w ith in past season, then it is only a proof th a t it is a real top m an ifestatio n. Each year th is festiva l is put on the stage in the second ha lf of O ctober and represents the selectio n of perform ances from all Slovene theatre houses in the past season. The best players are honoured by special m entions and rewards, but it is, anyhow, of greater im portance tha t the theatre of a nation experiences a real festival, i. e. the festiva l o f the player, stage-m anager, organiser, and spectator. The festiva l was named a fte r Ignacij B orštn ik (1858— 1919), the founder o f the Slovene theatre and play-acting. It is not d iffic u lt to im agine how precious is the golden B orštn ik Ring, being awarded each year to the best Slovene theatre-player, chosen by a special jury, as a special reward for his or her life work. To the v isito rs from M aribor, as w ell as to those com ing from whole S lovenia and abroad to see the perform ances, is holding out a prospect of the firs t cla ss experience. It can nam ely be believed Jernej Novak, who am ong other th in g s argum ents is support o f his d ecisions: „M aking a selectio n, I tried to pay regard not only to he q u a lity, but also to the genre- and style varieties. The la tte r above all proved in the season 1988/89 to be of extreem e qu ality, giving evidence o f creative power and v ita lity of the Slovene the atre".

BORŠTNIKOVO SREČANJE Das Festival der Besten Wenn eine K ultu rvera nstaltu ng ihrem 25-jShrigen JubilS um entgegenstrebt bew eist dies, daB man ih r groBe Bedeutung beimiBt. Wenn man aber weiB, daB das Borštnik-Treffen (heuerzum 24. Mai in Folge) in M aribor, jedes Jahr pra ktisch den schdpferischen HOhepunkt der T heaterschaffenden einer N ation d a rste llt, ist das der eind eutig e Beweis d a fiir, daB es sich hierbei urn eine G ipfelm a n ife sta tio n handelt. Es geht urn das Festival, welches jedes Jahr in der zw eiten Oktob e rh šlfte s ta ttfin d e t und eine Ausw ahl der Inszenierungen aller slow enischen Theater der vergangenen S pielsaison vo rste llt. N a tu rlich werden den besten T heaterschauspielern Auszeichnungen verliehen. Von besonderer W ich tig ke it ist es aber, daB das Theater einer N ation das w irklich e Fest erlebt, ein Fest der Schauspieler, Regisseure, V eranstalter und der Zuschauer. Das Treffen wurde nach Ignacij B orštn ik (1858— 1919), dem Begrunder des slow enischen Theaters und Schauspielertum s, benannt. Es ist nicht schw er sich vorzustellen, wie kostbar der goldene B orštnik-R ing ist, welchen jedes Jahr einer der besten slo w e­ nischen S chauspieler von einer besonderen Jury zuerkannt bekom m t, als Auszeichnung fur sein Lebenswerk. Den Theaterbesuchern aus M aribor und all jenen aus Slowenien und dem A usland, die zu den V orfuhrungen kommen, s te llt sich ein erstkla ssig es Erlebnis in A ussicht; man kann nam lich Jernej Novak glauben, der seine Entscheidung u. a. da m it begrundet: „Bei der A usw ahl versuchte ich neben der Q ua litat insbesondere die Genre-und S tilverschiedenheiten zu beachten. Vor allem die letzteren bew ahrten sich in der Saison 1988/89 als žuBerst q u a lita tiv, was eine schd pferische M acht und V ita lita t des slow enischen Theaters beweist.


SCENA TH EA TRE W ASHINGTON Drago Jančar:

ZALEZUJOČ GODOTA (S T A K E O U T A T G O D O T ’S) Režiser: R ob ert M c N am ara N AS TO PAJO : F ra n z ..............................................................B ria n Hem m ingsen Jo s e p h ......................................................................A u s tin P o rte r F e lic ity ............................................................... N ancy R obinette

David Mamet:

AMERICAN BUFFALO Režija: Robert Mc Namara NASTOPAJO: Donny Dubrow Austin Porter Bobby..................................................Krysztov Lindquist Walter Cole (Teach)............................ Brian Hemmingsen


Michael Frayn

HRUP ZA ODROM Loški oder izbrana predstava ZKO Slovenije

h Jure Franko, Juša Berce in Tina Teržan


F ilip Kalan Kum batoviÄ?


FILIP KALAN KUMBATOVIČ (in memoriam)

Poleti, 8. avgusta 1989, dopoldne je umrl v ljubljanski bol­ nišnici, Univerzitetni gastroentorološki interni kliniki, za­ služni profesor za zgodovino gledališča, ustanovitelj in prvi rektor Akademije za igralsko umetnost, kasneje Akademija za gledališče, radio, film in TV v Ljubljani, organizator, vzgojitelj in znanstvenik, teoretik in kritik, esejist in pripo­ vednik Filip Kalan Kumbatovič. Rodil se je 25. marca 1910 v Gradcu, študiral v Mariboru in Ljubljani, se zaposlil na tehniški fakulteti Univerze v Lju­ bljani, med vojno deloval do leta 1943 v ilegali v Ljubljani, kasneje na osvobojenem ozemlju, in prispeval pomemben delež k razvoju NOB. Po letu 1945 je bil idejni in organizacijski pobudnik slovenskih poklicnih gledališč, po­ sebej pa se je posvetil organizaciji Akademije in stolici za gledališko zgodovino. Njej ob strani je ustanovil Odsek za dokumentacijo, današnji Center za teatrologijo in filmologijo pri AGRFT. V njej je zbiral strokovno literaturo in drugo obsežno dokumentacijsko gradivo za vsa štiri me­ dijska področja: gledališče, radio, film in TV. Pri proučevanju in dokumentiranju gradiva se je ves čas prizadeval za upoštevanje mednarodnih normativov, ki jih je kot eden od soustanoviteljev in stalni član Mednarodne zveze za gledališke raziskave (FIRT), bil je tudi njen pred­ sednik, preverjal tudi na tem nivoju. Da bi še bolj utrdil profesionalnost tega dela, je organiziral šest razstav z na­ slovi: Marija Vera, Ivan Levar, Pino in Pia Mlakar, Gol­ doni na slovenskem odru, Molifcre na slovenskem odru. Na stolici za gledališko zgodovino je Filip Kalan Kumba­ tovič ob tem izdeloval teoretična izhodišča za disciplino gledališke zgodovine kot kulturnohistorično in estetsko obnovo gledaliških uprizoritev od antike do naših dni, osnovano na metodi, ki daje tej znanosti isto eksaktno osnovo kakor splošno zgodovinsko raziskovanje in se lahko v celoti poslužuje njenih pomožnih strok. V povezavi s tem delom je objavil vrsto kritičnih in analitičnih študij, esejev

in knjig o slovenski in svetovni gledališki zgodovini. Svoje študije je povezoval tudi z raziskavami na področju kul­ turne zgodovine in literarnih^ved, kar je zapopadeno v študijah o slovenski književnosti. Delo, ki ga je v svpjefn življenju opravil Filif> Kalan Kumba­ tovič, je bogata dediščina slovenskega naroda. Njegova predizobrazba, udeležba v narodnoosvobodilni vojni, revo­ luciji in povojni graditvi riaše dfyžbe, pionirsko organiza­ cijsko in pedagoško delo na AGRFT, raziskovanje zakoni­ tosti gledališkega dela in gledališke zgodovine, je rodilo obsežno in pomembno bibliografijo, ki omogoča pozna­ vanje gledališča in drugih obravnavanih strok iz zornega kota našega časa. Njegovo delo v Mednarodni zvezi za gle­ dališke raziskave je dvignilo ugled slovenske in jugoslo­ vanske gledališke tvornosti na nivo veljave drugih velikih gledaliških narodov v Evropi. dr. MARKO MARIN


IGRALEC H A M L E T : G ovorite ta govor, prosim vas, tak o , k ak o r sem vam ga ja z predaval: lahno naj teče z jezika: a če hlastate pri njem na vsa u sta k ak o r m arsikateri naših igralcev, bi mi bilo p rav ta k o lju b o , da bi govoril m oje vrstice m estni oklicevalec. T udi ne krilite z ro k am i preveč po zraku, tako; tem več delajte čisto n alahko: zakaj sredi to k a, vih arja in, k ak o r bi rekel, vrtinca svoje strasti m o rate im eti in ohraniti neko zm ernost, ki ji d aje m ehkost. O , v d no duše me boli, k a d ar m oram p o ­ slušati, k ak o vam kak kuštrav teleban trga in cefra vso strast na d ro b n e kosce, sam o d a bobni v ušesa zijalom v pritličju, ki jim večinom a ni do drugega k ak o r do nerazum ljivih nem ih prizorov in h rupa: prešibati bi m orali takega pobalina, ker prekriči T erm ag an ta; to se pravi preherodeževati H erodeža: prosim vas, ogibajte se tega. A tudi ne b o dite p rek ro tk i, tem več d a jte se voditi lastnem u razsodku: prilagodite k retn jo besedi, besedo kretnji; zlasti pazite, da ne prekoračite naravne m ere: k a jti vse, k ar je ta k o pretiranega, se odd alju je od n am ena gledališke igre, ki je bil že od nekdaj, je in ostane, da drži ta k o rekoč življenju zrcalo; d a kaže čednosti njene poteze, pregrehi n jen o p o d o b o , svojem u času in družbi njeno obliko in odtisk. In ak o se kaže vse to pren ap eto ali prem edlo, se nevednež sicer sm eje, razsodnega človeka p a sam o žali; graja enega sam ega takega pa vam m o ra veljati več od polne dvorane drugih. (3. d ejan je — odlom ek)

Shakespeare: Hamlet Prevod: Oton Župančič


Maks Furijan dobitnik Borštnikovega prstana leta 1978

Zareče oči — skica za portret Šele kakšni dve gledališki leti nazaj je lakaj in starec, imenitni Firs v svetu Češnjevega vrta, silovito premerjal raz­ dalje cehovskega sveta. Tudi Zlatim čeveljčkom je dajal energijo ravnotežja — zavoljo njene sivine in svetlobe je razprostiral in trgal mreže pajčevine, sicer nevidnih nitk, toda zaznamovanih s Smoletom. Zopet eden mojih ljubih Mož, ki šem ga srečevala naj­ prej v katakombah gledališke šole, gospod s klobukom ali razoglav, sedeč pred zrcalom s šminko za masko v rokah, da bi lahko razodeval in poučeval poteze različnih obrazov v različnih igrah in časih. Najbrž podobno kot takrat, ko je to znanje sprejemal v gledališki šoli, pri Skrbinšku, in opravljal izpit iz Hambur­ ške dramaturgije. Lessinga je bral v nemščini, igral v sloven­ ščini. Bilo je to po prvi svetovni vojni, ko je čez dan delal v mizarski delavnici, zvečer pa v gledališki hiši statiral, da si je lahko plačeval šolo. In danes gospod, igralec za toplo kmečko pečjo v svo­ jem domu na obrobju velikega mesta; čeprav šele na začet­ ku astronomske jeseni, ko sonce še vedno greje med toplino in mrazom iz popoldneva v večer, pripoveduje svojo življe­ njsko pripoved. Pripoveduje o svojem otroštvu, in takrat so oji in aji narečno obarvani, nazali in eji zvenijo z odzvenom govorice haloških bregov in slovenjegoriških želarskih zasel­ kov. Žareče oči govorijo hkrati z utripom srca in besede se oblikujejo z glasovi misli. Kot da ni danes in ne tukaj. S smehom in solzo, s podoživljanjem preteklosti v se­ danjost in sedanjosti prehajajočo v preteklost. Le nekaj dni pred svojim petinosemdesetim rojstnim dnem. Le nekaj dni pred tem, ko se bodo dvignile prve glelališke železne zavese novega gledališkega leta. Skorajda nekaj dni pred iztekajočim se predzadnjim desetletjem tisočletja.


SNG D R A M A L J U B L J A N A D o m in ik Smole: Zlata čeveljčka, sezona 1982/83, premiera: 7. /. 1983, režiser: M ile Korun, na s lik i: M aks F urijan.


V nemirnem miru duha, z Dostojevskim na mizi pred seboj in s cvetjem z domačega vrta v vazi, na stenah pa slike gledaliških portretov — prehojene poti od Maribora, Osi­ jeka in Zagreba do Skopja, pa zopet v Ljubljano in Mari­ bor, in v Varšavo in v Moskvo in Pariz, na Dunaj ... in zo­ pet v Ljubljano in Celje ... in začarani krog gledaliških mest ... Krleža, Cankar, Shakespeare, Dostojevski, Ibsen ... Jovanovič ... Popotnik, gost, gledalec — najprej in pred­ vsem pa karakterni igralec ... Vmes je Stara Gradiška. O njegovih vlogah so pisala kritiška peresa, in kdo ve, ali so napisala dovolj in pravično. O tem, kakšen je bil v svojih vlogah. Seznam vlog, režiserjev in dramatikov je dolg. Neiz­ merno dolg. Kakor njegovo gledališko življenje. Utemeljitve žirij ob velikih gledaliških nagradah so strokovne in eksaktne, zapisi ob življenjskih priznanjih pa toplejši in človečnejši. Najbrž tudi zelo iskreni. Sterijeva priznanja, Borštnik, Zlata arena, Borštnikov prstan — zlato žareče priznanje za življenjsko delo, za igral­ ske stvaritve, za nepozabnega Tartuffa in vedno izvrstnega pijanca ... Zavrč. Tako daleč je ta kraj; kadar je ujma in kadar je sneg, je lahko odrezan od sveta. Tam seje rodil. 19. septem­ bra 1904. Hotel je postati učitelj. Ko se je prvič peljal z vla­ kom, se je premikal svet, so se premikala drevesa in njive in travnik, ne vagon, v katerem je sedel. „Atek, zakaj beži šuma?“ In prvo slast po ženski je začutil tam. Kot otrok je za­ slutil, kot starec je vedel. Svoje tihe sreče odpira potihoma. Mož, ki ne pokaže vsega, kar skriva njegov dom, ne razodene vsega vsakomur Mož, ki ne razkriva vseh svojih življenjskih preizkušenj. In vendar so težke, hude in boleče. Mož od Svetih treh kraljev, ko je imel očeta in očima, mamo in mačeho, pa vendarle resnično nikogar od njih. Bili so v svetu okoli njega. Bil je pastir pri tujih in na tujem, in bral in bral in bral. Lačen ni bil, vsaj tam, pri Benediktu ne, toda predobro je vedel, kaj naredi iz človeka jabolčnica in kaj žganjica; radost in zlo; kaj dopoldan in kaj popoldan. Služil je pri želarju — dopoldan treznem, zvečer pija­ nem.


SNG D R A M A L J U B L J A N A W illiam Shakespeare: Timon Atenski, sezona 1977/78, premiera: 21. 10. 1977, režiser: Zvone Šedlbauer, na sliki: Tone Homar, M aks Furijan, Brane Grubar, France Presetnik, Janez Rohaček.


Anton P. Čehov: Češnjev vrt, sezona 1985/86, premiera: 22. 1. 1986, režiser: Zvone Šedlbauer, na sliki: Štefka Drolc, Maks Furi-


K ako ga vedno znova pripoved p reteklosti požene v tisto narečje! Z avrč pri P tu ju in B enedikt. P o tem M aribor. U čna leta „ m o jstra “ . P red njim je slika njegovih prezgodaj dozorelih o tro š­ kih let. P a zopet D ostojevski, Besi. N enehno izm enjavajoči se preteklost in sedanjost. V čeraj in danes. M ož žarečih oči. M AKS F U R IJA N . Ig ra svoje vloge. S fo to g rafijam i n a stenah vedno zno­ va zaživi z njim i. T udi slika. P o spom inu. C erkev pri Svetih treh kraljih, p a hišo. Predvsem p a je zapom nljiv obraz. Vse drugačnih barv je, k o t druge njegove slike; v kotu n a steni visi v svetlozatem njenem to n u p o d o b a o b raza — z zaprtim i očm i. K on­ trast nečem u, k ar M ož skriva. Igralec — slikar je gledal to sliko in s prem o lk o m p o ja ­ snil, d a oči ni znal narisati. Stal je sredi sobe, in težko je bilo verjeti tem u pojasnilu. T a obraz, se zdi, skriva solze za očm i, k ajti veke preveč težko p ad a jo na njih. K ot d a je M ož, ki je s čopičem risal te poteze, jo k a l sam , in ta jo k dušil v sebi, zatajeval bole­ čino, ki je ni hotel razodeti n ikom ur. Igralec n a o dru jo k a , se sm eje, filo zo fira, podoživlja, se norčuje, je p ijan , slep, bo g at in reven, je kralj in berač ... Igralec — slikar je drugačen.

Je v njem tudi kaj S tavrogina, se spogleduje z V erhovenskim ? Ž ivljenje je, sm rt p a sploh ni. V apokalipsi angel prisega, d a sploh ne bo več časa. T o je M ožu najb rž blizu. K ot je bil E kdal iz D ivje rač­ ke, Saljoni v T reh sestrah, T a rtu ffe ... T isti T artu ffe, zaradi katerega je odšel iz M arib o ra in zaradi katerega je tedanji direk to r sodil, d a ni naslovna, velika vloga — k o t d a bi štel M olierove replike. F u rja n je bil nagnan. P ro testi kolegov, javni revolt v časopisju — vse to ni om ehčalo m ariborskega gledališkega d irek to rja. P a k aj, čeprav za k u ltu ro p o nižu­ joče dejanje, to d a despotsko, in je obveljalo. V daljnem preteklem letu ’27. M AKS F U R IJA N . K o je m ati odšla iz Z avrča v svet, ker ni im ela den arja, da bi položila kavcijo za p o ro k o z očetom , v ojakom , ko se je M aks odpeljal v M arib o r v šolo, bil pri očetu v m eljski kasarni — se je začel najlepši čas njegovega življenja. Jedel je, jah al, bil fantič; ne k o t tam , v završkih zelenicah, kjer je bilo sad ja dovolj, ne p a tu d i k ruha. Srečala sva se v njegovem dom u, hiški v Š m arju Sap, dom ačni in topli. N i bilo filozofskih disputov v njegovih vlogah, ni govoril o svoji im enitnosti — žarčil je to p lin o in človečnost, tisto, ki sm o jo sprem ljali z njim , k a d ar je segel v ro k o , s pozdravom , z vlogo n a odru. Z lat B orštnikov p rsta n za življenjsko delo. M A K S F U R IJA N . 15. septem ber 1989. M ojca K reft


BORIS CAVAZZA: Izobraževanje igralca Iz sim pozija na DNEVU SLOVENSKEGA IGRALCA, BS 1988 Nisem popolnom a prepričan, če je sintagm a ..izobraževanje igralca" najboljša; prav tako se mi ne zdi ..šolanje igralca" adekvatna zamenjava. No, vsekakor se strinjam , da se igralec mora izobraziti, da se mora šolati in izšolati. Toda sm isel pedagogike vidim predvsem nekje drugje: v vodenju, sprem ljanju, skupnem raziskovanju, obojestranskem zaupa­ nju, dobronam ernem opom injanju, senzibiliziranju itd., itd. Zato sta mi besedi izobraževanje in šolanje nekoliko suho­ parni, če ne kar zoprni. Čeprav so naši napori na akadem iji usm erjeni v to, da bi študentom o m ogočili čim b olj privlačen študij se, vsemu na­ vkljub, te ustanove drži nekakšen zaprašen duh akadem i­ zma. Toda temu so krivi objektivni razlogi in o njih ne bi tu ­ kaj razpravljali. Poglavitna tem a naj bi bila „bodoči igralec in njegovo form ira nje ". Zato bi najprej spregovoril o tistem , kar je sploh predpogoj za naše igralsko delovanje, to je, o talentu. Še prej pa o preverjanju kandidatov na AGRFT. To je, moram reči, nehvaležno in odgovorno opravilo, ker: I. O bstaja latentna bojazen, da kom isija odkloni ali spre­ gleda kakšnega nadarjenega kandidata-kandidatko. II. Da prepusti nekoga, ki se kasneje, toda prepozno, izkaže kot nenadarjen. V obeh prim erih je ravnala ko m isija ..objektivno krivično". Toda krivica ni storjena namerno, kajti preverjevalci se pre­ p u stijo racion a ln o-intuitivni presoji, ki pa je lahko včasih obojestransko pogubna, tako za zavrnjenega talentiranega kandidata kakor tu di za akadem ijo, ki se bo m orala ubadati z nekaterim i netalentiranim i subjekti. Tako se form ira enota nadarjenih, kvazi-nadarjenih in nenadarjenih. Dolžnost pe­ dagoga pa je, da se z vsemi enako ukvarja. Jasno, da v taki fo rm a ciji potegnejo krajši konec nadarjeni. Prav ti bi namreč m orali biti deležni posebne pozornosti, ozirom a po­ sebnega pouka. Toda tudi na tem področju vlada zakon real­ s o c ia lis tič n e uravnilovke, ki se krivi predvsem na hrbtih najbolj sposobnih. Pa se vrnim o k talentu. Prva naloga pedagoga je vodenje, razvijanje in senzibiliziranje igralčevega instrum enta. S tem dosežemo njegovo ozaveščanje in ga naučim o upravljati z instrum entom .

Talent je prav gotovo najvažnejši elem ent v ustvarjalnem procesu. Tehnik je lahko veliko, ta len t sam o eden. Zato bi ga m orali ves čas g ojiti in razvijati. Včasih pa delam o z njim kakor svinja z biseri. Ali pa se enostavno v njem narcisoidno ogledujem o, kar lahko pripelje do ka tastro faln ih posledic. Talent lahko postopom a oslabi ali pa s časom utone v svojem sam ozadovoljstvu. Zato se um etnost igranja ne kaže sama po sebi, temveč ob nenehnem m ukotrpnem delu, nenehni raziskavi lastne biti, v kateri biva ta dar, imenovan tudi božji. Prav tako se um etnost igre ne kaže v pretiranem , napačno razum ljenem profesionalizm u, ki gradi izključno na tehniki in ki odzvanja v prazno ter se hrani s svojo sam o­ zadostnostjo. Spom injam se, da je svoj čas bila v rabi na akadem iji k ri­ latica: vaja dela m ojstra; nekdo je duhovito p ristavil, da m ojster ne potrebuje vaje. O čitno je, da je oboje laž, oboje zaudarja po rutini, po cenenem, kajti edino sim bioza nadar­ jen osti in prizadevnosti lahko preraste samo nadarjenost ali samo prizadevnost. Druga pom em bna dejavnost je m etodologija. M etodologija na naši akadem iji ni homogenizirana. Zato ne moremo govoriti o neki specifično-enotni m etodi, tem več le o neki splošno-subjektivizirani m etodi, ki se navezuje na Stanislavskega. Načelom a nisem p ristaš enega samega s i­ stema, ker te ta lahko ..sistem atično om ejuje". Toda moja izkušnja s Stanislavskim , predvsem pa z njegovo am eriško inačico, je bila pozitivna. Lee Strasberg je namreč samo s im p lific ira l Stanislavskega in ga približal zapadu. M islim , da je njegova poglavitna vrednost v tem, da si lahko znotraj sistem a ustvarim o svoj sistem , ki ga s časom razvijam o in kajpada prilagajam o našemu igralskem u instrum entu. Tem eljna pedagoška naloga je potem takem : 1.

Uvajanje v sistem . 2. Uvajanje v m etodo uporabe sistem a. 3. A p lik a c ija sistem a ozirom a njegove metode. 4. Preseganje sistem a ter s tem prehajanje v um etniško deja­ nje. O samem načinu izvajanja m etode ne bi govoril, pač pa bi se d otaknil dveh problemov, katerim bi m orali posvečati več pozornosti, ker so tem eljnega pomena.


2. Vloga in funkcija biološke energije.

1. Dihanje.

Znano nam je, da se joga izredno veliko ukvarja z dihanjem . Današnji način življenja je izredno napadalen, nevrotičen, paranoičen; skratka, zdravju škodljiv. Ta nevrotična stanja se k o p ičijo v nas v obliki nem ira, ki se fiziolo ško prenaša na način dihanja. Pri nervoznih ljudeh je dihanje neena­ komerno, kratko, prekinjeno, sunkovito. Pri uravnoveše­ nem človeku pa je globoko in enakom erno. Na žalost je danes med ljudm i, posebno m ladim i, veliko nevrotiziranih. Tudi na akadem iji pristane veliko takih. N astopanje pred občinstvom je samo po sebi stresno, če pa to počne nekdo, ki je že po naravi nevrotičen, je to zanj škodljivo. Zato je uravnavanje diha s pom očjo sp ro stitve ­ nih vaj ena prvenstvenih skrbi pri fo rm iranju igralca. Spro­ stite v d ihalnih poti in um iritev le-teh pripom ore tudi k sp ro stitvi napetosti m išic, k sp ro stitvi govornega aparata in. s p ro stitvi m entalnih napetosti. S tem dosežemo o ptim alno p siho-fizično pripravljenost, ozirom a, m iselnem u in čustve­ nemu toku om ogočim o prosto pot. Igralec tako doseže visoko stopnjo ko ncentracije in sam okontrole.

Naj bo takoj jasno, da ne gre za energijo, ki se m anifestira kot fizična moč, vzdržljivost ali kaj podobnega, temveč za energijo, ki je nevidno prisotna, ki jo lahko čutno zaznavamo in ki lahko polarizira z drugim i energijam i. Ko govorim o o igralcu, ki je na odru osebnost, v privatnem življenju, pa to ni, pozabljam o na dejstvo, da je tak človek sposoben aku­ m ulira ti potrebno energijo, ki jo kasneje oddaja gledalcem v odm erjenih količinah. Pozitivni impulzi se vpijejo med gle­ dalce in se v njih tudi a kum ulirajo. V tem primeru predsta­ v lja jo gledalci m irujoče energetsko polje, pasivno auro. V prim eru negativne energije pa pride do polarnosti. Doslej m irujoča energija gledalcev se sam odejno aktivira in polarizira z igralčevo. Biološka energija je torej eden od tem eljnih elementov, ki bi ga m orali v k lju č iti v delo z igralcem . Nekatere am eriške šole m etodološko g o jijo prebujanje in akum uliranje biološke energije. Kolikor mi je znano, se s tem ukvarjajo na zagre­ bški akadem iji pod vodstvom režiserja G. Para. Po že povedanem pa mora biti jasna se ena stvar: oživljanje ozirom a prebujanje biološke energije in uravnavanje diha sta pogojena z g lobinsko s p ro s titv ijo ozirom a relaksacijo. Se pravi, samo relaksacija om ogoča dezinhibiranje in samo relaksacija lahko vzpostavi notranjo harm onijo. Naše energije se, tako enakom erno razporedijo in instrum ent je pripravljen za uglasitev ali za razglasitev. Tako lahko sami odločam o o k o lič in i energije in o em ociji, ki jo potrebujem o, ozirom a o sintezi obeh, se pravi, o stanju. In kaj dosežemo s tem? Mlademu igralcu om ogočim o, da se osvobodi samega sebe zato, da bi se vrnil samemu sebi. Poenostavljeno pove­ dano: upal si bo narediti tis to , kar si v normalnem življenju ne bi upal niti p o m isliti, da bi lahko naredil. Rezultat je p ristn o st ali kot nekateri radi to označujejo, doživetost stanja. Torej, če rekapituliram o: Gre za č is to navadno psiho-fizično program iranje igralče­ vega instrum enta in za njegovo m anipulacijo, kar je pred­ pogoj za vsakršno zvrst ozirom a s til igranja. S tem i bazič­ nim i problem i se ubadajo vse sodobne igralske estetike. Za konec pa še to. Igralstvo je skupek ustvarjalnih trenutkov, ki blisnejo v pu­ bliko in so predvsem odvisni od gledalčevega razpoloženja, o b č u tljiv o s ti in stopnje izobrazbe. Veliko je tudi odvisno od igralčeve osebnosti, ki je hočeš nočeš organsko povezana z likom , ki ga predstavlja; prav iz njegove osebnosti izvirajo vse a n tip a tije ali sim patije, ki se igralca prim ejo in ki ga lahko sprem ljajo skozi vse njegovo ustvarjalno življenje.


Boris Cavazza k o t Jo탑ef K a n to r v Cankarjevi ig ri K ra lj na Betajnovi, SSG Trst.


POLDE BIBIČ: Variacije na Trstenjakovo temo (Prispevek k sim poziju ob DNEVU SLOVENSKEGA IGRALCA ’89 na tem o: J g ra le c — družba11)

V preddverju me je pozdravila M ina Jerajeva: „B oš kaj lepega po­ vedal?11 ...Kako naj v teh časih povem kaj lepega? No, Dan s lo ­ venskega ig ralca sm o le dočakali. Dan prijetnega druženja, pa tudi dan prepotrebnega izpopolnjevanja. Ne sam o strokovnega, ampak tudi cehovskega. Pa brez zamere, ker uporabljam to besedo, ki je d o b ila grd in umazan pomen. Kar naprej na glas poudarjam o, da naše združenje dram skih um etnikov ni c e h o v s k a , ampak s t r o k o v n a organizacija. Kadar se od česa odvrnem o, po­ tem tis to ponižujem o ko liko r se le da in ta ko sm o tu d i pri „cehovs tv u “ pozabili na njegove dobre strani. Pozabili sm o, da so cehi va­ rovali ko risti svojih članov, so pa obenem pazili na kakovost in niso dopuščali, da bi kdo kvaril ugled ceha s sla bim i izdelki; kadar pa je bilo treba, so bili pripravljeni krepko pom agati, saj jim je bilo veliko do tega, da se je te h n o lo g ija lahko razvijala, skrbeli so za napredek, za izobraževanje, za stike med cehi raznih dežel, za izm enjavo iz­ kušenj, znanja... in ta ko dalje in tako dalje. Če bi torej celotno delovanje cehov označili na najkrajši možni način, bi rekel, da so skrbeli za trden položaj svojih članov v družbi. To pa je navseza­ dnje delovanje, ki ga naj opravlja tu d i naše združenje v tem našem samoupravnem socializmu, v katerem se zdi, da je cehovstvo nekaj že zdavnaj preživelega, nekaj skrajno konzervativnega, naši napre­ dni družbi nepotrebnega, življenje pa nas iz dneva v dan opom inja, da bom o vse bolj m orali segati po cehovskem načinu uveljavljanja svojih pravic v družbi. Navsezadnje že tud i spoznavam o, da celo štrajki niso pojav, ki nima prostora v s o c ia lis tič n i družbi. Z ato se mi dozdeva, da se bo tu d i naša ..cehovska11 org an izacija m orala podvreči te m e ljiti prenovi. Zoprno, kako se mi dnevno p o litičn a te rm in o lo g ija krade med m oja razm išljanja, ki so daleč od politike. Smo pa nasploh v trenu tku, ki potrebuje premik, torej prenovo na vseh ravneh družbe. Toda dejanske, ne sam o verbalne. Naša pre­ nova naj ne bi bila prenova sam o navzven — podeljevanje nagrad, zahteve po d o sto jn ih honorarjih, vključevanje v družbenopolitične stru ktu re in kar je podobnih stvari in ki navsezadnje niti ne po tre­ bujejo te m e ljite jše prenove, prenova bi se m orala izvršiti predvsem navznoter, p riti bi m oralo predvsem do prenove duhovnega de­ lovanja naše organizacije. (Ne vem, kako naj rečem drugače temu o čem er govorim . Družbena zavest bi m ogoče bilo prim ernejše, a mi pove prem alo, naj torej ostane „duhovno de lo vanje11.) Prepričan sem, da si igralec svoj položaj v družbi lahko utrdi sam o s svojo

e tičn o m očjo. Torej ni naključje, da je Savez udruženja dram skih um etnika Jugoslavije sprejel svoj „K odeks pro fe sio nalne e tik e 11. To priča o zavesti, da je treba najprej poskrbeti za svojo neopore­ čnost, sam o tako si je nam reč m ogoče zag otoviti spoštovanje in ugled v družbi. Upam, da ne pretiravam , če si upam trd iti, da je eden drobnih ko­ rakov proti etičn o m očnem u združenju igralcev ozirom a g le d a li­ ških delavcev nasploh tu d i Dan slovenskega igralca, ki naj bi bil odslej vsakega 30. oktobra. Tako bom o vsaj pokukali skozi vrata nekega festivala. Saj vemo, kako je bilo doslej: Im amo m nogo ra­ znih srečanj, festiva lov pa sim pozijev, kongresov, na njih igralce ocenjujejo, razpravljajo o njih, celo nagrajujejo, am pak igralcev na vseh teh srečanjih, sim pozijih, fe stiva lih N I . Še po nagrade ve­ činom a ne pridejo. Igralčev čas je zelo ..gospodarno11 odm erjen: ne prepozno in ne prezgodaj pride na kraj gledališkega dogodka, kjer bo na stopil v te ­ km ovalni ali sprem ljevalni predstavi, opravi svoje delo, se pravi odigra vlogo, se zelo redko pozdravi s svojim i p o klicn im i tovariši, ker ti so drugod na gostovanju: ko že ne m orejo im eti predstave dom a, jo lahko igrajo v enem od številnih slovenskih podeželskih odrov. Po predstavi h itro domov, naslednji dan vaja ne sme od pa sti. Jutro, ki posije na svečano okrašeno m esto, kjer je fe s ti­ val, igralcev ne najde. Pogovarjajo se, analizirajo, ocenjujejo, raz­ pravljajo b r e z igralcev. Danes se nas je zbralo nekaj več kot sto igralcev, am pak danes je nedelja. Kako pa bo takrat, ko bo 30. oktober med tednom ? Bodo ta kra t v gled ališki pisarni p rista li na dela prost dan? To vprašanje se mi zdi zelo pom em bno. A li bo igralec za vedno ostal sam o izvaja­ lec vloge, ali pa bo imel m ožnost, da bo razvijal tu d i na m edseboj­ nih srečanjih svojo osebnost, da se bo iz izvajalca vloge sprem enil v njenega ustvarjalca? Kdo pa bo utrdil vlogo gledališča v družbi, če ne široke, zanim ive osebnosti. K lavstrom aničnim zapečkarjem to prav gotovo ne bo uspelo. Človekova osebnost se razvija in razrašča v širino tudi s s tik i, s srečanji s svojim i stanovskim i ko­ legi iz drugih krajev, m est, dežel. Žal pa je d e sta b iliza cijski trend ju go slova nske stab iliza cije, ki nas je spravil na rob p o litičn e g a in gospodarskega prepada, zatrl tud i nekdanja živahna srečevanja ne le slovenskih, am pak tudi jugoslovanskih in svetovnih gledališč. N ajm lajši se n iti ne spo m nijo več tis tih pravih izm enjav gledališč. Ko so go stovanja tra ja la po več dni. Ko je bil igralec kdaj tu d i prost in si je lahko ogledal predstave v m estu gostiteljev. Pa druženje z ig ralci. Resni pogovori, razprave, ali pa prijazno prijate lje vanje ob čaši vina. Vsega tega danes ni več. Med gledališkimi delavci je za­ vladala nekakšna od tujite v. Ne poznamo se več. Ne osebno ne delovno. In tako smo prikrajša ni za um etniške pobude drugih gled aliških oko lij. S tem se sirom aši tudi naša lastna um etniška širina, pa tudi um etniška moč. Tako smo ujeti v nekakšen krog m edsebojne soo dvisnosti družbe in teatra. Propadla družba ne more več po dp irati gledališča, osirom ašeno gled ališče pa nim a več prave m oči, da bi s svojo izpovedno m očjo vplivalo na duhovno podobo družbe, ker se mora tudi gled ališče predvsem ote pati s fin a n čn im i in o rg an izacijskim i zadregam i. G ledališče je podobno školjki, ki je nekakšen č is tiln i filte r. Dokler je m orje čisto, je školjka zdrava in nudi človeku slasten užitek. V onesnaženem m orju pa se školjka zastrupi, človek, ki jo zaužije, zboli, bruha.


Dan ig ra lc a BS â&#x20AC;&#x2122;88


Kar ponuja se, da bi govoril tudi o tem, kako je gledališče nekakšen reagent, lakm usov papir, ki kaže izkrivlja nja družbe, že m nogo pred tem , ko se jih ljudje zavemo. Kaj ne dokazujejo tega vse tis te krize, ki so se pojavile v gledališču že takrat, ko sm o še komaj s lu tili, da se bodo podobne stvari dogajale v družbi? Ko sem gledal te le vi­ zijske prenose 17. seje Cekaja, si nisem mogel odgnati spom inov na sestanke v Drami ob njeni veliki krizi 1969. leta. Ze res, da so bili naši sestanki na zunaj bolj og njeviti, ker ig ralci nism o p o litik i in svojih stra s ti ne znam o spretno p rik riti, a v bistvu je šlo za isto: katera stru ja bo uveljavila svojo moč. Svojo voljo. In vse se je iz­ teklo zelo podobno — v nekakšnem navideznem pobotanju. U ničujoče posledice naših nesoglasij pa so se še dolgo poznale in če sem odkrit, m islim , da se brazgotine še danes poznajo in na različne načine zavirajo, da bi se delo neobrem enjeno razm ahnilo. In kakor danes ne vemo, pa naj p o litik i govorijo kar hočejo, ali bo in kdo bo čez noč uredil razmere na Kosovu, kako bo M iloševič za­ go tovil tis tim , ki so šli zanj na m itinge, ker enostavno ne m orejo več živeti, vsej osnovne življenjske pogoje, in tudi ne vemo, ali se bodo naši fu n kcio n a rji, ki se jim ni treba več bati, da bi jih kdo o d p o kli­ cal in ne potrebujejo več take podpore ljudstva, kakršno so do bili pred 17. sejo, dokončno sprli z Bavčarjevim odborom , ne vemo tudi kaj se bo zgo dilo sedaj, po pravnom očnosti sodbe vojaškega so­ dišča, ne vemo ali bodo upoštevali p rip o ro čilo Sveta za varstvo č lo ­ vekovih pravic, da naj se zadrži izvršitev sodbe, kar bi Slovence odvrnilo od državljanske neposlušnosti, vendar še ne vemo, če štirje ob sojeni le ne bodo m orali v zapor, dokler se ne bo kdo ve kdaj razjasnila spornost skrivnostnega dokum enta in do kle r ne bodo (zgodovinarji?) razjasnili p o litičn e g a ozadja procesa...* podobno tudi v Drami po krizi 1969. dolgo nism o vedeli, kaj bo, še vedno pa nism o rešili najb olj bolečih vprašanj, ki so p ripe lja la v krizo. Na prim er vprašanje zasedanja igralcev. Ni še rešeno. Še vedno nekateri igrajo k a r naprej, m edtem ko drugi zaman čakajo vlog. A kako to rešiti? Že večkrat se je izkazalo, da so igre, ki so bile uvrščene v repertoar sam o za to, da bi rešile zasedbene zadrege, ponavadi stiske igralk, propadle. Igro je treba uprizarjati samo zaradi um etniških principov. Um etnost za zahteve sin d ika ta nima posluha. Od krize naprej im am o nenehne težave z vodstvenim i delavci. Ni jih lahko p rid o b iti, ko pa jih pridobim o, se izkaže, da nam ne odgovarjajo. Nim am o rešenih vprašanj repertoarja, nism o še ra zčistili, ali eksperim ent sodi tu d i na veliki oder ali ga sm em o trp e ti sam o na malem odru. Predvsem pa še nism o razvozljali osnovnega vprašanja nam reč — kaj sploh pomeni Slovensko narodno gledališče v družbi — ali je to nekakšna reprezentativna republiška ustanova, ponos naroda, ki ima zaradi tega tu d i nekaj več pravic, ali je to pač sam o gled ališče med gled ališči. Skratka, vrsta takih in podobnih nerešenih vprašanj, um etniških in org a n i­ zacijskih , povzroča od časa do časa krizna stanja, ki sicer niso tako usodna, kot je bila tis ta leta 1969, pa vendar se zaradi njih brez haska tro ši energija, delo trpi in ustvarjalno vzdušje ni takšno, ka­ kršnega je že S tanislavski potreboval, ker je strem el k pravi g led ališki um etnosti. (Stanislavski: Etika). * Upoštevati je treba, da sem to pisal med 25. in 27. oktobrom 1988 in je zaradi tega m arsikaj že zastaralo, m orda m arsikaj med t i­ skom že razjasnilo.

G otovo bi bilo krivično trd iti, da so bili in so tega krivi sam o igralci. Muhavi, o b ču tljivi, nepredvidljivi ig ralci. Svoj Veliki delež je pri krizah gled ališča im ela tud i družba. In ga še ima. S tem, ko z razli­ čnim i re striktivn im i reso lu cija m i, predpisi, zam otanim i načini f i­ nanciranja, neurejeno zakonodajo bolj ovira kot vzpodbuja ustvar­ ja ln o st. N ajhujša cokla pa je, vsaj po m ojem videnju gledališča, tis ta splošna, um iljena enakost, ki je posebnost id eo log ije našega sam oupravnega sistem a. Je pa sam o m ehanično prenašanje neke teo re tične teze o enakosti v življenje. M ehanika pa seveda ni življe­ njska. Ta enakost se ne izraža sam o v fin a n čn i uravnilovki, am pak predvsem v enačenju um etniških dejavnosti z obratovanjem tova r­ niške hale, ki ga prav nič ne podcenjujem , postane pa absurden, ko ga m ehanično preneseš na oder, med igralce, v baletno skupino, filharm onični orkester. Vsako delo pač zahteva svoj poseben način, um etniško še prav posebej in po mojem nim a nič skupnega s socializm om , če zaradi enakosti pred zakonom pristrižem o peruti ustva rjalni spro ščen osti. Podobno, kot splošna pravica do dela še ne pom eni, da so vsi v gled ališču tudi um etniki. Celo vsi ig ralci to niso. Neposluh za svojskost um etniškega ustvarjanja prebuja v g led ališki družini različne sin dika lo idn e pojave, vztrajanje pri s in ­ d ik a lis tič n ih „p ra vica h “ . G ledališče se sprem eni v „firm o “ z ura dn i­ ško odrejenim dnevnim redom. Teater se pobirokrati. Z eno besedo. Spom injam se pripovedovanj o tem, kako je v času „evro pe izacije“ slovenskega g led ališča vodil vaje Bojan Stupica. Že zju tra j se je z ig ralci zatekel v o šta rijo kadar delo ni steklo, kadar so bili „p ra zn i“ , niso pa pogledali na uro in so delali do onem oglosti, kadar se je „prižgala božja iskra." Danes to seveda ni več mogoče, najbrž je le m alo preveč „b o h e m sko “ . Nekaj več posluha za norost vročičnega u stvarjanja pa bi le želel videti tudi pri sodobnem vslužbenem igralcu. To govorim , ker me je spodbudila m isel prof. dr. A ntona T rstenjaka v P s i h o l o g i j i u s t v a r j a n j a , da je nam reč sodobni igralec „družbeno ko n fo rm ira n “ . Tako sem se šele sedaj d o ta kn il tem e, ki sem jo napovedal v naslovu: ..Variacije na Trstenjakovo tem o", čeprav so bile m isli, ki sem jih doslej razpredal že ..variacije na T rstenjakovo terno". Tudi to me ne m oti, da v glasbi zaigrajo tem o na začetku, jaz pa jo bom c itira l šele nekje na sredini. Naj bo še enkrat po sodobni navadi nekaj narobe. Za variiranje T rstenjakove tem e sem se od lo čil najprej zaradi tega, ker mi misel pom eni zgoščeno, a tem eljno resnico o sm islu igralca, o njegovem današnjem pomenu in o njegovem položaju v družbi pa o odnosu družba — igralec, če ga hočem o razum eti z vid ika um etniške ustva rjalnosti. Drugi razlog za m ojo o d lo čitev pa je zadrega, ki sem jo začu til, ko sem pristal, da bom tu govoril na tem o „lg ra le c — d ru žba11. In to pred igralci. Tako mi je, kot bi nekom u, ki so ga vsega opečenega po tegn ili s pogorišča, predaval o bolečinah, ki jih povzročajo opekline. Kdo od igralcev se ni že nekajkrat opekel ob odnosu družba — igralec? In zdaj naj govorim o nečem, kar vas večina, ki ste se zbrali tu v Kazinski dvorani, prekleto zares čuti na svoji koži.


D an ig ra lc a BS â&#x20AC;&#x2122;88


Ko človek dobi nalogo, da naj govori o odnosu družba — igralec, najprej po m isli na m aterialni položaj slovenskega igralca. Meni pa se obrne želodec, ko pom islim , da bi m oral spet g o voriti o vsej bedi, o kateri govorim o že... jaz naprim er kakšnih petindvajset let, odkar sem postal sin d ika ln i fu n kcio n a r v Drami, nekateri celo dalj, drugi manj, vsi pa brez uspeha. Sprem enilo se ni nič. Vsaj na boljše ne. ki ga je v im enu skup no sti Pred kratkim sem bral O p o z o r i l o , slovenskih g led ališč podpisal Franček Drofenik. D rofenik je povedal vse o „perečem , neenakopravnem , kritičn em položaju" slovenske kulture, o ..stagnaciji razvoja, vloge in položaja" kulture in gledališča, o ..zastarelih, nesodobnih odrsko teh ničn ih po go jih ", o ..zmanjševanju go stovan j", o tem, da je ..onemogočeno tesnejše povezovanje, glo b lje spoznavanje u stva rjalnosti med narodi in n a ro d n o stm i" o zm anjševanju m ednarodnega sodelovanja, ki „la h ko pelje v popolno izo lira no st slovenske gledališke u stva rja l­ n o sti", posebej pa še opozarja na „om ejevanje sam oupravljanja in delegatskega od lo čanja", na skorajda popolno odsotnost temeljnih elem entov m otivacije, stim u la cije , nagrajevanja po delu in rezu lta­ tih dela, na „pereče zaostajanje osebnih dohodkov". V četrtek sem znova bral v Ljubljanskem dnevniku, da je „K u ltu ra znova na repu", ker „do ho dki v ku ltu ri že znova krepko zao staja jo za go spodar­ stvom .", tako, da J m a jo izgubarji v gospodarstvu boljše osebne dohodke kot pa delavci v kulturi... izkazovanje izgub je v go spodar­ stvu norm alno. K ultura si tega ni sm ela in ni hotela p rivo ščiti." Podobne stvari poslušam o že desetletja. Še to lik o bridkejše pa so te besede danes, ko so cene pri nas na ravni visoko razvitih ka­ p ita lis tič n ih dežel zapada, plače, ki jim sicer pravim o osebni dohodki, pa na ravni izkoriščanih v ko lon ialnih deželah. Grozljive so razmere v šolstvu, razmere v zdravstvu pa že m ejijo na genocid: pri visokih p a rticip a cija h in nizkih na do m estilih za bolniški stalež posam ezniki zanem arjajo skrb za svoje zdravje, zdravniških s to rite v je vedno manj, v bo ln išnicah o sta ja jo postelje prazne, ne zaradi cvetočega zdravja prebivalstva, ampak, ker si ljudje ne m o­ rejo več kar ta ko privo ščiti zdravljenja. Grozo vzbuja p o ro čilo o zdravstvenem stan ju lju b lja n skih srednješolcev v Delu (20. 10.) kjer beremo, „da se je število diha lnih obolenj med lju b lja n skim i sre­ dn je šolci od leta 1970 povečalo za 300 odstotkov... da ima 20 % srednješolcev zvišan krvni pritisk, da ima psihosom atske težave kar tre tin a srednješolcev... sam om orov je čedalje več... čedalje več je m ladih sla dko rnih bolnikov pa otrok z a lerg ijo in boleznim i presnove. Kar zadeva nalezljive črevesne bolezni, sm o na podobni s to p n ji kot nerazvita A frika..." Kaj naj še rečem po vsem tem? Tu me m ine vse veselje do dru­ žbene angažiranosti, do sin dika ln eg a aktivizm a. Vse, kar bi še s to ­ ril, je to, da bi takšn i družbi z odra, ker od drugod ne morem, pljun il v obraz ves svoj prezir, ves bes. Toda kako, ko pa sem sam član te družbe. Res je, da sem na neštetih sestankih z vsemi številnim i dobrim i ljudm i, naj so bili ig ralci, pesniki, delavci, inženirji, ali celo p o litik i, govoril, opozarjal, ro til, dokazoval... seveda brez uspeha. Vendar sem, kakorkoli že je in čeprav sem igralec, le član te družbe. Če ne bi verjel, da nas (mene) lahko reši sam o um etnost, tudi naša odrska s krikom in zam ahom roke, bi me popadel črn obup. Rešuje me to, ker si včasih um išljam , da mi je skupaj z m ojim i kolegi kdaj le nekako uspelo pokazati spačeno podobo našega spačenega

časa. Vsaj m ajhno maščevanje, če že pom aga nič. Pa to zmore sodobni igralec? To se sprašujem , ko berem ..Trstenjakovo tem o". Tema variacij: „Že Max R einhardt opozarja na ob ratno razmerje med socialn im konform izm om in m ožnostjo um etniškega ustvarjanja. Kako naj na prim er človek vsakdanjega m eščanskega kova in življenja resnično um e tn iško podoživi in ustvari na odru ponorelega Kralja Leara? In zopet obratna težava je: kako naj človek kot utelešen „bon viva nt" m eščanske družbe ..eksaktično p ristn o do živi" in ustvari na odru lik zatiranega zastopnika delavskega razreda iz rudarskih revirjev? Svoj čas, ko so ig ralci hodili kot poklicni ig ralci iz kraja v kraj in celo iz dežele v deželo, ko se torej niso n iti m ogli n iti hoteli dru žiti s tedaj živečo družbo, ne s to ne z drugo družbeno plastjo , ko so bili ,bohem i’ z vsak dan se m enjajočo fizio g n o m ijo in načinom življe­ nja, so se nedvom no laže razvile izrazitejše um etniške o sebnosti, in so bile prav zato neprim erno prožnejše in dovzetnejše za različne vloge, kot velja to za današnjega konform iranega igralca. To današnjim igralcem m anjka, po tem se jim toži." Tako berem o v T rstenjakovi knjigi. In malce seveda zaboli u g o to ­ vitev o nedovzetnosti sodobnega igralca, ki se je p rilag od il družbi, si na ta način p rido bil nekakšne socialne pravice, naj bodo kakršne že, ima jih in današnji igralec ni več izvrženec družbe. Po svetu je deležen celo visokega položaja, lahko se prebije na sam vrh države, kot se je naš kolega Reagan; v A n g liji se ne u stra šijo niti tega, da jih sprejm ejo med plem enitaše, da ne govorim o o neizm ernih hono­ rarjih. Pri nas pa je član sin dika ta, je sam oupravljalec, lahko pride celo v Ceka ali predsedstvo S o cia lističn e zveze. Vendar v višjih forum ih ne zdrži dolgo, ker mu vaje in predstave ne dajo. Prej ali slej se izkaže, da igralec težko zmore še kaj poleg gledališča. T i­ ste silne igralske m oči, kakršno je im el, kot pripoveduje legenda, Edward Alleyn, ki je p riklica l sam ega pravega hudiča na oder, pa nim a več. Alleyn je igral naslovno vlogo v M arlowovem Faustu. V sceni, ko Faust kliče peklenske sile, je nastopilo, ne vem, recim o šest igralcev, ki so predstavljali hudiče. Na neki predstavi je bil Alleyn posebno sugestiven in na lepem je bilo na odru sedem hudičev. Sedmi je na koncu prizora izginil. Ugotovili so, da je bil to sam ta pravi peklenšček. Alleyn se je tako zgrozil nad svojo ig ra l­ sko m očjo, da je po tem gled ališče zapustil in se zapil. To je pač legenda. Res pa je, da sm o v našem današnjem racion alističnem , s tru k tu ra lis tič n e m teatru vedno v zadregi, kadar im am o o p raviti z m ističn im prizorom . N aprim er s prizorom , kjer n a sto p ijo čarovnice v M acbethu. A li duh Ham letovega očeta. Celo Cankarjeve m išnice v Kralju na Betajnovi ne znam o ig rati brez razum arskih zavor, čeprav je okrog nas vse že kar obsedeno od parapsihologije, radiestezije, teo fo zije in vseh drugih ob lik m ejnih znanosti. Prizore, ki so m ističn e narave, režiserji najraje porinejo za kulise, da jih gledalci ne m orejo videti. Tako si gledalčeva d o m iš ljija ustvari prizor po svojem okusu. Podobnih težav pa niso im eli nekdanji izobčeni ig ralci, ki so veljali za nekaj izprijenega. Pred njim i so gospodinje skrivale perilo, ki se je su šilo na dvorišču. Pozaprle so kure, kadar se je voz z glum ači bližal vasi. Igralci, ki jih družba n iti v grobu ni trpela v svoji bližin i, so im eli več m oči, saj so m orali z onega drugega brega, kam or so bili pregnani, vp iti nazaj čez vodo in kazati Osle družbi.


Ko pa se je igralec lahko vk lju č il v družbo, ko ga je družba sprejela za svojega soseda, se ji je m oral p rila g o d iti, pozabiti je m oral na svojo svobodo, m oral se je pom ešča niti in spre je ti nase tudi vse konvencije družbe, kon ven cion alnost pa kajpada ni p rija te ljic a pravega gledališča. Tega so se zavedali in se še zavedajo tis ti, ki se združujejo v a lte rna tivne skupine raznih revnih in o ff-o ff gledališč, ki po skuša jo pobegniti oklepu konform izm a in konvencionalnosti tako, da se združujejo v skupine, ki so pripravljene živeti sam o za um etnost in se odpovedujejo socialn im ugodjem , recim o G rotow ski in njegovi ig ralci svetniki. Vendar take skupine v našem času ne živijo dolgo. Kmalu razpadejo. Najbrž se ni več m ogoče do konca žrtvovati. Naš Pino M lakar je hotel v Piranu usta noviti baletno skupino, ki bi delovala na p rincip ih odpovedovanja p o tro ­ šništvu. Žal mu ni uspelo. M ogoče zaradi tega, ker sm o Slovenci na neki način še g lob lje v skobcu ko n fo rm ičn o sti. Dr. T rste nja k je m isel razvil o konform iranem igralcu razvil po delu V iliersa: „F o n ctio n sacree de l’a c te u r“ , ki je obravnaval igralce velikega sveta v velikih m estih. (Rosseli, Sara Bernhardt, Eleonora Duse) ki so bili ..utelešeni ,bon v iv a n ti’ m e š č a n s k e d r u ž b e " , družba slovenskega ig ralca pa je b iti še bolj konform en, še bolj konvencio­ nalen. Poleg tega Slovenci nim am o tra d ic ije bohem skih p o tujo čih kom edijantov, naše g led ališče so rojevali n a rod obu dite ljski prosvetarji, m alom eščanski navdušenci, ki so se od liko vali z vsem o­ gočim , le s svobodnjaškim , sproščenim odnosom do sveta ne. Če se mi „to ž i“ — v jeziku dr. T rste nja ka — po »izrazitejši u m e tn i­ ški prožnosti in dovzetno sti", ki so jo im eli nekdanji „b o h e m i“ s tem ne m islim , da bi se m oral igralec vrn iti v so cia ln o nesig urno st ali

celo bedo, ne m islim , da bi se m oral iz stanovanja v hiši vrn iti nazaj v voz boginje Talije. Seveda so ljudje, ki še m islijo , da m orajo um e tn iki živeti v m izeriji, če hočejo da v njih zagori ustvarjalna iskra. Nekaj takšnega m išljen ja je pač tudi v ..Trstenjakovi tem i". Če m isel o ..umetniku v bedi" razumevamo dobesedno, je to dokaj zastarelo rom a ntičn o gledanje. Končno si tudi igralec zasluži svojo m aterialn o nagrado in nihče ne more oporekati, da m ora igralec pač tu d i spodobno živeti. O sebni dohodki, kakršne dobivam o v naših g le d a liščih , ne d o voljujejo dovoljšne ravni življenjskih pogojev. Takšne, ki bi om ogočala, da bi se predali sam o svoji um e tn osti, brez skrbi za kruh in obleko. Igralci potre bu jejo nekoliko več sredstev za svoje življenjske potrebe, preden začnejo bogateti, kot ljudje, ki se ne ukvarjajo z um e tn ostjo . Igralec na prim er brez nakupovanja knjig ne more o p ravljati svojega poklica. To je ug otavljal pred mano že Josip Vidm ar. Upoštevanja vredno je navsezadnje tu d i to, da igralce njihovo delo bolj obrem enjuje, da po tre bu jejo več duševne zbranosti, več usm erjenosti v svoje delo, kot je običa jno . To jih odvrača od vsakdanjih opravil. Psihološki p ritis k i so pri igralčevem delu precej m očni. K tem u še nereden delavnik. Večerje so pozne. Ker pod vtisom predstave ne moreš kar v po ste ljo pa zaspati, se ig ralci pogosto p re pu stijo ponočevanju. D eljeno delo je povsod posebej plačano, le v g le d a liščih ne. Na prim er. Posebnosti igralskega po klica tu d i pri plačevanju igralčevega dela nihče ne upošteva. Pri nas. Zato ig ralci iščejo postranske zaslužke pri film u , tele viziji, radiu. Tudi tam je na poseben način okraden. Že s honorarji, ki so pod ravnijo p lačila za nepom em bne o b rtn iške usluge. V naši državi niso upoštevane izvajalske pravice. Igralec se proda na m ilost in nem ilost produ­ centu, ki lahko njegovo delo izkorišča po m ili volji. Pri tem igralcu niti njegov ceh ne more pom agati iz mezdnih odnosov. Celo tega ne more doseči, da bi producenti honorarje izplačevali v roku. Mo­ goče izjem om a. Zase m oram reči, da se čutim na različne načine okradenega. Igralci im ajo družine. N ekateri več otrok. D o stikrat je treba prijeti za delo, ki se ne sklada z um e tn iškim i pogledi in nameni igralca. Sem sodi snem anje različnih reklam nih „s p o to v “ . Zaslužek je res la hkč pridobljen, neizm erno laže kot z um e tn iškim delom . Tudi v iš i­ na p la čila je neizm erno višja. Tudi to je dokaz podcenjevanja umetni­ škega dela. N aročnik kratkom alo kupi za m ajhen denar igralca, ki v naročnikovo ko rist proda svoj obraz, svoje ime, pri čem er trpi tudi igralčev m oralni lik. Ljudje nim ajo do sti posluha za igralčeve denarne težave, zelo pa so o b č u tljiv i za njegovo nravno obnaša­ nje. Ko vid ijo ig ralca v reklam nem „s p o tu “ se veliko bolj zgražajo, kot ta kra t, ko spoznajo njegovo nizko življen jsko raven. Tudi oko lje gradi človeka. Podobo g led ališča o b liku je tudi družba. G led ališčniki poznam o parafrazo znanega reka: „Družba ima takšn o gledališče, kakršnega si zasluži". Zato ni nič čudnega, da sm o se sredi družbe v kakršni živim o, odkar sm o izsto p ili iz popotnega voza, tu d i ig ralci izrodili. Izkrivili. „K o n fo rm ira li“ . Ne­ kdanjem u svobodnem u igralcu je zm anjkalo širine, sproščenosti. Večni strah, da bi ne živeli v dovolj udobnih so cia ln ih razmerah, je o to p il našo dovzetnost za um etnost. Razbohotila se je bolestna nuja po zapiranju vase. K lavstrom anjija. Postali smo zapečkarji, ki zaprti v svoje ansam ble živijo v večnem strahu pred vsem, kar je novo, pred m ladim i, pred ljudm i iz drugih o ko lij. Varne se počutim o


D an ig ra lc a BS â&#x20AC;&#x2122;88


sam o v udobju zaplankanih vrtičkov. Od tam , kam or nas je vrglo, se ne prem aknem o več. Redki ig ralci so pripravljeni o d iti vsaj za nekaj časa v drugo gledališče in pre izku siti svojo um e tn ost ob drugih igralcih. Še redkejši so tis ti, ki bi se o d lo čili za svoboden način dela, ki ni vezan na sta ln o gledališče. Moram pa seveda priznati, da je postal položaj sam o sto jn ih um etnikov, ki jim med sabo pravim o „s v o b o d n ja k i“ , že sam o m orilski. Nizki honorarji. Predvsem pa naš strah pred g o sti. V vseh g le d a liščih se sam o up ravljalci besno bo rijo proti gostom . Vseeno, če g o stu jo či ig ralci v resnici pom enijo poživitev gledališča. Celo proti gostovanjem upokojenih igralcev se v gle d a liščih upiram o. N ikogar ne zanim a, da starejši igralec, ki nosi na svojem hrbtu zgodovino gled ališča, ki je živa vez s pre­ teklim i rodovi, ni sam o žlahtna, zmedena um etnost, am pak pomeni zasedanje sta re jših igralcev tu d i skrb za ku ltu rn o dediščino. Starejši igralec je pač nekakšna živa kultu rna dediščina. To nas ne zanim a. Nas zanim a, koliko denarja bom o p rih ra n ili, če bodo igrali sam o „de lo redno zd ru žu jo či" ig ralci, ki ita k ne igrajo dovolj, čeprav jim ustava zag otavlja „pra vico do d e la “ . A ustava ne m ore zag oto­ v iti nikom ur, da bo um e tn iško močen, da bo zmožen začarati gledalce. Seveda je po svoje razum ljiva skrb za prihranjevanje sredstev. Ko pa zaradi prihranjevanja začne trp e ti um etnost, postane ta skrb, ki je posle dica odnosa družbe do gledališča, škodljiva. Ne sam o zaradi tega, ker zaprti ansam bli brez gostov um e tn iško niso tako živi in zanim ivi, am pak tu d i zaradi vrste drugih stvari. Tako je skrb za denar prispevala svoje tu d i k težavam, ki jih im ajo gle d a lišča z v o d iln im i delavci. Jasno je, da lahko uspešno vodi g led ališče predvsem tak človek, ki je v njem in z njim živel. Toda v g le d a liščih nism o im eli posluha za to, da bi ob izkušenih dra m aturg ih uvajali mlade. M alo zaradi denarja, m alo zaradi našega kroničnega om alovaževanja ..intelektualnih" delavcev. Tako nim am o ljudi, ki bi rasli in zrasli recim o ob GrCinu, F ilipiču , Štihu. Veliko m ladih dram aturgov, ki so bili nadarjeni in so imeli veselje do dela v gled ališču, sm o izgubili zaradi svoje zaplankane ozkosti. Prišli so, polni nad, a km alu so od šli z m učnim spoznan­ jem , kako m alenkostni so g led ališki ljudje. Brook je nekoč rekel, da je igralec človek, čig ar značaj je nerazum ljivo revolucionaren in konzervativen hkrati. M ogoče je tu nekje skrit odgovor na vprašanje, zakaj so ig ralci ta ko polni m anjvrednostnih o b ču tij, kadar se bi bilo treba lo titi kakšnega pedagoškega, literarnega, ozirom a ka­ kršnegakoli in te le ktu aln eg a dela. Kot da se ne spodobi igralcu m is liti, go voriti. N ekakšno lum pe npro le ta rsko skrom nost so v preteklem gledališču dobesedno vsad ili v gene. Igralec naj ne razm išlja, naj ne govori, m olče naj začu ti tis to , kar mu drugi vcep lja jo v glavo. Tako še danes ig ra lci zam erijo svojim kolegom , ki se lo tijo pedagogije ali režije ali kakšne po zapečkarskem m i­ šljenju pream biciozne dejavnosti. Razum ljivo je, da igralec, ki se vsidra v nek ansam bel in se ne pu sti več prem akniti, um etniško usahne. In s titu c ije po stane jo trdnjave uradniških igralcev, ki se bodejo za nepom em bne „p ra v ic e “ , vnašajo nezadovoljstvo med. kolege in ovirajo tis te nadarjene, tiste , ki jim je vod ilo njihovega dela strem ljenje k um etnosti. To so borci za uravnilovko. Kadar že ne m orejo drugega kot priznati, da so med ig ralci vendarle razlike, potem u te m e ljuje jo svojo idejo uravnilovke, češ, saj priznam o, da so med nami razlike, toda če se prim erjam o z Lawrence O livierom , sm o proti njemu vsi luleki. Seveda se je treba spo pa da ti z

um e tn iškim i vodji. Toda zaradi um etniških, načelnih stvari. Pri nas pa rušim o um etniške vodje prevečkrat zaradi osebnih nagibov, zaradi uveljavitve svojih koristi, ne ko risti gledališča. O čitam o jim tis te splošne sam oupravne grehe, ki jih lahko očita m o vsakom ur — ne in fo rm ira n o st kolektiva, sam ovoljo, fin a n čn o n e d iscip lin o in podobno. Sami pa sm o svojo ne d o ta kljivo st zab eton irali v s ta tu te in zakone o delovnih razm erjih. Z načiln a je anekdota iz časov sprejem anja s ta tu ta v nekem gledališču. Igralci so zahtevali, da naj bodo tudi ig ralci „v o d iln i“ delavci, kot so ravnatelji, um etniški vodje in režiserji. Ko pa so spoznali, da bi bili kot „v o d iln i“ delavci podvrženi reelekciji, so raje o sta li navadni delavci. Mar ne bi bili ig ralci, ki bi bili „v o d iln i“ delavci v gledališču, m nogo bolj podobni nekdanjim m agičnim igralcem , ki so zm ogli p rik lic a ti hudiča na oder, kot sm o mi, konform ni, zaščiteni ig ralci, ki nism o podvrženi reelekciji? Resnično gledališče, um e tn iško g led ališče je tveganje. Mi pa nism o več pripravljeni tvegati, ker bi s tveganjem lahko izgubili svoje m alom eščansko udobje. Igralec ni sam sebi namen. Igralec je povezan. Najprej z g le d a li­ ščem. S tanislavski pravi, da je igralec „zaradi bistva um e tn osti, ki ji služi, član velike in zapletene celote: igralske skupine, gledališča... Igralčevo ime je n e lo čljivo povezano z im enom teatra, ki mu je zavezan. Poleg svojega im ena nosi igralec še ime gledališča... In če igralec zagreši kaj nizkotnega... pade senca tu d i na njegov ansam bel, na njegov teater.“ Stanislavski zaključi svoje ugotovitve z opom inom igralcem , da se m orajo tu d i zunaj te a tra obnašati d o sto jn o in da m orajo o h ran jati dobro ime svojega gled ališča ne sam o na odrskih deskah, am pak tud i v zasebnem življenju. Toda z ug otovitvijo, da m ora igralec z lepim obnašanjem skrbe ti za dobro ime gledališča, S tanislavski ni dokončal m isli o veliki e tiki g le d a li­ šča. Ta sega dlje in globlje. G ledališče je tesno povezano z družbo, v kateri živi. Z gledališčem vred pa tu d i igralec. Do družbe ima do lžn osti. Prva od do lžn osti je družbi kljubo vati. „D ržati družbi z rca lo " s Shakespearovim i besedam i. Z eno besedo: igralčeva odgovornost družbi je odgovornost dvornega norca. Še ta c ita t iz T rstenjaka: „Z la sti igralec nikoli ne pripada sam em u sebi. Nenehno je v sta n ju lastnega darovanja občinstvu, dejavnosti, ki je posve­ čena drugim , in ne sebi, ki živi v drugih osebah in ki je tudi nam enjena d ru g im ." Podobne stvari beremo tud i v že omenjenem kodeksu pro fe sio nalne etike članova SUDUJ." S svojim ose­ bnim kultu rnim dejanjem dram ski um etniki o d lo čiln o vplivajo na družbeno življenje svoje dežele." Zato pravi 12. člen, da ..Dramski um etnik ne sme svoje pro fe sio nalne dejavnosti izko riščati v namene, ki so v nasprotju z do stoja nstvom , um etniško resn ostjo in o d go vorno stjo do ja vn o sti." Kar sem govoril, ni vse zlato in ni vse č is ta resnica. Je predvsem razm išljanje, zelo osebno in zelo pod vtisom dogodkov, ki so me kakorkoli pretresli, naj so se do ga jali znotraj ali zunaj gledališča. Naj torej ta moj zapis služi kakšnem u poznejšem u raziskovalcu so cio lo g ije g led ališča pri p o rtre tira n ju ig ralca — sam oupravljalca. Nekaj pa drži. Kot kam enkost. Ko sem na začetku govoril, da bomo m orali pre rod iti svojo družbeno zavest, sem m islil, da jo bomo m orali pre rod iti v tem sm islu, da bom o vedno in v vseh o ko liščina h p o sta vlja li um etniški p rincip pred in nad vse druge. U m etniška moč je edini argum ent, ki ga im am proti družbi in edino um etniške moči družba ne more izn ičiti.


POROČILO O KOVEM SREČANJU Deset d n i gledališke evforije oziroma 23. Borštnikovega sre­ čanja je pred svojim velikim fin a lo m — p o d e litvijo p rizn a n j našim gledališkim ustvarjalcem. Ves čas p rip ra v na ta naš fe stiva l smo se največ ukva rja li z vprašanjem kako kvantiteto prireditev dosledno izpeljati na čim b o lj kakovostni ravni. Pom oč je v p rv i vrsti prišla od obeh selektorjev, k i sta v glavni in sprem ljevalni program Boršt­ nikovega srečanja pripeljala vrhunske dosežke naših gledališč v p re te kli sezoni. V tekmovalnem sporedu, k i ga je izbrat gledališki k ritik Fran­ ce Vurnik, so se predstavili D ram a SNG M aribor, SLG Celje, Dram a SNG L ju bljana , M G L L ju b lja n a EG GLEJ, A G R ET L ju b ­ ljana, P D G Nova Gorica in SSG Trst. Spremljevalni program ni zahteval nič m anj organizacijskega napora k o t tekmovalni. Naša pozornost je bila namenjena tudi najboljšemu, kar lahko v tem trenutku po n u d i slovensko gledališko ljubiteljstvo, k i je predstavilo svoje dosežke na lutkovnem in gledališkem področ­ ju , oboje pa še podkrepilo s strokovnim delom. N a podlagi dolgoletnega prijateljskega sodelovanja z gleda­ lišči iz Gradca in Gottwaldowa smo lahko na festivalu videli tu d i kanček njihovega ustvarjanja v današnjem gledališkem trenutku. Poleg tradicionalnega Malega Borštnikovega srečanja, k i seje uspešno odvijalo na p odro čju občine Slovenska Bistrica, smo obiskali z gledališkim i predstavami mnoge druge kraje na p o dročju severovzhodne Slovenije. Tako se je od 20. do 30. oktobra zvrstilo 84 prireditev, na katerih je bilo 26.390 obiskovalcev. Zanim iv podatek je prav gotovo, da je izredno porasel odstotek gledaliških predstav, k i jih je b ilo 60 in si j ih je ogledalo 16.520 gledalcev. N a Malem Borštnikovem srečanju v Slovenski B istrici pa je 8 prireditev obiskalo o ko li 2100 obiskovalcev. N izanje statističnih p odatkov zelo malo pove o umetnosti, govori predvsem o že lji lju d i razbiti to lik o k ra t imenovano ku ltu rn o sivino M a rib o ra — o Želji organizatorjev festivala in mariborske publike, k i nestrpno čaka na Srečanje in ga zvesto spremlja od prvega do zadnjega dne, od prvega do letošnjega in, upajmo, vseh nadaljnjih let.

O umetnosti, k a k o v o s ti... p a so spregovorile predstave same, go vo rijo strokovne ocene, k i jih m a rljivo po d ajajo slovenski dne­ vn iki in R TV . O obojem na določen način spregovorijo tu d i nagra­ de, predvsem pa osebna doživetja gledalcev, k a jti gledališka pred­ stava je oboje: ustvarjalni dosežek in njegov odziv p r i občinstvu. K a k o r je gledališka predstava samo tisti trenutek, ko je odigrana, in ka ko r je osnovna usmerjenost Borštnikovega srečanja posve­ čena gledališki predstavi, bo torej za zadnjo predstavo padla zavesa in zaključila s tem tudi 23. B orštnikovo srečanje. Nam pa ostane edina resničnost, k i nas čaka — 24. Borštnikovo srečanje. Olga Jančar


Dobitniki Borštnikovega prstana 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988

ELVIRA KRALJEVA VLADIMIR SKRBINŠEK ARNOLD TOVORNIK MIRA DANILOVA SLAVKO JAN ANČKA LEVARJEVA RADO NAKRST VIDA JUVANOVA MAKS FURIJAN SAVA SEVERJEVA IVAN JERMAN VLADOŠA SIMČIČEVA BERT SOTLAR ŠTEFKA DROLČEVA POLDE BIBIČ MAJDA POTOKARJEVA ZLATKO ŠUGMAN ANGELCA JENČIČ JANKOVA LOJZE ROZMAN


Borštnikov prstan LOJZE ROZMAN je že od svojega prvega nastopa v dram i SNG L ju b lja n a leta 1953, ko je z izjemno osebnostno p re p ričljivo stjo odigral vlogo B iffa v S m rti trgovskega p o tn ik a — in km alu zatem M atička — gledališki umetnik, k i ostaja s svojo drugačnostjo, intelektualno odtehtanostjo in igralsko suverenostjo eden najmarkantnejših ustvarjalcev sodobnega slovenskega gledališča. V teh 35 letih je nasnoval dolgo, skoraj nepreštevno vrsto velikih in stranskih vlog, k i so vse za­ znamovane z neposnemljivo njegovostjo; zmeraj spet ogovarjajo z nadihom silaške elementarnosti in vrtajoče neprilagojenosti, in tu d i nepremakljive notranje trdnosti; pozorno opazovanje pa za to navidezno enostavno igralsko p oetiko zaznava izjemno inten­ ziven in luciden miselni napor. Z značilnim načinom igre je seveda zanimiv tu d i film s k im režiserjem in bržkone je s svojim opazoval­ nim darom eden tistih slovenskih igralcev, k i so najdlje in najobčutljive je dejavno d e fin ira li d istinkcijo med gledališko in film s k o igro. Uspešne vloge v film ih , k o t so B itka na Neretvi, Veselica, Pet m inut raja, Ne jo č i, Peter, in drugi, p riča jo o tem. Podobno velja za njegovo nastopanje na radiu in televiziji: zmeraj spet za­ znavamo njegovo strastno prizadevanje, da b i dognal posebnosti medija in jih optim alno iz k o ris til za igralsko kreacijo. — Ne glede na to pa je vseeno naj dragocenejša njegova silovita težnja, da bi ka r n a jb o lj dognal g lo b lji sporočilni smisel vloge, k i j o igra, da bi j o ka r najbolje v tem m im etiziral in j o p o možnosti s svojo us­ tvarjalnostjo še nadgradil. To ga v skra jn i konsekvenci vabi v dramsko pisanje. Sam je prepričan, da je igralec oziroma umetnik nekakšen apolitičen p o litik , oglaševalec in oznanjevalec življenja in njegovih m eril in da je takšna apolitična po litik a , k i se j i p ra vi tu d i umetnost, največ in najvišje, ka r lahko življenju s svojo na­ darjenostjo, delom, stremljenjem in moralo da. Ž irija v sestavi: Polde Bibič, dr. B runo Hartm an, Tone P artljič, France V urnik in M a tja ž Km ecl k o t predsednik je zato soglasno sklenila, da p o d e li letošnji B orštnikov prstan slovenskemu umetni­ ku Lojzetu Rozmanu. V M a riboru, 30. 10. 1988


PRIZNANJA IN NAGRADE 1988 BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA DRAMSKO IGRO DOBIJO: Ivo BAN za vlogo P untile v Brechtovi ig ri GOSPOD P U N T IL A I N N JE G O V H L A P E C M A T T I v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Utemeljitev: Ivo B A N nam je dal osupljivo podobo pijanega in treznega p o ­ sestnika Puntile, kakršnega v slovenskem gledališkem prostoru ne

pom nim o.

Bine MATOH za vlogo Petra Pajota v Strniševih Ljudožercih in izvedbi P rim o r­ skega dramskega gledališča iz Nove Gorice.

STROKOVNO ŽIRIJO VEGA SREČANJA 1988

BORŠTNIKO­

Utemeljitev: Bine M atoh je s svojevrstnim slogom ustvaril strašljivo in obeše­ njaško hum orno podobo človeka v mejnih življenjskih okolišči­

je imenoval Svet B orštni­ kovega srečanja. V nje j so b ili Angelca Jenčič-Janko, A lja Predan k o t predsednica, M arjan Bevk, V ili Vuk in Aleksander Zorn. Ž irija se je o nagradah in nagrajencih odločila na s v o ji zadnji seji 29. oktobra 1988. Ž irija ugotavlja, da je bila raven letošnjega Borštnikovega srečanja visoka, ka r se je še posebej p otrjevalo v številnih izvrstnih igralskih in režijskih dosežkih. Ob tej bogati gledališki le tin i se je ž irija

RADKO POLIČ

soglasno odločila p o d e liti naslednje nagrade:

Radko Polič je upodobi! lik revolucionarja in umetnika s subtilno

BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI d obi uprizoritev Gregorja Strniše L J U D O Ž E R C I v

nah.

za vlogo Deda/a v Jančarjevi ig ri D E D A L U S in izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Utemeljitev:

in pretresljivo igro, k i se je odlikovala p o n o tra n ji poglobljenosti in zgoščenosti.

ALEŠ VALIČ

izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in režiji M ile ta Koruna.

za vlogo Janka v Jančarjevi ig ri D E D A L U S in izvedbi SNG Drame iz Ljubljane.

Utemeljitev:

Utemeljitev:

U prizoritev se odlikuje p o izvirnem režijskem branju Strniševega besedila, izvrstni kole ktivn i igri, fascinantni lik o v n i p o d o b i in ime­ n itn i scenski glasbi.

Aleš Valič je z divjaško močjo, a vendar z ustrezno mero odigral policijskega nasilnika in s tem srh ljivo radikaliziral interpretacijo podobnih gledaliških likov.


BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA REŽIJO dobi JANEZ PIPA N za režijo Jančarjeve igre K L E M E N T O V P A D E C v izvedbi M e­ stnega gledališča ljubljanskega. Utemeljitev: Janez Pipan je izrazito moderno zrežiral odrsko zahtevno Jančarje­

vo delo ter s provokativnim in domiselnim gledališkim izrazom do­ segel potno in odzivno predstavo.

BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA SCENOGRAFIJO dobita

BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA MLADEGA IGRALCA dobi MIRJAM KORBAR za vlogo M ilk e v Jančarjevi igri Klem entov padec in izvedbi M e­ stnega gledališča ljubljanskega. Denarna sredstva za to nagrado prispeva T V Ljubljana. Utemeljitev:

MARIO URŠIČ

M ARJAN KRAVOS z«

in scenografijo v uprizoritvi Cankarjevega K R A L J A N A B E T A JN O ­ V I in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.

M irja m Korbar je pretresljivo zaigrala vlogo zaljubljenega dekleta,

k i j o je oplemenitila s svojo mladostno p olnokrvnostjo in prese­ netljivo igralsko zrelostjo.

Utemeljitev:

Scenografija M a ria Uršiča in M arjana Kravosa n i samo likovno dopolnjevala in ilustrirala celotne odrske upodobitve, marveč je tu d i presenetljivo nadgrajevala vsebinski koncept uprizoritve.

BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO PO PRESOJI ŽIRIJE dobi MARIO URŠIČ

za režijo in dram aturško priredbo Cankarjevega K ra lja na Be­ tajnovi v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Denarna sredstva za to nagrado prispeva Radio Ljubljana.

BORŠTNIKOVO NAGRADO Z DIPLO­ MO ZA KOSTUMOGRAFIJO dobi MARIJA VIDAU za kostum ografije v naslednjih uprizoritvah: Ljudožerci v izvedbi P D G N ova Gorica, Savannah Bay v izvedbi EG Glej, Zgrabite Sganarela v izvedbi SLG Celje in K ra lj na Betajnovi v izvedbi SSG Trst. Utemeljitev: M a rija Vidau n i le kvantitativno, temveč tu d i kvalitativno vnovič dokazala, da je trenutno neprekosljiva m ojstrica gledališkega kostuma. Letošnje š tiri stilno popolnom a različne uprizoritve je navdihnila z izrazito svojo čarobno fantazijo.

Utemeljitev: M ario Uršič je v adaptaciji in re žiji pokazal izviren odnos do kla­ sičnega slovenskega besedila ter ustvaril izjemno radikalno in koherentno predstavo, s katero je Ivana Cankarja obdržal v av­ tohtonem nacionalnem prostoru, h kra ti pa mu dal nove družbene in duhovne razsežnosti.

M aribor, 30. 10. 1988 Člani žirije: predsednica A lja Predan Angelca Jenčič-Janko M a rja n Bevk V ili Vuk Aleksander Zorn


Nagrada za najboljšo predstavo v celoti: Gregor Strniša — L ju d o ­ žerci, Prim orsko dramsko gledališče N ova Gorica, režija: M ile K orun (Sergej Ferrari, Sandi Krošl, Bine M atoh, Nevenka Sedlar)


BorĹĄtnikova nagrada za dramsko igro: Iv o Ban za vlogo P untile v Brechtovi ig ri Gospod P untila in njegov hlapec M a tti, SNG Drama L ju b lja n a (Ivo Ban in Brane Ĺ turbej)


B orštnikova nagrada za dramsko igro: Radko P o lič za vlogo Dedala v Jančarjevi ig ri Dedalus, SNG Dram a L ju b lja n a (Radko P o lič in Jerca Mrzel)

Borštnikova nagrada za dramsko igro: Aleš Valič za vlogo Jank Jančarjevi ig ri Dedalus, SNG D ram a L ju b lja n a (Aleš Valič)


B orštnikova nagrada za mladega igralca: M irja m K o rb a r za vlogo M ilk e v Jančarjevi ig ri Klem entov padec, Mestno gledališče lju ­ bljansko (M irja m K o rb a r in Janez Škof)


ZLATA ZNAČKA Z DIPLOMO BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ZA LETO 1988 SE PODELI ALEŠU

BERGERJU

gledališkemu k ritik u , prevajalcu, esejistu in uredniku. A leš Berger se ukvarja z gledališko k ritik o že več k o t dvanajst let, najprej k o t novinar na radiu Ljublja n a , potem pa k o t k ritik v Ljubljanskem dnevniku in zdaj že nekaj let v Naših razgledih. P lo d njegovega dela je mogoče videti tu d i v k n jig i Ogledi in pogledi, k i j o je izdal pred štirim i leti v K n již n ic i Mestnega gledališča ljubljanskega. Poleg številnih k ritik in nekaterih esejev je posebne pozornosti vreden uvod v kn jig o z značilnim naslovom Pogled nazaj, k i je po eni strani samospraševanje o smislu in k rite rijih kritikovega početja, p o drugi strani pa temelj Bergerjevega razumevanja gleda­ lišča, oziroma njegove obsedenosti z gledališčem. Sam se sprašuje: „ A l i pa je v tem večnem spopadanju s predstavami, vendar neki neodganljivi prav, nekaj, ka r teater potrebuje, da obstaja še zunaj odrskih desk in da se vsaj na ta način fik s ira v zavest in spom in?" Prav gotovo so Bergerjevi Ogledi in pogledi knjiga gledaliških k ritik , k i res da „ predstave v nobenem prim eru ne more enakovredno o b u d iti", k i pa vendarle m in ljivo st predstav presega in jih zapisuje v našo zavest in spomin. Ob tem omenimo, da je A leš Berger danes zagotovo najpomembnejši prevajalec dramskih besedil iz francoščine. N a j omenimo le Lorenzaccia, P o u r Royal, B alkon in M a rijin o oznanjanje, da o Feydeaujevih kom edijah n iti ne govorimo. Aleš Berger prejema priznanje Borštnikovega srečanja v svojih n a jb o lj ustvarjalnih letih, zato lahko od njega pričakujem o še veliko žlahtnih sadov, s katerim i obogati slovensko gledališče. Tone P a rtljič


Žirija občinstva se je odločila:

BRANKO

ŠTURBEJ

NAGRADA ZA GLEDALIŠKI ESEJ D nevnik Večer, k i v sodelovanju z Borštnikovim srečanjem p o ­ deljuje nagrado za najboljši esej o gledališču, v letu 1988 nagrajuje pisatelja in publicista Toneta Peršaka za njegovo sprotno, natančno in vestno pisanje o slovenskih dramskih besedilih na straneh revije SODOBNOST. Peršak z neverjetno, skoraj kermaunersko energijo piše že vrsto let v Sodobnost ocene slovenskih gledaliških tekstov, poroča o knjigah s področja gledališča, analizira gledališke pojave in teoretična dognanja. Za sprotnost, plodnost, natančnost in zave­ zanost slovenskemu gledališču in d ram atiki mu podeljujem o nagrado Večera za, k o t rečeno, serijo spisov v re v iji Sodobnost. Ž irija M e lita Forstnerič-Hajnšek Tone P a rtljič Branka N ik i

Ž irija občinstva v sestavi Vesna Smaka-Kincl (predsednica), Janez K a rlin in Zdenko K o d rič podeljuje nagrado občinstva Branku Šturbeju za vlogo M a ttija v predstavi Berto/ta Brechta Gospod P u n tila in njegov hlapec M a tti v izvedbi Drame SNG Ljubljana.

O B R A Z L O Ž I T E V Branko Šturbej je v vlogi M a ttija ustvaril neponovljiv lik šoferja in hlapca, k i se je v soigri z glavnim ju n a kom in ostalim i vlogami v

ig ri im enitno odzival na najrazličnejše situacije. M la d i igralec je z vsemi svo jim i igralskim i sposobnostmi in sredstvi resnično, uspešno in kom ično pokazal suverenost svojega lika. Čeprav ni im el na razpolago številnih igralskih obrazov, je vlogo M a ttija odigra!prepričljivo, dosledno in izvirno. Za ta igralski in umetniški dosežek mu ž irija občinstva podeljuje nagrado občinstva. M a rib o r: 29. 10. 1988


Jo že Š k o lč o tvarja B S 1988


:■

* " V > .,\

\

* S-*:-*' - ‘

mm

lvčaše. J- ££.* ■ - A v5s*

., ■


Tiskovna konferenca ob slavnostnem podpisu sporazuma o p o k ro ­ viteljstvu. N a s lik i z leve: Blaž Železnik, v. d. upravnika SNG M aribor, Tone Valas, podpredsednik P O E M O N A , dr. M a tja ž Kmecl, predsed­ n ik Sveta BS, Olga Jančar, predsednica IO BS, M a tija Malešič, podpredsednik S M M a rib o r


E

M

O

N

Borštnikovo srečanje je pregled vseslovenske dramske ustvarjalnosti v največjih dosežkih. Emona je letos glavni pokrovitelj tega srečanja. Smo firma, ki pokriva vse predele Slovenije, bodisi s trgovinami, bodisi s hoteli, turističnim i poslovalnicam i in drugim i dejavnostmi. Tudi m i tekm ujem o v najvišjem kakovostnem razredu. Sodelovanje s kulturo nam ni tuje. Pogosto v naših prostorih organiziramo slikarsko razstavo in druge um etniške prireditve. Prav tako radi podprem o tudi druga prizadevanja na področju slovenske kulture in ustvarjalnosti. Čeprav nas poznate, naj se vam vseeno na kratko predstavim o: Emona je poslovni sistem, ki se je uveljavil na dom ačem in tujih trgih s svojim i dejavnostm i: proizvodnjo, trgovino, turizmom, hotelirstvom in inženiringom. Emona je pom em ben proizvajalec hrane. V tej blagovni skupini imajo pom em bno m esto mleko, m eso in m esni izdelki, ribe ter dietetski proizvodi. Pomemben delež v Em oni ima dejavnost trgovine. Razpolagamo z verigo 540-tih različnih in sodobno oprem ljenih prodajnih m est - blagovnice, samopostrežne in specializirane prodajalne - s pestro ponudbo kvalitetnega blaga in storitev. N ovost je Emonska nakupna kartica, ki omogoča im etnikom enostavno in gospodarno nakupovanje v vseh prodajalnah Emone, kakor tudi plačevanje hotelskih in turističnih storitev, ki jih nudijo E-H oteli in E-Globtour. V m ednarodni m enjavi nastopam o zlasti s tistim i vrstam i surovin, proizvodov in storitev, ki so predm et našega delovanja na dom ačem trgu. Veriga predstavništev v vseh večjih središčih Jugoslavije in lastna podjetja v tujini predstavljajo pom em bno podporo za uspešno izvajanje in stalno povečevanje obsega te dejavnosti. Emonini hoteli v Portorožu in notranjosti Slovenije nudijo gostom storitve za letni in zim ski oddih, za poslovne potrebe in zdravljenje v termalnem zdravilišču Čatež. Turistična agencija E-G lobtour opravlja popoln turistični servis s svojo pestro ponudbo. Z organiziranjem počitnic, izletov, re n t-a -car storitvam i in drugo ponudbo uresničuje z Globtourjem svoje želje vsako leto več kot 300.000 dom ačih in tujih gostov. Emona Inženiring se je doslej uveljavil pri izvajanju investicij na področju agrokompleksa, trgovine in hotelirstva. Z izborom tehnoloških znanj in opreme si je pridobil zaupanje dom ačih in tujih investitorjev.

A


Novost v Emoninem poslovanju: Emoni na nakupovalna kartica om ogoča kupcem : nakup živilskega in neživilskega blaga, plačevanje hotelskih, gostinskih in turističnih storitev v vseh Emoninih trgovinah, hotelih in poslovalnicah. Poslovanje z emonsko kartico je ugodno: brez letne članarine, enostavno in varčno.

Na prodajnih mestih opremljenih z znakom Emonske kartice, lahko kupujete s tem plačilnim sredstvom. Emonsko kartico sprejemajo: Emona Mesna industrija Ljubljana, Emona Blagovni center Ljubljana, Emona M erkur Ljubljana, Emona Superm arket Osijek, Emona Trgovska hiša M axim arket Ljubljana, Emona Ilirija Ilirska Bistrica, Emona Dolenjska Novo mesto, Emona Posavje Brežice, Emona Jestvina Koper, Emona M erkur Ptuj, Emona Hoteli, Hotel Slon Ljubljana, Hotel Slavija Maribor, Hotel Evropa Celje, Grand hotel Union Ljubljana, H oteli Riviera Portorož, H oteli Bernardin Portorož, Terme Čatež, Emona Globtour Ljubljana Poslovodstvo SOZD Emona


Sopokrovitelj in pokrovitelj dneva igralca

delovna organizacija S lo v e n ij a le s t r g o v in a

Slovenijales!

ljubljana, n. sol. o.

tozd stanovanjska oprema ljubljana, n. sol. o. Sede탑:

61001 Ljubljana, Titova 52, Jugoslavija P. p. 94 Telefon: 061/314-944 Telegram : Slovenijales trgovina Teleks: yu slo les 31314 Banka: 50100 601 13399


so pokrovitelj

IDRAVSKAI TISKARNA 62000 MARIBOR, Pobreška 20 Telefon (062) 24-865, 24-891 IZDELAVA — prospektov — komercialnih tiskovin — katalogov — embalaže — ovojnic — glasil delovnih organizacij — etiket — koledarjev


sopokrovitelj

VRTNARSTVO

iHARIBOR

Florina vzgaja in prodaja v številnih prodajalnah v Mariboru in širši okolici vse vrste cvetja, okrasne sadike ter sadike sadnega drevja. Izvajamo vse vrste cvetnih aranžmajev in parkovnih nasadov. Pripravljam o vse vrste hrane za male živali. V okviru DO je tudi M ariborski akvarij.


IMP Montaža Maribor želi vsem udeležencem 24. Borštnikovega srečanja veliko kulturnega užitka


sopokrovitelj

ar\ KOMPAS K

0

JUGOSLAVIJA

E.

KOMPAS je ena beseda za nešteto m ajhnih in velikih zadovoljstev:

— — — — — — — — — — —

p o čitn iški aranžmani širom Jugoslavije in v tu jin i tu ris tič n a potovanja po Ju goslaviji in po svetu izleti, pikniki, ogledi znam enitosti itd. z avtobusi, letali, h id ro kriln im i ladjam i strokovna potovanja, kongresi, sem inarji prodaja dom ačih in m ednarodnih letalskih in železniških vozovnic izposoja Kom pasovih rent-a-car vozil posredovanje avtobusnih prevozov Eurocard — evropska p la čiln a kartica mejni tu ris tič n i servis Duty free prodajalne in druga trgovinska dejavnost prenočišča v Kom pasovih hotelih, m otelih, bungalovih, tu ris tič n ih naseljih (Bled, Bled— Ribno, Bohinj, Bovec, Dim itrovgrad, Dubrovnik, Kobarid, Kranjska Gora, Ljubelj, Ljubljana, L ju bljan a — Medno, M edjugorje, M ost na Soči, Novalja, Sežana, Slovenj Gradec, Tolmin).

KOMPAS je geslo za popoln tu ris tič n i servis! Za prvi s tik z nami zavrtite te lefo nsko številko: splošne inform acije 061/327-771 rezervacije, prijave 061/331-355 061/319-445 organizacija kongresov zastopstvo Eurocard 061/212-888 naročila avtobusov 061/573-532 Kompas Hertz rent-a-car 061/575-311


sopokrovitelj

w

'M r "%

►* f *

*- *

£ * * * * t

*. *

* £ *

-*-*■ * *

* -

ir

■ *' * * * * * *.

‘*

‘ ‘ *• * * * *" ' * "j . 'T' * *Jfc! * r * - * _ * * ^ *

*-

* **•

*- *

*

*c

* * £

j *

POHORJE I

___

Turistično gostinska delovna organizacija

* * *

Heroja Šlandra 10, 62000 Maribor

4 *-

*

*

* -* -

*• ^

*

* *

^

* . X * ***=

* *

* *

#

* *

/ * ^

* ' *

HOTELI Orel in depandansa Zamorc, Turist, Habakuk, Bellevue, Areh

*

MOTELI Bresternica, Pesnica

RESTAVRACIJE A storia, Štajerc, Novi svet, Trije ribniki, Fontana

GOSTILNE Stara trta, Izletnik, Jelša

DUTY FREE SHOPS Š entilj, motel Pesnica, A storia, m otel Jezero, STTC— BDC Tezno, Slovenska B istrica, Trate, Aero­ drom M aribor


sopokrovitelj

TOVARNA UMETNIH BRUSOV SWATY MARIBOR, Titova c. 60 Telefon: 062/34-361 Telex: 33133 YU SWATY Telegram i cu1 1 :. SWATY i i iTini MARIBOR ii u v i i Telefax: 062/305-305 SWATY MARIBOR

NAŠ PROIZVODNI PROGRAM OBSEGA BRUSILNA ORODJA ZA VSE VRSTE OBDELAVE: — — — — — — — — — — — —

ravne brusilne plošče brusilne obroče bruse standardnih o blik pro filiran e bruse arm irne brusilne plošče brusilne plošče za rezanje brusilne segm ente brusilne pile in kamne za honanje fib e r diske bruse za poljedelstvo diam antno in bornitridn o b rusilno orodje diam antne žage in diam antne krone

iz d e lu je U M E TN E BRUSE vseh v rs t s k e ra m ič n im ve zivo m in ve zivo m iz u m e tn ih sm ol Z a s to p s tv o in p ro d a ja iz d e lk o v s k o n s ig n a c ijs k ih s k la d iš č :

tu n u

U M E TN I BR U SI: S c h le ifm itte lw e rk e S w a ro v s k i KG 6130 S c h w a z /T iro l, A v s trija S W A T Y — P o s lo v a ln ic a ZIF, L ju b lja n a , T u g o m e rje v a 2

E5K

S IL IC IJE V K A R B ID : E le k tro s c h m e lz w e rk K e m pte n G m bH 8 M iin c h e n 33, H erzog - W ilh e lm - Str. 16, ZR N e m č ija SW A T Y — Z a s to p s tv o ESK, M a rib o r, T ito v a c. 60


sopokrovitelj

TOVARNA DUŠIKA RUŠE ESI 62342 RUŠE, TOVARNIŠKA 51, JUGOSLAVIJA ‘S* (062) 661-108, @ 33112 YU DUŠIK, TELEFAX (062) 511-504

Proizvaja — kalcijev karbid, — fe ro s ilic ij (45 in 75 % Si), — ferokrom carburš, — ferokrom suraffine, — siliko kro m , — s ilik o k a lc ij, — kom pleksne zlitine, — kisik, p lin a sti in tekoči, — dušik, p lin a sti in tekoči, — acetilen (dissous plin), — ventile za kom prim irane pline — korund (norm alni in beli), — karborund, — ognjeodporne nabijalne mase, — ognjeodporni cement, — s in te tič n e žlindre, — specialna g n o jila (tekoča in organska) — sredstva za varstvo rastlin, — pomožna sredstva za km etijstvo in vrtnarstvo.


V o jk o P o g a Ä?a r: ris b a iz c ik la â&#x20AC;&#x17E; Slepec v o d i s le p c a !" â&#x20AC;&#x201D; M e m e n to m o m e n ti, last U m etnostn e g a le rije M a r ib o r

sopokrovitelj


A

GH/iniS "V

r GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS

LJUBLJANA

N. SOL. O. TELEFON: H. C. 41-422 — 2IRO RAČUN 50100-601-11095 — BRZOJAV: GRADIS LJUBLJANA — POŠTNI PREDAL ST. 101 — TELEX: 31216, YU GRADIS LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 134/A

— GRADI INDUSTRIJSKE, ENERGETSKE, LUSKE IN HIDRO-TEHNIŠKE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE IN DRUGE ZGRADBE. OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA IN STANOVANJA ZA TRG; — IZDELUJE GRADBENE ELEMENTE, VSE VRSTE BETONSKIH PREFABRIKATOV, KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE IZ PREDNAPETEGA BETONA; — IZDELUJE IN MONTIRA TIPIZIRANE INDUSTRIJSKE HALE IN MONTIRA GRADBENE KONSTRUKCIJE; — IZDELUJE GRADBENE STROJE IN OPREMO; — OPRAVLJA VSA HIDROIZOLACIJSKA DELA; — IZDELUJE JEKLENE KONSTRUKCIJE; — PROJEKTIRA VSE VRSTE OBJEKTOV; — IZVAJA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI GRADIS J£ PROJEKTANT IN IZVAJALEC GRADBENH DEL PRI IZGRADNJI NOVEGA MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.


0355^

drobne stvari obogatijo 탑ivljenje


intes pekovski izdelki, slaščičarski izdelki živilski k o m b in at intes, n. sol. o. 62000 m arib o r, m eljska cesta 19 N A ŠE izdelke vselej prip rav ljam o po V A ŠEM okusu testenine, jušni dodatki, mlevski izdelki


Vaš svetovalec v denarnih zadevah

A

*•£ > *


□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □

ZLATAR - JUVELIR - GRAVER GOLDSCHMIED - JUWELIER - GRAVEUR OREF1CE - GIOIELLIERE - INCISORE Vetrinjska 17 YU - 62000 Maribor Tel.: (062) 29-754

□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □


O kogal O UDOVIČIČ KARLI Š entilj 35, Telefon (062) 651-110, 651-146

STORITVE REZANJE PLOČEVINASTIH TRAKOV PERSPEKTIVA FORMATIRANJE PLOČEVINASTIH TRAKOV


VESNA

TOVARNA AKUMULATORJEV IN OPREME „VESNA“

62000 MARIBOR, Ulica pregnanih 9

Proizvajamo:

S tarter akum ula torje za vse vrste vozil ka pa citete od 28 do 180 Ah v p olipropilenskem ohišju. Projektiram o:

Tehnološke sistem e za proizvodnjo akum ulatorjev. Stroje, naprave in orodja za proizvodnjo starter akumulatorjev. Prav tako proizvajamo:

Oprem o za m ontažo akum ulatorjev. Oprem o za p astiranje in sušenje a kum ula torskih plošč. Oprem o za co nta ine r fo rm a cijo . Rezervne dele in potrebna orodja. Servisiramo:

— v garancijskem roku — izven garancijskega roka vse vrste sta rte r akumulatorjev. Izvajamo:

M ontažo akum ulatorske opreme. Remonte strojev za proizvodnjo akum ulatorjev.


B

I W

/ A Sozd Tim a sestavljajo naslednje delovne organizacije: KMETIJSTVO

A grokom binat M aribor A grokom binat Lenart K m etijski kom binat Slovenska B istrica K m etijska zadruga Zadružnik M aribor K m etijska zadruga Lenart Km etijska zadruga Rače IN D USTRIJA

Dejavnosti: sadjarstvo, vino­ gradništvo, poljedelstvo, živi­ noreja, proizvodnja rib, proiz­ vodnja testenin in mlinskih proizvodov, kruha, m esa, m e­ snih izdelkov, piva, b rezalko­ holnih in alkoholnih pijač, ki­ sa, vina, m leka in m lečnih iz­ delkov, bučnega olja, proizvo­ dnja kotlov za centraln o ogre­ vanje in cistern za higiensko neoporečne teko čine, prodaja p rehram benih proizvodov in b laga široke potrošnje, te k ­ stiln ega in tehničnega blaga na veliko in m alo, izvoz in uvoz, gostinska dejavnost

Ž ivilski kom binat Intes M aribor DP Kruh pecivo M aribor O ljarna Fram T ališ M aribor M ariborska m lekarna M aribor TMI Košaki M aribor Vinag M aribor Agroservis M aribor Apis Šentilj TP KROJ Vuzenica TR G O V IN A

TP KVIK M aribor Agrooskrba M aribor Oskrbni center M aribor Verna M aribor Ferrom oto M aribor TP O jstrica Dravograd Preskrba Poljčane Interna banka M aribor TP Planika Slovenska B istrica


Z znanjem v prihodnost!

KRAMARSKI SEJEM MARIBOR Kvaliteta, drugačnost, popularnost animacija — izbor — organizacija TRŽNICA KULTURNE PRIREDITVE DRUŽABNI PROGRAM


JEKLO W TEHNA

export-im port trgovsko in proizvodno podjetje M aribor, n. sol. o. 62000 M aribor Partizanska c. 34 telefon h. c. (062) 21-261 telex 33 358 YU JETEH tekoči račun SDK 51800-607-45452

TOZD VELEPRODAJA MARIBOR

Bohova b. š., M aribor tel. (062) 302-121 TOZD ELEKTRO MARIBOR

Cankarjeva 10, Maribor tel. (062) 21-261 TOZD MERKUR MARIBOR

Jurčičeva 5, M aribor tel. (062) 21-171 TOZD DROBNO GOSPODARSTVO MARIBOR

Strossm ayerjeva 30, M aribor tel. (062) 23-481 TOZD ZU N A N JA TR G O V IN A MARIBOR

Strossm ayerjeva 30, M aribor tel. (062) 23-481 DELOVNA SKUPNO ST SKUPNIH SLUŽB MARIBOR

Partizanska 34, Maribor tel. (062) 21-261

A

MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR 62001 MARIBOR, OREŠKO NABREŽJE 9


ELEKTROKOVINA SOZD ZDRUŽENA ELEKTRO, KOVINSKO-PREDELOVALNA IN STROJNA INDUSTRIJA Tržaška 23, 62000 M aribor Proizvodni program : — svetilke za zunanjo in no tra njo razsvetljavo — svetilke za varnostno razsvetljavo in obvestila — vse vrste dekorativnih svetilk — du šilke in pribor — eno- in trofazn i e lektrom o to rji — m ali asinhronski e lektrom o to rji — črpalke — zavorni e lektrom o to rji — elem enti za notranjo in zunanjo m ontažo do 38 kV — predfabricirane tra n sfo rm a to rske postaje — naprave in d u strijske elektronike — elem enti za spajanje, ožičenje in označevanje — izdelava specialnih orodij Za kva lite to naših izdelkov ja m či naša več kot štirid e se tle tn a p riso tn o st na dom ačem in tu jih trg ih !

re/TRO>nfl [fflfflRDIMfiž PROIZVODNI PROGRAM: — ZO B NIŠK A G O NILA — POLŽASTA IN ZOBNIŠKA POLŽASTA G O NILA — NASADNA POLŽASTA IN ZO B NIŠK A POLŽASTA GONILA — BOBNASTA GONILA — G O NILA ZA BREZSTOPENJSKO REGULACIJO VRTLJAJEV — VARIACIJSKE JERM EN IC E — ELASTIČNE SKLOPKE — E N O SM ER N E ZAPORE — ELEKTRO REGULACIJSKA G O NILA ZA VEN TILE IN ZASUNE — KOM PLEKSNE REŠITVE REGULACIJ POGONOV — ELEKTRONIKA ZA KRM ILJENJE POGONOV

TOVARNA STROJEV p. o. 62001 MARIBOR, LINHARTOVA 11, JUGOSLAVIJA


£ JUGOBANKA O

b

N '

TEMELJNA BANKA LJUBLJANA OGLASITE SE V JUGOBANKI TB LJUBLJANA ALI V NJENI POSLOVNI ENOTI MARIBOR

Imate idejo ali inovacijo? Si želite vašo zam isel u re sničiti v praksi? Vas m ika ustanoviti novo podjetje in prenesti vaše zam isli in kapital v proizvodnjo ali storitev, ki bodo uspešno prodrle na tržišče in prinašale dobiček?

Vaš in naš interes je, da programi prinašajo dobiček. Pri uresničevanju vaše ideje vam Jugobanka ponuja strokovno in finančno sodelovanje.

ZDRUŽENA KOMUNALA

TOPLOTNA OSKRBA 62000 MARIBOR, Jadranska c. 28 Telefon: (062) 301-181 D e lo v n a o rg a n iz a c ija za p ro iz v o d n jo in d is trib u c ijo pare in to p le v o d e za g re tje , p o g o n in d ru g e n a m e n e te r za vzdrže­ v a n je , n a d z o r in d ru g a o p ra v ila v zvezi z n a p ra v a m i za o g re v a n je .


unial tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič n. sub. o. Kidričevo e lektroteh niško in p ro je kta ntsko podjetje p.o. M aribor, Kočevarjeva ulica 11 telefon: 062/23-861 telex: YU ELEKTRA 33471

62325 Kidričevo telefon: (062) 796-110 telex: yu 033 116

hidrat m etalurška g lin ica specialne glin ice zeolit alum inij gnetne zlitine livarske zlitine Al o d litki rondice liti trakovi lita žica izparilniki

NUDIMO VSE VRSTE ELEKTROINSTALACIJ OD PROJEKTA DO IZVEDBE AKTUALNO: — AVTOMATIZACIJA PROIZVODNIH PROCESOV — INFORMACIJSKI SISTEMI — RAČUNALNIŠKI CENTRI — TERMINALSKE MREŽE — OMEJEVANJE KONICE — IZVEDBA MERITEV DOVOLITE NAM, DA VAS INFORMIRAMO.

ZAVARO VALNA SKU PNO ST TRIGLAV

O bmočna skupnost M aribor MARIBOR, Cankarjeva ul. 3 Zavarovanje vseh prem oženjskih zavarovanj Zavarovanje vseh m otornih vozil in oseb Življenjska in nezgodna zavarovanja Zavarovanje živali in km etijskih izdelkov Zav. tran spo rtnih in kreditnih zavarovanj

proizvodni program

YINAG

liJ IJ i V I N A R S T V O

62001 M A R I B O R -T R G SVOBODE 3 TELEFON: 22-161 TELEX: 33-120 YU Vinag. ŽIRO RAC. ŠT. 51800-601 -16364 SOK Maribor za SLOVIN -VINAG—VINARSTVO- MARIBOR

SLOVIN

Inform acije prejm ete v Območni skupnosti MARIBOR, Cankarjeva ul. 3

SLOVIN Proizvodnja in predelava vina, izvoz-uvoz in blagovni promet p. o.


Rogaška Slatina — center kulture in zdravja Znana je predvsem po svoji zdravilni m ineralni vodi DONAT Mg, ki je po vsebnosti m agnezija edinstvena v Evropi. S p itno kuro DONAT-a Mg in s terapevtskim i storitvam i zdravim o v Z dravilišču Rogaška Slatina gastroenterološke bolezni, m otnje v m etabolizm u, managerske bolezni in pre­ komerno zvišano telesno težo. ROGAŠKA SLATINA je zdravilišče s 320-letno tra d ic ijo in tudi čudovito urejen rekreacijski center saj nudi vsem tis tim , ki so obrem enjeni z vsakodnevnim življenjem in so potrebni počitka, vse m ožnosti za preporod in vzpostavitev ponovnega ravnotežja telesa in duha.

MESARSTVO IN IZDELOVANJE MESNIH IZDELKOV

BOLARI Č RUDI MARIBOR, BOLFENšKA 1, tel. 31443

(LBKTRQ

IN

SPLO&NA

HIDROMONTAŽA

MONTAŽA

n.sot.o. MARIBOR


Glavni pokrovitelj BS ’89: EMONA LJUBLJANA sop okro vitelj in po krovite lj dneva igralca: SLOVENIJALES sop okro vitelji: DRAVSKA TISKARNA FLORINA IMP MONTAŽA KOMPAS JUGOSLAVIJA TG DO POHORJE SWATY TOVARNA DUŠIKA RUŠE VOJKO POGAČAR GLEDALIŠKI LIST BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1989 Izdaja B orštnikovo srečanje M aribor Predsednik BS: M atjaž Kmecl Urednica: Livia Pandur O blikovalec: Vojko Pogačar Izdajateljski svet: O lga Jančar, Tone P artljič, Vojko Pogačar, M arko Vezovišek, Livia Pandur, Jelka Šprogar Tisk: Dravska tiskarn a M aribor Naklada: 1200 izvodov


1989  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you